Dopisi. Iz Ptuja. (Hranilnica.) Kmetski posestniki bi kaj radi zvedeli, in cenjeni narodnjak g. J. D. je v št. 6 nSlov. Gospodarja" javno pital, na čera smo s hranilnico ptujskega okraja; kaj je uzrok, da se tako dolgo ne prikaže, kdo zavira kola, da voz ne more naprej, in kde zdaj tiči ? Na to pitanje more se brez ovinkov, odkrito in jasno odgovoriti, da posteno naše ljudstvo, ki se temu zavodu veseli in ga teško ocekuje, zve, zakaj 86 stvar tako zatezuje in kde den denašnji čepi. Nič ne pomaga, mora se naravnoč priznati, ka je naša stranka koj v početku storila malo, če pa kdo hoče, srue tudi reči veliko pogreško s tem, da odboru ni dala vseg-a polaomočja in nalog, da sme in ima storiti vse, kar je treba, da bibranilnica kakor najpreje svoje delovanje pričeti zamogla. Narodna stranka je v skupščini dne 4. aprila lanskega leta sklenola osnovati okrajno hranilnico in ta pa z njim tudi vse druge aklepe, kakor je to navadno, predala svojemu odboru, naj ga izvrši. Odbor je svoje storil, pravila zložil, in deželnemu namestništvn na potrdenje predložil. Da je odborova manjina: dr. Breznik, dr. Strafela in SoŠtarič, že v odboru težkoče delala, se razume. Ker pa skupsčina ni še posebno rekla: Vi gospodje odborniki vzamite zdaj to zadevo v roke, in brez obzira na skupščino, koja Vas ua to pooblastnje, storite vse, kar se Vam za skorajšnje oživljenje branilnice potrebno zdi; na to formalno pogreško naše stranke, koja je opiintila odbor na to posebno pooblastiti, na to se upiraje, so nam nasprotni Nemci in njibovi pomagači nemčurji vložili protest proti predloženju pravil, in v njem se ve da tudi trdili, ka okrajne hranilnice ni treba, kajti mesto ima tako nže svojo hranilnico in vrh tega še rforšu8ferajnu, pri teb pa kmetje po celo nizkih procentib, pa še lebko in vselej v kratkem času, denarja dobijo, kolikor goder njim arce zaželi i. t. d., in zatorej okrajne hranilnice pre ni treba. In deželno namestoištvo se je tudi res v tem smislu izreklo. To se je zgodilo par dni pred Božičem. Proti temu odloku deželnega namestništva pritožil se je g. načelnik do visokega ministerstva. Pritožba ob ao7em letu 7 piaarai g. dr. Gregoriča spiaaaa je jako temeljita, jasua ia krepka, ia aadejamo se da bo ob^eljala. Hraailaičaa zade^a je tedajdea deBešflji 7 Beči pri fiaančaeai miaisterstvu, ia kdaj ia kako bo eBdi reaeaa, bode ae aazBanilo v ,,Slo7. Gospodarjr'. Med tem pa še potrpimo. Da pa Ekl, Kaiser, Soštarič, Vojsk ia ajim podnbai komaj čakajo, da se tudi pri miaisterstvu aloveaakira kaietoai hraailaica ae bi dozvolila, to že tako 7emo. nOcs paueiB, plajpc paj eakera pflueg," to je takih gospodo7 7aakdaaja molite7. Iz Št. llja pri Velenji. (Zah^ala.) Nasledki trojae lanske toče aastajajo 7edao občiitljiveji. Ljudje, posebno 7iaogradaiki, trpijo pomaajkaBJe, da ae Bogu usmili. Muogo aolz pa je poaašil odlok slavaega c. kr. okiajaega gla^arstva Slov. Graškega od 20. decembra 1881 aa tukajšaje župaaat70, 7 kojem aavedeao c. kr. okrajao glavaistvo Dazaaaja, da je visoki odbor nŠtajerske braBilaice v Gradci", s pismom od 13. decembra 1881 daro^al 1000 gl., ia prevzviseai g. dežclai Bameataik, z odlokoni od 16. deceoibra 1881 od blagih dobrotaikov daro^aaih 200 gl., da ae razdelijo raed oae Beaiečaeže okrajaega glavarst^a SI07. Graškega, koje je toča pretečeaega leta potiaaila 7 aajbujae siiomaštvo. Iz obeifle St. Iljske bilo je obdarovaaih do sedaj 24 rodbiu, med koje se je razdelilo blizu 200 gl. Naj bo dovoljeao meai, 7 imeaa b^aležnih obdaio^aacev, izrcči a temi priprostimi 7rsticarai aajgorkejšo zahvalo 7isokemu odboru rŠrirske branilaice 7 Gradci", prevzriaeaemu gospodu deželaemn aamestaiku, po8ebao pa tudi blagemu gospodu c. kr. okiajaeruu gla^arjn pleai. Finetti-ju. ki si je aa 7so moč prizadeval, daio^e, kolikor mogoče, po 7isokoati aboatva razdeliti. Bog plati 7sem blagiai dobrotaikoro visoke žrtve, ia 7es trud, kojega ao darovali za polajšaaje žalostaega stauja aaaih, greako pomaajkaflje trpečih 7iaogradaiko7 ia poseataikov tisoč- ia tiaočkrat. Martia Vob, župaB. Iz Remšnika. (Požar, raz ae 8t7ari.) Velik požar bil je 16. februarja aa Biezaem 7iba 7 ReaiŠBiškej fari pri Golobu. Zgorelo je 7se bišuo ia ble7Bo poslopje, obleka, krma ib 7es ži7ež, da 80 isti posestaild aedaj brez kruha, le kar so aa životu imeli, jim je še ostalo, ia bišaa goapodiBJa aosi aa glavi sežgaa robec, kojega je rešila. Soaedo? sia je komaj živiao iz lileva spra71I ae ob pravem času. Neki majhea faat 3—4 leta star, 7lačugarice sia, je za bi.ŠBim hraraoai Ž7epleake ažigal in ogeaj zatrosil. Pri sosedu, kamor je zbe/.al, je pra^il: po deski sem rštreibelcl" potegail, špricailo je 7 praprot, in se bitro začelo kaditi. Bil je za biao inajlieu svinjak n piapiotjo zatlačea, ki y; začel goreti. PoBraojeuc 7etraice so se pol uie daleko aaale. Ta prigodek uam je dokaz, kaj posestaika zadcti zatnore, ako 7laeagarjeni potubo daje. Drugo si aaj 7sak 8am aiisli, ki boljšc ae ravaa. Paziti pa je treba aa Ž7epleake, da jib otroci 7 roke ae dobi^ajo. — Na Remaaiku ao dobri ia postrežljivi kmctjc, ia bodo gotovo iz arca radi ubožaaim pomagali, ki se jira po BepričakovaBi aezgodi budo godi. Sklepati snieaio tako, ker za 87oje domače siromake blagoduaao skrbijo ia jim več 7e8elih dai pripra71J0. Bolje premožai kmetje aavadao 7sako zimo dajo abogim jažiao, aamreč, dober obed ia 7iaa, da ae dovolj okrepijo. Navadao je isti dea, kedar abogi južiao dobijo, 87. aieša za rajae od iate hiše, ia aa^znči pri 87. meai se saiejo južiae udeležiti, kojib se 7selej po 30 aabere. Tako dobie hiše 80 bile letos: Koležaik, spodaji Golea, goraji Golea, spodnji Pažek, goraji Ovčar, Hoder iu Kolar. Bog jim pa tudi imetje blagoslo^i, da ae trpijo pomanjkanja. To je lepa io h7ale7redaa aavada, ki se ie aialokde aabaja. Tukaj pa že od aekdaj. — Res krasua je letošaja zima ia budi vetrovi so izostali. Le takrat ao pripibali skozi celo ziaio, kedar je bila meseeaa sprememba ia ao iate oblake, ki 80 aam saega poaujali, odpodili. Maogokrat bilo je po doliaab občutlji^o airzlo, aa bribib pa aaio se jadovali ljubcga solaca, ki aas je ogrevalo. Stari ljudje pravijo, da taka zin.a za setvo ai zelo poaebao dobra, ker se set7e po rebrib kakor aji^e imeaujejo, rade osu.šijo, 7eadar 80 ae sedaj lepe videti, ia sicer zato, ko aikdar ae dežujo. Nevarao8t preti 8etvam le takrat, kcdar dežuje ia potcai močao zmrzae! j,.. iir, Od slovenske Mure. (Še buje, kakor ua Koroškem.) Maogo se jc užc pisalo o aemškuvanji 7 šolab; Bog zoa, kolikokrat so aaai poalaaci o teb neprilikab go^orili 7 Gradci ia 7 Beči. 0 tem zlasti prežalostae pesai poj6 Koroaci. Ia kdo bi dvoj il, da so tamošaje razmere britke?! Goto^o 7sakema človeko- ia domoljubu arce od sočutja kr7a7i, ko čuje, kako ^8e aaaim koroskim bratom godi. Pa atoj brate! Cemu iaeš tako daleč tebi aeugodaih razmer? Celo blizn, 7 aajožji domo^iai, imaa zadosti tega, zaradi česa omilujea druge. V Radgoai je troje aol: jedaa ljudaka za mesto, jedaa za okolico ia tretjič meščanska šola. Od treh kraje7 je obdaao mestice od Slo7eace7; ia 7 me8tu zaa 7aakdo alovenski, ker to mora razumeti, iaače od glada umre, ker meačaai od slo^eaakih peaezo7 žive. Misliaio 8i, da Slo^enci ob aedeljah le izostaaejo, bitro moralo bi oaih 15 tigo7ce7 87oje atacuae zapreti; krčaiarji pa, kterib je ie 7eč, bodo potem svoje 7iace saaii srkali, žemlje sami jedli ia debelili se saaii z me8om. Moaajica zdra7aiko7 bo dobila budo aašico, drugi dohtarji pa ae bodo 7eč mogli slo^easkih 7iaogradov kupo^ati. Naravao jc torej, bo 7sak pametea člo^ek rekel, da je tudi šola, zlaati Ijudaka, sloveuska. Ljubi moj, jako se motia. Tu te pamet zapnati. V okolidko trirazredao šolo je 7Šolaaih 5, reci pet, čisto slo7eBskib 7eai: DedoBci, Gorica, Potraia, Zeako^ci ia Žetiaci. Ne ozirajaio se aa to, da je tudi 7e- liko drngib ljadi ae 7 okolici, ki so Slo^eaci. No, kaj pa je aa tera, imaio pač tudi alo^easko aolo, boš meada rekel? Čakaj! Imajo poaast Ijudske aole Vae Bemško ia aič kakor nemako. Nobedae alo^easke besede^ učitelj ae apregovori, akora7BO čujejo aa ime Ceh, Muraec i. t. d. Korošci javkajo, da se uže 7 pr^em razredu poaemčuje; a to tolažbo imajo, da so 7saj dubo7aiki z^eati avojemu aaroda. V Radgoai pa tudi katebeti ačiteljera pomagajo. Pra^ili so mi ačeaci 8ami, da Bijedae besedice ae slišijo 7 870jem materBem glasu; kolikor se poteai aanče, Baru kaže aek Solar, ki je Radgoaako šolo obiako^al. Nemški ae zaa, o aloveaakeaj katekizraa pa aiaia pojma ! Iz Savinjske doline. (Slo^eaec biti, bodi aam poaos.) Dae 1. februarja t. 1. bil sem aavzoc, ko je g. okrajai gla^ar župaae k izžrebaaju 7ojaakih aoviacev po^abil. Tedaj sem videl ia slišal, kako je 7sak imel 7 eai ali drugi zade^i z gO8podora gla^arjem ali BJegovimi uradaiki kaj opra^iti, toraj je vsak razun eaega 7 slo^easkem jeziku z ajinri občeval. Ia skoraj tudi drugače biti ai moglo, ker le malokateri je aemški zaal. Ali 7ae drugače pa je z urado7aajera. Vcdao jih je ae polovica, ki aemški uradujejo. Mislil 8em si: ali ai to 7elika aespamet, daaes tukaj aloveaski govoria, jntri pa jim uemški piaes, ia ako ae z besedo zastopita, se 7 pisa^i ae lože izrazia. Toraj žapaai! popustite taji aam aeiazumljivi jezik, ae delajmo ai aramote, ter pomislite, kako aaa bodejo aaai potemci sodili ia za bedake imeli. Pa ae samo župaai, tudi diugi goapodje dnbovaiki ia posvetai, ki ae raed aarodajake itejete, pa ste toliko 7 švabščiao zatelebaai, da je ae morate opustiti. Ne aramujte se a^ojega toliko lepega jezika, ter bodite poaosai, da ate rojeai Slo^eaci. Kakor je aa 87oj aarod poaosea Nemec, Lab ali Magjar, ra7ao tako pra^ico imaaio aii. Ali aaae petice ae plačajo toliko, kakor aemake ia magjarske? Ali aaai 7ojaki aiso toliko pogumfli, kakor aeaiški ia magjarski itd.? Glejte! ali se ae godi 7se to aa ljubo aašim so^iažaikom, ki aa8 ia aaš jezik, aaše aa?ade ia običaje ao^ražijo ia zasraehujejo, pa pri aaa maatae službe iraajo, aaae ainove pa odiivajo ali pa daleč roed tujce poailjajo? Ia kdo nam bo tukaj pomagal ? Sami. Kajti uže prigo^or pra^i: Pomagaj si aam ia Bog ti bo pomagal. Io ra^ao sedaj je čas, ker je za aas Slovaae aekoliko bolje prijazoa 7lada, katero ae jeajajmo tako dolgo moIedo7ati, da nam da aredajib slo^easkih fiol. -a. Od sv. Jurija na Šavnici. Kakor sliaimo, je 7olife7 za ao7i krajui šolski svet že izviacaa, pred8edaik še ai iz7oljea, toraj ac se ae ve, kakšea bo, 7se pa za^isi od tega, kakaea je odbor. Ker še doaedaaji kr. aolaki avet ai 7aega uredil, ae more od^topiti; dasira^ao je bil jako delavea, da, kakor 8e go^ori, ae 7ae pie^eč. Pod iruenom nkrajai šolski 87et" se ae aaie pri aas umeti celi odbor, ki ateje 10 mož, le g. predaedaik in g. aadučitelj s pripomoCjo eaega ali d^eb 87ojih priataše? atorijo 7se, kar hočejo. Večiaa tiho sedi ia modro molči. Ko je aastopil ta odbor, hitro je privolil k povečaaju šole, česar se je prejaaji braail. Hitro 7 početku 1. 1880. 80 dali delati opeko, ki pa je bila pra7 alaba ia eilao draga, ter je bilo maogo aepotiebaih stroško7, ia aekaj bi se lebko po^rajeao dobilo, če ae bi drugafie prialo. Ker je opeka alaba bila, se je moralo zidati, sicer bi razpadla; ia to ao tudi lansko leto atorili; ^kljub pogodbi, kojo je storil kr. šol. 87et z podjetaim zidarjem St, , da naj se aamo obod posta^i ia pokrije, dalje pa prihobaji6, ko bode mogoče, deaar spra^iti. Tako bi se plačalo samo pol dela ob ao7em letu, pa glejte čudo! Uže laasko jeaea je stalo poalopje! Sedaj Ijubi nčeačeki pra7 veselo letajo po tem ao^em poalopji, da ae omet z zida luši, ki je aeki pra7 alab. Še 7ečje čudo pa je prialo aedaj aa 7i-ato. Tiati, ki pra^ijo, ,,aii arao mi", ia so delali po lastai 7olji, ao obljubili zidarju ob ao^em letu 7se plačati, kar pa celi odbor kr. aol. 87eta nikoli ai do^olil, čera^an imata predsedaik ia aadučitelj aeko pogodbo, ki ja^ao go^ori o celem plačilu. Podpisaa je aicer celi odbor, toda sedaj pra^ijo ljudje, da lehko s prisego potrdijo, da se aa to pogodbo aiso aikoli podpiso^ali. Ker sta goapoda obljubila plačati 7ae, peaez pa ai aič, sta zaprosila 7 Radgoaski hraniiaici 2400 gl. aa posodo, ia tndi ddbila, le šolski 87et ia pa predstojaiki morajo podpisati, čemu pa, kakor aliaimo, ao se odločao uprli, ter ao oairaa goapodoma pra7 aeprijetae rcči 7 obraz pravili. Kako se bo to raz^ozlalo? Reč 8e je uže aazaaaila g. okrajaemu glavarju, ia če ae bo zdalo aič, je ie pot dalje. Kaietič.