OFFICIAL ORGAN
CLEVELAND, O., 12. JUMJA (JULY), 1927.
"GLASILO"
6117 St. Clair Ave.
CLEVELAND, O. Tka
la the United of America. Sworn circulation 18,000
•very Tuesday
Terms of subscription: Por mom bera yearly __9Q¿4
For aoametnbers__$1.00
Foreign Countries ........$3.00
Telephone: Randolph 3812
1 «Minimum.............umiiiiniiiunw
NnJvočM. al^ensH r*a*i» v Zdrvi—Ot Driavali
Izhafo vsak torek
Ima 18,000 naročnikov Naročnina
Za Člane, na loto.,
Za nečlane ___
Za inozemstvo
NASLOV
oredniitvs in upravnlfttvoi
8117 St. Clair Avo. Cleveland, O.
Telefon: Raarfolpb Jttt
ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
Štev. 28. — No. 28.
Leto Xin. — Vol XHL
doma
Pod tem naslovom je brat glavni predsednik v Glasilu minulega tedna poročal, in jasno povedal, zakaj je glavni odbor Jednote razpisal splošno glasovanje zaradi Jednotinega urada.
Temu pojasnilu se pridružu-jam tudi jaz in skoraj gotov sem, da če ne ravno vsi, pač pa velika in pretežna večina glavnega odbora se strinja s poročilom in pojasnilom brata predsednika Jednote.
Edini način, po katerem je mislil glavni odbor priti do zaključka in ureditve Jednotinega urada, je bil potom resolucije, ki je članstvu predložena v odglaso vanje.
Glavni odbor je na podlagi pravil opravičen predložiti članstvu zadevo potom splošnega glasovanja v rešitev. Glavni uradniki s tem članstvu ničesar ne diktirajo, ničesar ne ukazujejo. Vsakemu je na prosto dano, da voli kakor hoče. Zato so vsi protesti, cirkularji ali letaki nepotrebni.	^
Ko je splošno glasovanje razpisano, prenehajo vse razprave in razmotrivanje. Vsled tega so tudi protesti ali circularji iz reda. S takimi stvarmi se članstvo le razburja in bega, da ne ve, kje je ali kaj bi storilo.
Delegacija minule konvencije je izvolila odbor kot gospodarjem Jednotinega poslovanja ter kot oskrbnikom njenega premoženja. Torej, ako je imela konvencija zaupanje v odbornike in odbornice, ki jih je postavila na krmilo Jednote, da njene posle v imenu članstva opravljajo, ter Jednotino premoženje oskrbujejo po svojem najboljšem prepričanju, potem sme tudi članstvo odboru zaupati, da ne bo storil nekaj, kar bi ne bilo v korist članstvu, v korist Jednoti.
Delegacija minule konvencije je pooblastila glavni odbor, da uredi vse potrebno, kar se popravila glavnega urada tiče. Ni se določilo kako naj se glavni urad popravi. Ni se določilo, koliko se sme za popravilo urada potrošiti. Cela zadeva se je izročila v oskrb glavnega odbora. Konvencija jej torej zaupala odboru, da bo «Utoril, kar
Reševanje zadeve Jednotinega mora vsakdo nekoliko popustiti. Ko je minula konvencija določila, da naj se sedanji urad popravi, sem uvidel edino praktično popravilo v tem, da sem priporočal dozidavo še enega nadstropja k sedanji hiši. Ko se je pozneje sprožila misel za novo stavbo, sem bil z idejo ža dovoljen, ker sem smatral ide jo za novo hišo boljšo, k*kor kako popravilo sedanjega urada. Zopet na drugi strani sem mislil, da ako opustimo idejo popravila sedanjega urada, se bo mogoče članstvo zedinilo za novo hišo, ter tako napravilo mir in zadovoljstvo enkrat za vselej. Kakor pa sedaj vse kaže, in ako bo vsaki svojo naprej gonil, pa ne vidim drugega, kakor da bomo ostali pri tem kakor smo. Kot bratov in sester dolžnost je, da vsakdo nekaj popusti, drugače ne bomo ničesar dosegli.
glo postaviti dom Jednote, ki bi odgovarjal zahtevam in okoliščinam. Jednota mora imeti poslopje varno pred ognjem (fire proof). Tako poslopje pa stane veliko več denarja, kakor pa navadna hiša. Drugo je zopet to, da ako kaj delamo ali hočemo nekaj napraviti, postavimo tako poslopja, da bo odgovarjalo bodočnosti, da bo enkrat mir; Jednota zasluži, da ima svoj dom, da bo članstvo nanj ponosno; da bo Jednoti v čast in reklamo.
Piše se tudi, da naj se sedanji urad naj prvo proda, potem pa zida novega. K temu pri pomnim sledeče: Koncem mi nulega leta se je oglasil v glav nem uradu človek, ki je ponudil za sedanjo hišo $15,000. Jaz sem to bratu glavnemu pred sedniku takoj sporočil. Z bra tom predsednikom nisva imela pravice ali moči, da bi hišo pro-Ako člahstvo odobri resoluci- dala, zato se ničesar ni zamo-
bo v njegovi moči najbolje za Jednoto.
In kakor je delegacija minule konvencije poverila polnomoč v tem oziru glavnemu odboru, tako lahko to stori članstvo sedaj, ako tako želi. Ce pa članstvo več zaupa posameznim članom, kakor pa glavnim uradnikom in uradnicam, ima pa vso priložnost in priliko tako izjaviti potom glasovnic, ki jih ima na rokah.
V pretekih letih smo imeli veliko težavnih in napornih vprašanj za rešiti, in rešili smo jih povoljno in pravično. Zakaj bi ne mogli tudi vprašanja Jednotinega doma rešiti ravno tako povoljno. kakor so bila druga važna in pereča vprašanja rešena.
Res je, kakor je brat glavni predsednik omenil, da vsem se ne bo zamoglo ustreči, ter da
jo glavnega odbora, sme biti vsakdo uverjen, da bo odbor sklenil in določil ono, kar bo najboljše in najkoristnejše za ednoto.
Marsikateri si misli, koliko bo Jednotina hiša stala? Koliko posebnega asesmenta bo treba plačati? Kako se bo zadevo financiralo itd.
To so važne točke, važna vprašanja. Popolnoma prav je, da članstvo to ve in zna. V tem pogledu sem nameraval predložiti pri seji glavnega odbora poročilo, kako in na kakšen način bi se dalo po mojem mnenju vsa stvar urediti. Ker ima pa članstvo glasovnice pred seboj, zato smatram za dolžnost, da svoje mnenje obelodanim, ter tako članstvu pojasnim najvažnejša vprašanja, da se bo pri glasovanju znalo ravnati. Torej preidem k stvari.
Od gotovih stvari se je poročalo, da naj se zida nova hiša, za $35,000. Na to odgovorim, da na podlagi današnjih razmer, se hiša, da bi odgovarjala Jednotinim razmeram in zahtevam za $35,000 ne more postaviti. Na priporočilo brata glavnega predsednika sem dal napraviti načrt za novo stavbo. Velikost hiše, kakor načrt kaže, bi bila 40x60 in sicer z dvema nadstropjema. V prvem nadstropju bi bil glavni urad, soba za tajnika, prostor za tiskovine in liste ter prostorna varnostna shramba v velikosti 16x36. Drugo nadstropje pa bi imelo sobo za glavnega predsednika, blagajnika in prostor za seje glavnega odbora. Cena za to stavbo je preračunana na $40,-800. To je brez zemljišča (lote). Zemljšiče pa bo gotovo stalo od $10,000 do $15,000. Torej na vsak način bo stala hiša najmanj $50,000 do $55,-000.
Vsakdo, ki je v sedanjih raz-
glo storiti. Oseba, ki je oblju bila za Jednotino hišo $15,000 je hotela kupiti tudi sosedno poslopje (poslopje bivše tiskovne rlružbe A»nerikrnskega Slovenca). Takrat nam je bilo obljubljeno za hišo $15,000; v tem času pa je bilo sosedno poslopje prodano; zato se ne ve, koliko bi se zamoglo dobiti za Jednotino hišo sedaj. Poleg tega je pa tudi to, da kupca kar čaz noč dobiti je težavno. Torej se ne more pričakovati, da bi se zamoglo 3edanji Jednotin urad takoj prodati in to še za ceno .kakoršno bi radi.
Iz teh razlogov, glavni odbor ni zamogel vključiti v resolucijo, da naj bi se zidal nov dom za svoto $35,000 in ravno tako se ni zamoglo vključiti v resolucijo, da se najprvo proda sedanjo Jednotino hišo za vsoto petnajst ali več tisoč dolarjev.
Med tem časom, ko se je pričelo razpravljati o novem Jed-notinem domu, sprožila se je misel od gotovih strani, da bi bilo umestno, ako bi se glavni odbor zavzel za "Henneberry" poslopje, ki je bilo pri seji glavnega odbora že pred konvencijo odobreno, da se konvenciji priporoči v nakup.
Omenjeno poslopje, kakor je že brat glavni predsednik v Glasilu minulega tedna omenil, je veliko trinadstropno poslopje. Zidano iz opeke in železa. Nahaja se nasproti slovenske cerkve sv. Jožefa. Obkoljeno je od treh strani s tlakovanimi cestami, in sicer Chicago, Indiana in Will Streets. Tako, da je to poslopje nemogoče zazidati ali obzidati. To poslopje je Jednoti ponudeno za ceno $65,000. Na račun omenjene kupne cene pa lastnik omenjenega poslopja vzame sedanjo Jednotino hišo za $18,000. Tako, da bi znašala denarna transakcija $47,000. Dalje je last-
merah hišo zidal zna, koliko j nik omenjenega poslopja ome-stane navadno stanovanjsko po- nil, da plača Jednoti za prostor slopje. Toliko več pa stane, pritličja (prvega nadstropja) ako se hoče napraviti, da bo $300 na mesec za dobo enega
odgovarjalo zahtevam naše Jednote. Samo varnostna shramba (vault) presega stroške ene navadne hiše. Zato ponovno rečem, da za $35,000 niti misliti ne moremo, da bi se zamo-
leta.
Brat glavni predsednik mi je pisal, da naj pokličem k seji odbornike jolietskih in sosednih društev, da bi se o tej zadevi pogovorili. K omenjeni seji so
prišli uradniki in uradnice t6r zastopniki vseh jolietskih društev naše Jednote, tako so bili navzoči tudi uradniki in uradnice društev iz Waukegana South Chicaga in uratfriiki društva sv. Štefana iz Chicaga. Skupaj je bilo pri seji navzočih nad 60 uradnikov in uradnic ter zastopnikov. Omenjeno poslopje so si ogledali lin soglasno sklenili, da naj se takoj pod-vzame korake, ter napravi pogodbo z lastnikom omenjenega poslopja, da bi kateri drugi poslopja ne kupil ali cene ne povišal.
Zastopniki in zastopnice društev, zbrani na posvetovalni se ji kakor zgoraj omenjeno, so to sklenili iz razloga, Ver so uvi deli, prvič, da je ono posestvo veliko večje vrednosti, kakor vsota, za katero je Jednoti na razpolago; drugič, ker bi hiša prinašala Jednoti dohodke in bi bila organizaciji v čast in reklamo, in tretjič, ker bi se na ta način rešili sedanje Jednoti-ne hiše, katero bi se vzelo na račun za svoto $18,000.
Ta in enaka priporočila so dala glavnemu odboru Jednote povod, da je članstvu predložil resolucijo v obliki, fcakoršna je. Gtftvm t. rajniki i&e«at članstvu ne vsiljujejo, poč pa želijo, da bi se zadeva Jednotinega urada rešila povoljno in v zadovoljstvo pretežne večine članstva in v korist Jednote.
Iz tega je torej razvidno, da če zidamo novo hišo, nas bo stala najmanj od 50 do 55 tisoč dolarjev. Ako se kupi posestvo kakor omenjeno in da se sedanja Jednotina hiša vzame na račun, za $18,000 bo pri tem faktične denarne transakcije $47,000. K temu je treba prišteti še nekaj tisočakov za popravek in preureditev pisarniških prostorov, tako da na ta ali oni način bo prišlo do tega. da bo nas stalo, naj storimo eno ali drugo, najmanj od 50 55 tisoč dolarjev.
Ko pa govorimo o tisočakih, vidimo pred seboj oni strah, ki se ga najbolj bojimo in to je POSEBNI ASESMENT ali do-klada. Ta ali oni vpraša, koliko bo moral posebnega asesmenta plačati v pokritje stroškov Jednotinega doma. Zaradi tega si štejem v dolžnost, da pojasnim Članstvu, kaj je moje mnenje pri vsem tem in kako bi se dalo vso stvar financirati, brez posebnih asesmentov in dkolad.
Po mojem prepričanju bi se dalo celo stvar financirati brez posebnih doklad ali asesmentov. Vsaj začasno bi se dalo to urediti, da bi ne bilo treba članstvo obdavčevati, kajti ako je kdo proti dokladam, sem gotovo jaz.
Mi imamo veliko raznih podjetij, ki so financirana potom zadolžnic ali obveznic. Na enak način bi se dalo financirati tudi Jednotin dom.
Glavni odbor naj bi šel takoj na delo in se medsebojno dogovoril in preštudiral, kaj bi bilo najbolje za Jednoto. To je, zidati novo hišo, ali zamenjati sedanji urad s poslopjem, kakor prej omenjeno. Ko ima glavni odbor vse potrebne podatke v rokah in ko sprevidi, kaj bi bilo najbolje za Jednoto, lahko dobi in pripravi na-
SMRTNA KOSA
Iz Jolieta, 111., se nam poroča, da je ondi dne 9. julija popoldne umrl sobrat John Filak st., član društva sv. Jožefa, št. 2, K. S. K. Jednote. Pokojnik je bil zelo vnet delavec na društvenem polju in priljubljen med članstvom označenega društva. V dokaz nam služi to, da je bil skoro neprenehoma uradnik društva kot nadzornik, večkratni predsednik in blagajnik; leta 1926 je opravljal posel društvenega blagajnika. Kot delegat društva se je udeležil tudi več konvencij.
Za njim žalujejo poleg soproge pet sinov in tri hčere, vsi člani in članice društva sv. Jožefa, in K. S. K. Jednote.
Vrlemu možu naj bo ohranjen blag spomin, naj počiva v miru. Hudo prizadetim sorodnikom izražamo naše sožalje.
SV. MISIJON V BRIDGE-
VILLE, PA. '
tančen račun, koliko bi stalo eno ali drugo. Na podlagi tega se potem lahko vidi, koliko denarja bo potreba. To ima glavni odbor lahko pripravljeno že do časa, ko bo glasovanje zaključeno, tako da ako članstvo resolucijo glavnega odbora odobri, bi se z delom takoj lahko t*déeH. in bi imeli telo zadevo že pred zimo končano.
Mi imamo danes društva, ki imajo svoj denar na bankah po 3 in 4'i obresti. Imamo zopet veliko članov in članic, ki imajo denar na bankah, ki jim ne prinaša več kakor j>o tri ali štiri od sto obresti.
Zato naj bi šel glavni odbor takoj na delo in vprašal društva ter posamezne člane in članice, koliko bi hotel kateri posoditi na Jednotino hišo. Z drugo besedo rečeno, Jednota bi izdala zadolžnice po $100, $500 ali $1,000, ki bi prinašale recimo 5'< obresti. Te zadolžnice bi se potem lahko razprodalo društvom in posameznirft članom in članicam. Tako bi društva in članstvo samo pomagalo plačati Jednotin dom in tako bi na drugi strani zopet sebi koristilo, ker bi dobivalo več obresti od denarja, kakor ga dobi sedaj, ko ima denar na banki. Te zadolžnice bi bile plačljive od Časa do časa. Za slučaj, da bi pa katero društvo ali posameznik rabil denar, ter bi hotel zadolžnico imeti plačano, bi jo vrnil na glavni urad in tako bi se ista plačala.
Da bi se dalo to financirati, bi glavni odbor določil poseben "sinking fund " V ta sklad bi se prištevalo najemnino in druge dohodke. Iz tega sklada bi se potem plačevalo obresti in pa od časa do časa bi se odplačevale zadolžnice.
Na ta način bi se dalo celo stvar brez vsakih težav izvršiti. Nobenih doklad vsaj začasno bi ne bilo potreba. Ako bi pa prišlo do kakega posebnega asesmenta poznejši čas, bi se pa zopet lahko to tako uredilo, da hi isti ne znašal več kakor le par centov mesečno.
Jaz ne vidirri nobene težkoče pri vsem tem; edino kar je potreba, je dobre volje in zaupnosti v glavni odbor, in vse se bo izvršilo po najboljšem načinu za napredek in korist Jednote.
Z bratskim pozdravom,
Josip Zalar, glavni tajnik,
BridgeviF.e, Pa. — Sv. raisi-jon se je pričel v naši slovenski cerkvi sv. Barbare dne 5. junija in se je zaključil dne 12. junija. Vodil ga je Rev. Anthony Bombach, župnik iz Bar-bertona, O.
Navadno se vpraša: Je li imel g. misijonar kaj uspeha? Ali je rodil njegovjnisijon za-željeni sad? To bi mogoče rad vedel g. misijonar in druga javnost. To ve župnik najbolje in oni, ki so porabili čas sv. misi-jona. da zopet obnovijo zvezo z materjo, sv. katoliško Cerkvijo. Je li obrodil sad? Da. In radi tega hečemo dobiti č. g. Bombacha drugo leto ne samo za en teden, ampak za dva. Cemu? Uspeh njegovega mi-sijona je odgovor. Samo en slučaj naj bo tukaj omenjen, dasiravno jih je več.
Mr. Vermillion, po rodu Francoz, njegovi dedje so bili stari Amerikanci, je tuintam omenil, da bi rad postal katoličan; samo bal se je priti k župniku, dasiravno sta dva njegova sina postala katoličana. Odlašal je; dvomil je malo; bal se je storiti odločilnega koraka. Tu pa pride Father Bombach; dva večera je bil starček pri pridigah, potem je zbolel in ni mogel priti več. Toda ta dva večera sta bila zadostna. Božja milost je vsekala svojo pot globoko v njegovo dušo. Dne 26. junija sem bil poklican takoj po drugi sv. maši k temu starčku. Nikdar krščen preje, je prejel ta dan zakrament sv. krsta in njegov sin, konvertist (izpreobrnjenec) je bil boter svojemu staremu očetu. Tako smo krstili 72-letnega starčka za Williarn Alberta.
Ravno isto nedeljo so naši otročiči opravili prvo svečano sv. obhajilo pri sv. maši ob 8:30 in starček pa svoje prvo in zadnje sv. obhajilo okrog 12:30 popoldne. Kako je bil srečen! Tega trenutka ne bom nikdar pozabil. Zvečer ob 8:30 je prejel starček zakrament za umirajoče. Kako hvaležno mi je stiskal roko! Umrl je dne 30. junija, in dne 4. julija smo ga svečano pokopali na pokopališču sv. Barbare. Vašega kon-vertista, Father Bombach!
Dal Bog, da kot ste začeli s prvim misijonom, da bi še tako naprej imeli uspeh!
Rev. A. F. Moder, župnik. ŽOGOMETNA IGRA Jcliet. LI. — Dne 17. julija popoldne ob tretji uri se bo vršila v Jolietu, Iii., velika žo-gometna igra (baseball) med jolietskim K. S. K. J. teamom in teamom fantov sv. Štefana. Chicago, III.
Vsakdo, ki želi videti kako se naši fantje urno sučejo in kako fino igrajo, naj pride omenjenega dne na Farragut igrališče, to je v sredini zapad-ne strani mesta Joiiet, pa se bo sam lahko prepričal, kaj zamo-re naša mladina napraviti.
Vsakdo, ki ima količkaj spoštovanja do mladine in posebno pa še člani K. S. K. Jednote, so projeni, da se te igre udeležijo, da tako v kolikor veiikem številu mogoče pokažemo, da smo ponosni na našo mladino.
Prijatelj žogarjev.
UMRLI SO V CLEVELANDU
—V soboto popoldne ob pol
peti uri je umrla Mrs. Ivana Turk, rojena Arko, stanujoča na 999 E. 63rd St. Stara je bila 49 let, doma iz vasi Zopo-tok, fara Sodražica. Ranjka je bivala v Ameriki 28 let. Doma zapušča tri sestre in enega brata. tukaj pa soproga in osem otrok v starosti 11 do 28 let, in sicer Frank, John, Mary, Agnes, Joseph, Jernej, William in Edward. Bila je članica društva Srca Marije (staro) in Napredne Slovenke, št. 137, S. N. P. Jednote.
—Pretekli teden je nagloma umrla Mrs. Agnes Truden, stara 43 let. doma iz Kozarišč, pri Ložu, Notranjsko. V Ameriki je ranjka bivala IG let. Tu zapušča soproga in pet otrok. Bila je članica društva sv. Ane. št. 4. S. D. Zveze in društva Marije Magdalene, št. 162, K. S. K.* Jednote.
—Umrl je Anton Prijatelj, star 41 let. V Ameriki je bival 22 let, doma iz Žiebiča pri Ribnici. Tu zapušča soprogo in štiri otroke in brata, doma pa dve sestri in mater. Bil je član društva sv. Jožefa in društva Maccabees.
-Dne 2. julija zvečer je umrl rojak Louis Bizjak, star 53 let. Ranjki Bizjak je bil povožen od avtomobila na Delavski dan lansko leto. Od tedaj se je ves čas nahajal v bolnici in je sedaj podlegel poškodbam. Ranjki je bil samec, doma iz fare Studenec pri Krškem. Tu zapušča sestrično Agnes Tiso-vec v West Parku. Drugih sorodnikov nima. Bil je član društ\a Maccabees, št. 1238.
—Dne 8. julija je umrl Andrej Zorman, stanujoč na 6513 na 6513 Edna Ave., v starosti 51 let. Tu zapušča soprogo, enega sina in eno hčer ter enega brata v Calif orni j i. Doma je bil iz vasi Breg pri Kranju na Gorenjskem, kjer zapušča še enega brata in eno sestro. Tukaj je bival 24 let. Bil je član društva Carniola Tent, 1288 T. M.
—Dne 6. julija ob 6. uri zvečer je preminul v elevelandski naselbini dobro poznani Jernej Znidaršič. stanujoč na 6521 Schaeffer Ave. pokojni je bil skozi več let aktiven v društvenem življenju tefi je bil nekaj časa tudi član direktorija Slovenskega Narodnega Doma. — Bil je član društva Loška Dolina, Slovenec, št. 1, S. D. Z.
Doma je bil iz vasi Dane pri Ložu na Notranjskem, kjer zapušča eno sestroC Tu zapušča žalujočo soprogo, jeno hčerko in enega sina ter veliko število sorodnikov. V Ameriki je bival 19 let, neprestano v Clevelandu.
—I)ne 8. julija je preminul nagle smrti rojak John Grum, 6608 Schaeffer Ave. Tukaj zapušča žalujočo soprogo ter osem otrok, pet hčera in tri sinove, v starosti od dveh let in pol do 16 let. Rojen je bil v vasi Horjul pri Vrhniki. Tukaj je bival 25 let. Bil je član društva št. 14, S. D. Zveze.
Naj počivajo vsi pokojni v miru; prizadetim naše sožalje!
Entered «a
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Second-Class Matter December 12th, 1923 at the Poet Office at tfeveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1812.
VABILO NA PIKNIK
Društvo sv. Alojzija, št. 47, Chicago, 111., priredi piknik dne 24. julija pri ¿obratu Vidmarju v Willow Springs, 111. Zato se vsa chikaška in sosedna društva uljudno vabijo, da nas po-setijo gori omenjeni dan polno-številno, da se skupno pozabavamo v hladni senci, katere v Chicagu ni. Pridite, da se zopet enkrat skupno razveselimo in zapojemo kako znano zdra-vieo; zabave bo dovolj za stare in mlade, za žejne in lačne, za to bo že skrbel odbor. Torej nikar ne pozabite chikaška društva nas posetiti na tem pikniku; kadar boste vi priredili kaj sličnega, vam bomo skušali povrniti po svoji najboljši zmožnosti. Vabljena ste pa tudi druga društva iz sosednih naselbin, na primer South Chicago in Summita, da nas obiščete v hladni senci pod košatimi hrasti. Za plesaželjne bo tudi dobro preskrbljeno, ker bo svirala znana Fojs-Bačičeva godba razne valčke in polke Zato vam še enkrat kličemo: Na svidenje dne 24. julija!
S sobratskim pozdravom,
Joseph Fajfar, predsednik.
račun, pa če ga svaki moči čuti; ja ču čitat glasno. Toliko brači do znanja i ravnanja svi-ma skupa.
Moj bratski pozdrav
John Bajs, tajnik.
Društvo Vitezi sv. Mihalja, br.
61, Youngstown, O.
Cjenjenom članstvu na znanje, da če mo obdržavati sjed-nicu 17. jula (srpnja). Sjedni-ca se otvori točno u 2 sata posle podne. Stoga vas molim sve, da ste u hali na pravo vri-jeme. Poznato vam je svima, da mjeseca juna nismo riješili nikakovih glavni stvari, osim pobiranje novac, a to poradi toga, jerbo smo imali svi ljepi dan, to jest slavni dan za sve nas Hrv ate i Slovence prigodom polaganja i blagoslova temelj-nog kamena naše škole. Kako vidimo, škola se pomalo diže u v is, a i naša djeca isto tako. Stoga jula imamo više važnih
Društvo Marije Pomagaj, št.
78, Chicago, III.
Vsem članicam našega društva se uljudno naznanja, da se vrši naša prihodnja seja v četrtek, 21. julija ob pol osmi uri zvečer v navadnem prostoru. Ker je sedaj na dnevnem redu tako važno vprašanje, namreč glasovanje o Jednoti-nem domu, bi se morala te seje udeležiti vsaka članica in glasovati na način, ki je po njenem mnenju najbolje za celokupno članstvo.
Iz bolnišnice se je vrnila naša sosestra Mary Gregorich ml., bivša predsednica našega društva. Prestala je hudo operacijo in se ji sedaj vrača zdravje. Slučajno je bil ob istem času in na enaki operaciji operiran tudi njen mož, Joe Gre-
vse navzoče, da se osebno prepričate o poslovanju društva.
Nadalje se mora vse potrebno ukreniti zaradi društvenega piknika, ki ga priredimo dne 31. julija. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da mora vsaka članica prispevati 50 centov v društveno blagajno, ako se udeleži ali ne. In to je čisto pravilno. Zakaj bi samo nekatere pomagale društvu, druge pa ne V slučaju bolezni smo vse enakopravne; nobena nehdobi več podpore kakor druga.i Zatorej ako hočemo še naprej tako poslovati, da se daje $7 bolniške podpore na teden za borih 50 centov mesečnega asesmenta, moramo skrbeti, da nam pride še od drugod kaj denarja v blagajno.
Članicam se tudi naznanja da društvo praznuje god sv Ane dne 31. julija; na ta dan pristopi vse društvo k sv. obhajilu pri sv. maši ob 6. zjutraj. Želeti je. da bi bile vse navzoče. Mislim, da je zelo lep program; zjutraj vse pri sv maši, ki prejmemo sv. zakra mente, popoldne pa vse na Ma-ple Heights na društveni veselici. Več o tej veselici poročam prihodnjič.
Pozdrav vsem članicam društva in Jednote. Theresa Glavich, predsednica.
gorich, da sta bila oba v bolnišnici. Tudi on je že okreval.1 Iz urada društva sv. Jeronima
Dne 2. julija je umrla naša sosestra Uršula Klekovich, ki zapušča pet mladoletnih otrok brez očeta.
Končno še enkrat opozarjam na našo sejo. Udeležite se vse in pripeljite kaj novih članic.
Sestrski pozdrav,
Julia Gottlieb, tajnica.
Iz urada društva sv. Veronike, št. 115, Kansas City, Kans. Tem potom uljudno naznanjam vsem članicam našega društva, da se v nedeljo, dne 17. julija v polnem številu udeležijo društvene veselice, ki se bo vršila v slovenski dvorani na 515 Ohio Ave., pričenši ob štiri uri popoldne.
Članica, katera se ne udeleži omenjene veselice, bo kaznova-
na po sklepu društva z vsoto točki na redu, i iste moramo da $1. Torej cenjene mi sosestre, riješimo. Kako ste več čuli, storite svojo dolžnost napram da piknika nečemo imat; več svojemu društvu, da pripomo-svi željno čekamo na halu u rete k uspehu naše bolniške bla-skolskoj zgradi, pa da tamo pri- gajne, ki je nam vsem v pomoč redimo nešta ljepog; ta još ni- v slučaju bolezni, smo imali ni vidjeli.	V trdni nadi, da se vse ce-
Stoga opozarjam sve na rad njene članice odzovejo temu (djelo), staro i mlado, muže povabilu svojega društva, osta-i žene, svi ukupno, jerbo u ma- jam s sosestrskim pozdravom lom vremenu ne možemo da vam vedno udana mnogo učinimo;,zato odmah sa-	Mary Čop, tajnica.
da dok je vremena, i stvar če	-
iti jako dobro ako se svi složi- VABILO NA PIKNIK mo; a da se možemo složit, tre- Društvo sv. Jožefa, št. 146, ba i sjednice pohagjati; odbor v Clevelandu, O., priredi svoj U kolo bra- letni piknik v nedeljo dne 17.
št. 153, Canonsburg, Pa.
Ponovno naznanjam (dasi ravno je bilo že enkrat poroča-no v Glasilu), da vsi člani in članice brez izjeme — tisti, ki se niso udeležili zadnje veseli ce — plačajo člani 50 centov in članice 25 centov za društveno stroške. To je bilo sklenjeno še na zadnji glavni ali decem berski seji, kar je treba, da vsi vpoštevate.
Sobratski vam pozdrav,
John Pelhan, tajnik.
ne moze sve sam čo i sestre!
Nekoji ste me pitali za glasovnice; mjeseca juna nišam ih imao još u rukama, ali sad ih imam dosta za vsakog člana i članicu. Stoga svi na sjednicu, da glasujete svaki po svojoj volji za K. S. K. Jednote kuču, dom ili office. Svaki, koji gla-sovnicu prije ili ne može doči na sjednicu, može ju dobit kod
Iz urada društva sv. Marije Magdalcne,»/»t. 162, Cleveland.O.
Članicam našega društva naznanjam žalostno vest, da smo v enem tednu zgubile kar tri naše članice. Bela žena smrt je začela žeti svoje žrtve v našem krogu. Prva je bila mlada žena 20 let. Cvet, v najlepših mladih nadebudnih letih, sestra Marija Slifka, rojena Mišmaš. Druga je bila Amalija Balantič, stara 51 let, in tretja je pa Agnes Truden, stara 45 let. Tako vidite, da ni prizanešeno nobenemu. Danes meni, jutri tebi. Nobeden iz med nas ne ve ne dneva ne ure, zato so pa društva tako potrebna. Vzgled je osobito pokojna sestra Truden. Žena močna, čvrsta, prišla je pa njena ura, prišla je smrt in jo pobrala iz naše srede nanagloma. ni se ozirala, Nda ima žena še male
julija na prijaznih cerkvenih otročiče za seboj, prostorih v Maple Heights.	Slovenske žene, ki niste še
Tem potom vabimo vsa ce- pri nobenem društvu, ali pa sa njena društva, kakor tudi roja- mo pri enemu, zdaj je čas, da ke in rojakinje, da nas označeni j se zdramite in brez odlašanja
dan obiščete v kolikor mogoče velikem številu. Ker gre vsakdo rad ven iz mesta, da se na-vžije svežega zraka (pri nas bo še nekaj drugega, sedaj naj bo še tajno), zato pridite na
mene prije ili poslije; a ja jih j našo veselico v krasno, zeleno ne možem svakomu po pošti j naravo.
slati, jerbo s tim je previše de- Društvo bo skrbelo, da bo la, a i stempsov nemam.	vsak postrežen kar najbolj mo-
Opomenjam roditelje, koji goče. Torej cenjena društva in /rnadu djecu za'u društvo, neka rojaki, ne pozabite na našo verni javi svaki; ja ču rado doci selico prihodnjo nedeljo, dne 17. svakom i da sve opišem u naše julija na omenjenih prostorih, redove. Opomenjam braču i se- Vas uljudno vabi stre, da svaki neka najde po	Odbor.
jednog kandidata za našu 25-	-
godišnju proslavu i obstanak Iz urada društva sv. Ane, št. našega društva. Tim čemo do-	150, CleveJand, O.
bit čast, a proslava če biti pro- Vse članice goriomenjenega slavljena, i svaki, koji če do- društva ste uljudno vabljene, peljat jednog kandidata, dobit da se udeležite prihodnje seje če nagradu od $1. Ja ču sa do- dne 17. julija. Na programu govorom s odborom i s vama je več stvari za rešiti, med dru-točno sve u Glasilu raznašnje-1 gim tudi glasovanje glede Jed-vat, tako da če svaki znati o notinega doma. Vsaka članica
čemu se radi.
Još nešta! 17. jula komu je stalo za društvo i naš napre-dak, neka dojde na sjednicu po-pošto če biti čitan 6-mjesečni
pristopite k našemu društvu sv. Marije Magdalene, in K. S. K. Jednoti. Naše sožalje sorodnikom umrlih. Pokojnim pa Bog daj večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti; naj počivajo v miru!
Po dežju pride zopet solnce, po žalosti zopet veselje; to je resničen pregovor, kajti žalost smo občutile članice našega društva, ko smo izgubile kar tri naše dobre članice, zdaj se pripravljamo pa zopet za veselje. Magdalence bomo imele piknik na Štrumbljevih farmah dne 28. avgusta. Vse Slovence in Slovenke v Clevelandu in okolici vabimo, da se zopet snidejo z nami in se poveselijo z nami, kakor se je mogoče le z Magdalencami. Določite dan 28. avgusta za nas, oziroma za udeležitev piknika društva sv. Marije Magdalene, in žal vam ne bo. Več še o priliki.
Pozdrav, Marija Hochevar, tajnica.
Brača i sestre. Zalim da mi nije dospil dopis u prošlem bro-ju Glasila (27); jer se zgodilo da sam pismo poslal po jednom članu po dobi na poštu, ne znam da ga nije predal ili za-boravil, da mi nije stiglo v Glasilo, da bi se bili znali česa držati.
Daklem znadem, da je nastala poletna doba, da vas je malo na sjednici kada su zgodnje nedelju; a sada vas bude još manje kada so pikniki i toplije za povani otiči. Ali vas opomenjam da si makar pogledate Glasilo jedan put na tjedan, da budete, vidjeli nekad nešto od društva in Jednote. Sada mademo glasovanje radi grad be novega Jednotinega doma koje glasi od 15. juna do 15 avgusta. I daklem koji niste bili no prošloj sjednici 10. ju la, da si dojdite po glasovnice k meni i pišite ponje i glasujte kako znate da bude bolje. I kada podpišete i naredite križ onda mi pošaljite nazad glasov niču prije označenoga dana Toliko do ravnanja o tej zadevi
Dalje brača i sestre bez ka kvoga drugega opomena, koj Član ne plati svog duga pri dru štvu do 25. u mjesecu, bude suspendan; svaki, jedan po je dan, osobito oni, koji duguju več nego jedan mjesec. Posle ne krivite mene; ja vam več bolj i ne mogu biti nego sam i več se ne bude davalo dosti kredita; kada vam se nabere dug, posle pustite društvo Jednotu. Ista ne čeka nijedno-ga člana ili članice niti jedan mjesec. Ni to nije pošteno ka kor je Mrs. Obojkovič društvc i Jednoto kreditirala; pobrala od društva $182 od Jednote $1,500 za svoje pokojne; i ona bila članica- našega društva, društvo je čekalo kao pošteno a ona društvu ostala dužna in mu okrenila ledja, kada je po brala novac. Tako se ne trita društvo, ali se pokaže prosto kao šiapa. ^To neka svakepi služi doznanja in budem jed nega po jednega oznanio s tak vim kreditom, koji se tako po-kažeju in ih ima več. Ako svoje ne izpraviju, budem ih obelodanil u Glasilu.
Dalje opomenjam predsednika odbora bolesti i člane i članice u bolesti da se drže reda i pravila. Kako sam opazil, da skoro nije reda, da člani u bo-ljesti ne mile društva niti blagajne; več nekoja bolest izgleda kao "vacation," a kad društvo priredi kakovu zabavu ili piknik, onda isti takvi člani najviše prigovaraju razporezu kojega članstvo naredi v pri-pomoč bolne podpore. Nekoji člani ne bi žalili, da sva blagaj na propade; i baš oni, koji najviše bolne • podpore pobereju. Zato molim,^ da ne bi zamerili nekoji člani na ovaj dopis, jer me uprav srdi ju takovi člani. Moram se zahvaliti članom na putni listi, da su svi dobri pri plačilu, bolji kakor u bližini. Opet se zahvalim svim članom i članicam koji su nas posetili na našem pikniku i svim, koji su delali. Bilo je slabo izza jutra, ali se je posle izpravilo vreme in bila je lepa zabava i prilični dohodak; ali još ni kako bi treba na ovo članstvo; ato sam kazal, da se članstvo slabo obazira za promoč društva; nego kada je njim treba, onda znajo pitati. Sobratski pozdrav,
Matt Brozenič, tajnik.
naj pride osebno, da podpiše glasovnico; to je stvar vseh, ne pa samo nekaterih. Na tej seji bo prebran tudi polletni ra- Iz ureda tajnika društva sv čun, zatorej je želeti, da ste Mihalja, br. 163, Pittsburgh,Pa.
Društvo Marije Pomagaj, št.
174, Willard, Wis.
Piknik našega društva, ki se je vršil dne 3. julija je nepričakovano dobro izpadel; navzoče so bile skoro vse članice, razen par izjem. Cenjene mi sosestre! S tem ste pokazale; da vam je res za društvo; na take članice je društvo lahko ponosno in v zavesti, da ne more nikdar propasti; to ste že večkrat javno pokazale. ^
Torej naj .se zahvalim vsem moškim, ki *te prišli pqmagat; tako je prav i ob priliki vam pa
to uljudnost povrnemo. Hvala gre tudi ženam in dekletom, ki so prinesle beskete in pomagale; hvala tudi sosestri Mrs. Merlak za lepo gosko, katero je društvu darovala, da je pri sre-Čkanju prinesla lep dobiček naši blagajni; gosko je zadel rojak Avgust Podobnik. Lepa hvala tudi onim, ki so prinesli kaj krepčil za žejo in lunča. Lepa hvala vsem moškim, ženskam in dekletmo, ki so prodajali srečke in nam pomagali že na katerikoli način. Nagrado za najboljšo košarico (basket) je dobila Miss Caroline Zupančič; hvala pa tudi fantom, ki so nam pomagali po svoji moči.
Zadnji čas se je tukaj mudilo več izletnikov iz Chicaga, Waukegana in drugod. Med njimi je bila tudi moja nekdanja prijateljica še iz dekliških let Mrs. Karolina Kucler iz Waukegana, ki me je zelo razveselila ; ker je nisem videla že več let. Iznenadila me je na naši veselici. Tudi štorklja se včasi oglasi tuintam. Dne 4. julija je obiskala družino Mr. in Mrs. Avgust Podobnik in jima pustila krepkega fantka. Častitamo! Drugih posebnosti nimam za danes; pa zopet kaj o priliki. S pozdravom M. Gosar, tajnica.
VABILO NA SEJO poziv članicam društva sv. Helene, št. 193, Clevdiand, O.
Tretji četrtek tekočega meseca, to je dne 21. julija se bo vršila polletna seja našega društva. Vse članice brez izjeme ste prošene in vabljene da pridete za gotovo na to važno sejo.
V prvi vrsti boste čule finančno poročilo, dalje bo na dnevnem redu glasovanje glede Jednotinega doma in kar je pa najbolj važno, se moramo na tej seji domeniti glede naše slavnosti povodom razvitja nove zastave, ki se vrši na Delavski pravnik dne 5. septembra V to svrho moramo dosti važ nih stvari ukreniti in rešiti Na to sejo pride tudi. eden iz med glavnih uradnikov K. S K. Jednote. S pozdravom,
Helen Laurich, tajnica.
Slavnost na Willardu, Wisconsin.
Povodom prihoda in bivanja glavnega predsednika K. S. K. Jednote
(Konec) Zatem je bila pozvana k besedi Mrs. Mary Gosar, tajnica društva Marije Pomagaj, št. 174. Žal, da pisec teh vrstic nima pri rokah njenega dobesednega govora. Navedenka je pozdravila prav v vznešenih besedah brata glavnega predsednika in njegovo soprogo Mrs. Grdina. Omenila je tudi zadnjo konvencijo v Pittsburghu, Pa., ter povdarjala, da so ženske preveč pustili v ozadju, in da se jim dela krivica, ker le ženske so največ pripomogle, da je naša Jednota zadnja leta tako lepo napredovala (kar se ji mora pritrditi). H koncu je še povdarjala, da je članstvo lahko ponosno, ker imamo tako delavnega moža na Jednotinem polju kot je sedanji glavni predsednik brat Grdina. Dokler bo naši Jednoti načeloval brat Anton Grdina, smo lahko prepričani, da bo naša organizacija napredovala v članstvu in tudi v finančnem oziru.
Tudi sestra Mary Toleni, članica društva Marije Pomagaj je v svojem govoru izrazila veselje, da imajo društvenice, tako tudi naselbina Willard čast videti v svoji sredini zaslužnega glavnega predsednika brata Anton Grdina, ki ne deluje samo za Jednoto, ampak tudi za versko prebujo med vsemi ameriškimi Slovenci, bodisi s peresom ali z besedo. Svoj govor je zaključila sledeče:
'Dal Bog, da bi se spolnile vse vaše in naše srčne želje, da bi naša ljuba organizacija dosegla kmalu svoj višek in nadkriljevala vse druge slovenske podporne organizacije. V
ta namen kličem iz dna svoje duše: Bog živi K. S. K. Jednoto. Bog živi njenega glavnega predsednika cenjenega so-brata Antona Grdina še mnoga, mnoga leta!"
Med nastopnim odmorom je zapel pevsko zbor znano pesem "Pft jezeru, bliz' Triglava."
Zatem je g. župnik (stolo-ravnatelj) pozval k besedi kot glavnega ali zadnjega govornika brata Grdina. Ko je stopal na oder, so ga navzoči burno s ploskanjem, pozdravljali.
Naj prvo se je kot glavni Jed-notin predsednik navzočim zahvalil za tako veličasten sprejem in tako prireditev. Rekel je med drugim, da kar se tiče njegove osebe, bi vsega tega ne bilo treba; a kot Jednotin predsednik pa je ponosen na to prireditev. "V tem vidim^da me kot takega čislate." (Burno ploskanje). Govoril je dalje o stališču Jednote in priporočal rojakom, da pristopijo v to organizacijo; posebno je vabil mladino (govoril je v angleščini). Dalje je priporočal potrebo graditve Jednotinega doma. K sklepu je še priporočal naše katoliške liste, osobito Ameri-kanskega Slovenca.
Vse je govornika z veliko napetostjo poslušalo. Ko je končal svoj govor, se je vsak izrazil (še celo navzoči rojak drugega mišljenja): "Da, predsednika imate pa prve vrste!"
Zatem je zapelo vse občinstvo ameriško narodno himno "America." Nato je brat glavni predsednik slovesno zaprisegel 27 novih članov in se izrazil, da ga to najbolj veseli.
S tem je bil program zaključen, nakar je sledila prosta zabava in ples. Vse je bilo ži-dane volje do 2. čez polnoč, nakar smo se razšli k počitku.
Sobrat predsednik! Tukaj ste videli, kako je vam naše članstvo naklonjeno. Le po-
ju zaradi moje dolgotrajne bolezni na srcu ter mi je nakazal $50 onemogle podpore. Zato na tem mestu še enkrat izrekam najlepšo zahvalo vsemu odboru K. S. K. Jednote in nje članstvu za pomoč, ki mi je prav prišla. Posebna hvala še sobratu Antonu Grdina, glavnemu predsedniku za njegov velikodušen osebni dar $10, katerega mi je poslal v mojo pomoč, kakor tudi za njegov nasvet, naklonjenost in delovanje v mojem bednem stanju.
Ob enem se zahvaljujem tudi darovalcem, ki so se odzvali na mojo prošnjo, ki je bila priob-čena v št. 17 Glasila t. 1. Prejel sem od posameznih članov K. S. K. Jednote: Peter Hab-jan, Irwin, Pa., $1; John Bizal, Emporia, Kans., $1; Josip Ray, Porter, Ind., $1. Lepa hvala tudi društcu sv. Jožefa, št. 58, Haser, Pa., za dar $25, kojega društva sem član že od pristopa leta 1906 in želim še naprej ostati do svoje smrti. To društvo mi je nudilo podporo po-pred v vsaki nesreči in bolezni, in sedaj mi je priskočilo na pomoč še z izvanredno podporo, velikodušnim darom $25. Zato najlepša zahvala vsemu društvu, oziroma njegovemu članstvu za ta dar. Bog bodi plačnik vsem, ki so mi priskočili na pomoč v tem mojem bednem stanju in so delili krščansko katoliško delo usmiljenja, med katerim je tudi to, ki se glasi: Bolnike obiskovati. Najboljši obisk pa je za bolnike, ki se nahajajo v bedi in stiski, ki hrepenijo za zdravjem, pa nimajo sredstev za to. Pa mu priskočijo na pomoč usmiljeni dobrotniki z denarnimi sredstvi. Tudi jaz sem rad vsakemu pomagal po svoji moči in mi ni sedaj nič žal, akoravno sam prosim miloščine, ker se zavedam, da sem vršil krščansko delo usmiljenja.
nosni bodite na Willard; mi vas	Torej še enkrat lepa hvala
jjubijno in smo vedno z vami.	vsem, ki so mi priskočili na po-
Če se ne motim, boste letos še	moč! Vam vdani in hvaležni enkrat povabljeni semkaj; ta- sobrat * Jernej Kokelj, krat pa ustanovimo še eno no- član društva sv. Jožefa, št. 58,
vo društvo. Živela torej naša	Haser, Pa.
K. S. K. Jednota in nje glavni	Opomba: Ako je kako dru-
predsednik brat Grdina!	štvo ali posameznik kaj poslalo,
K sklepu naj še malo ome-	in ni v tej zahvali označen, se nim prostor in priprave, kjer prosi, da naj to kmalu naznani
se je vršila ta prireditev. Dasi	glivnemu predsedniku K. S. K.
nad 70 čevljev dolgo poslopje	| Jednote na naslov, katerega dobite „vi Glasilu; on bo že meni
sporočil
J. K.
in 36 čevljev široko, bilo je dokaj premalo vsled tako velike udeležbe. Samo avtomobilov,
ki so pripeljali goste je bilo Pueblo. Colo. — Dne 2. julija okrog 80; iz bližine so pa pri- so se zvonovi žalostno oglašali
šli udeleženci peš. Vse se je vršilo v najlepšem redu. Poslopje je bilo vse v zelenju in
v svojih presledkih, ko smo spremili k večnemu počitku rojakinjo Frančiško Kline, roje-
zastavah; pred vhodom je bil na Pečk, stara 43 let. Doma kaj lep velik napis: "Pozdrav je bila iz Malih Lašč, št. 19;
bratu Antonu Grdina, glavnemu predsedniku K. S. K. Jednote." (Ta napis je oskrbel brat Frank Lesar ml). Nad tem napisom je pa visela veli-
zapušča soproga in devet otrok, izmed katerih je najmlajši star tri leta. Dalje zapušča tukaj dva brata in eno sestro, v starem kraju pa mater; njen mlaj-
ka ameriška zasiava in manjša ši brat je umrl dne 8. maja.
slovenska. Naravnost povedano, da je bilo res vse prav mojstrsko urejeno. Čuli smo, da bo ono poslopje »ozaljšano, a da bo pa tako, tega se ni nihče nadjal. Pa, kadar imata v rokah kaj za urediti Mr. Josip Rakovec in Mr. Frank Gosar ml., takrat vemo, da bomo iz-nenadeni.
Tudi Mrs. Rakovec in Mrs. Gosar sta imeli polne roke de-
Pokojnica je spadala k društvu sv. Jožefa, št. 7 K. S. K. Jednote. Bolehala je čez eno leto. V noči 28. junija jo je vprašala njena hčerka, kako se počuti in če morda kako stvar potrebuje. Mati ji je samo potožila, da ji je malo slabo; zaeno je pa velela hčerki, da naj zaspi, kajti tudi ona (mati) bo kmalu zaspala. Ko se dobra hčerka zjutraj prebudi, se nje-
la; trudile sta se najbolj. Se- na mamica res ni več ganila, veda v kuhinji in drugod je bi- ker so jo našli v postelji mrtvo, lo dosti dela in tu so pomagale To so bile njene zadnje besede, ženske, ki so se zavzele, da mo- Draga mi prijateljica Fran-ra biti nekaj več kot po navadi; čiška! Rps si za vedno zaspa-in bilo je v resnici. Naše vrle la in se preselila v nebeške vi-
Willardčanke so se pokazale še vedno kot izborne kuharice, a pri tej priliki pa so prekosile najbolj spretne in učene svoje sovrstnice, da kaj boljšega sploh ni bilo mogoče storiti. Vsem naj bo ljubi Bog obilen plačnik! S pozdravom Poročevalec.
-o-
ZAHVALA Dolžnost me veže, da se zahvalim cenjenemu glavnemu odboru, ki mi je priskočil na pomoč v mojem bednem položa-
šave, kjer ni več trnljenja. Zdaj bivaš v kraju večni slave nebeških melodij. -Prestala si že vse zemeljsko trpljenje. Kako težka je bila ločitev od tvojih dobrih otrok! Kako žalosten je bil prizor na pokopališču!
Blizu odprte jame je med pogrebom ena njena hčerka padla v omedlevico, da so jo možje pobrali in odnesli v avtomobil. Ah, kako žalostno je bilo, ko so otročiči stegovali svoje ro-(Dalje na 3. strani)
čice proti krsti! Niti eno oko ni ostalo suho; vse nas je ganilo do solz. Se bolj nas je pretreslo, ko je v tako krasnih in pomembnih besedah opisal njeno lepo življenje Mr. John D. Butkovich, predsednik društva sv. Jožefa, št. 7 pri slovesu od nje ob odprtem grobu.
Draga mi nepozabljena prija teljica Frančiška, mati in so-sestra! Počivaj v božjem miru v hladnem grobu! Tvoja duša pa naj vživa veselje in večno plačilo tam pri Bogu!
Frančiška Lesar.
Denver, Colo. — Kot vsako leto, bo tudi letos priredila na ša slovenska fara piknik v EJi-tehev vrtu v nedeljo dne 17. julija. Vsled tega se uljudno vabijo vsi Slovenci in Slovenke iz Denverja in okolice, da se te prireditve udeležijo. Preskrbljeno bo z izborno zabavo, izvrstnimi jedili in dobro pijačo. Oni, ki imajo avtomobile, so naprošeni. da vozijo one, ki jih nimajo. Upamo, da se bodo na letošnjem pikniku zbrali rojaki od blizu in daleč.
V začetku julija je bilo v naši naselbini več porok. Poročil se je dne 2. julija rojak Math Bohte z Miss Jessie Nolan. Dne 11. julija je stopil v zakon rojak George Hrančak; njegova nevesta je Miss Rose Perko; naslednji dan sta bila pa poročena Mr. Leo Corkry in Miss Frances Mehlin. Vsem poro-čencem želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
Poročevalec.
West Park-Cleveland, O. —
Iz naselbine West Park se bolj redkokdaj sliši; tupatam kaka mala stvar. Prej je včasih izpod peresa kakega dopisnika malo zagrmelo in tudi treščilo; no, zdaj se je pa vreme in ozračje zjasnilo; da bi le tako tudi ostalo; sicer nič ne škodi, če se tuintam malo iztreska.
Moj namen ni poročati obširno glede naselbine, opisati hočem samo zadnjo slavnost društva Presvetega Srca Jezusovega. št. 172 K. S. K. Jedno-te v West Parku.
V nedeljo dne 26. junija je imelo to društvo svoj dan, namreč godovanje in petletnico obstanka, kar je na zelo primeren način proslavilo. Kako krasno je bilo v nedeljo popoldne v cerkvi pri pridigi in slovesnih litanijah. l)a se je tako lepo razvršilo v cerkvi, gre pred vsem zahvala Rev. M. Jagru, ki so v krasnih ^ besedah razložili pomen slavnosti društva ter o Presvetem Srcu Jezusovem. Krasen govor v cerkvi je segel vsem do srca. V resnici si je članstvo izbralo najboljšega zaščitnika in patrona, pod katerega varstvom je društvo doseglo uspeh, kakoršnega ni doseglo še nobeno drugo društvo v naselbini v verskem in kulturnem oziru. Zato v resnici čast društvu Presvetega Srca Jezusovega. Iz male vejice je zrastlo v mogočno in ponosno drevo na polju fraternalizma tukaj na West Parku. Dal Bog, da bi tako tudi ostalo in še bolj pročvitalo!
Pete litanije Presvetega Srca Jezusovega je na koru odpe-valo katoliško pevsko društvo "Lira" iz St. Clairja, za kar mu vsa čast in priznanje. Po tej popoldanski pobožnosti v cerkvi so bili povabljeni gostje in pevci k sobratu Anton Kmetu. predsedniku društva, kjer so člani gostom priredili večerjo.
Zvečer ob osmi uri se je pa zopet razvil program v cerkveni dvorani z govori in dvema gledališkima predstavama. Kot prvi govornik je nastopil povabljeni Rev. Matija Jager. Priporočal je, da smo ameriški Slovenci vedno vdajii veri, domovini in narodu iz kojega smo izšli. Nato se je vršila mladinska igra "Kdor ne uboga, ga tepe nadloga." To pot so člani mladinskega oddelka označenega društva prvič nastopili
in pokazali, da četudi še mladi pa izvedejo tudi lepo sloven sko igro. Čast jim! Brat Josip Less je imel dostt trud» z njimi pri učenju in vajah, tako tudi brat Fr. Lunder, ki jim je pomagal. Potem se je vršila šaloigra "Čašica kave in pipa tobaka," ki je tudi dobro izpadla. Med odmori so nastopili: brat Anton Grdina, glavni Jednotin predsednik, brat John Zulich, finančni odbornik K. S. K. Jednote; urednik Glasila, brat Ivan Zupan ter domači g. župnik Rev. Tomanek.
Prav prisrčna hvala Rev. Jagru, Rev. Tomaneku, vsem označenim glavnim uradnikom K. S. K. Jednote, pevskemu društvu Lira in cenjenim gostom. Pozabiti ne smemo tudi brata Mihael Hochevarja, nadzornika K. S. K. Jednote za poslane čestitke in društvu sv. Barbare, št. 23 v Bridgeportu, O. Tako je bilo vse prav lepo in O. K.
Pet let nazaj bi nikdo ne pri čakoval kaj takega od malega in zaničevanega društva št. 172. V vstrajnosti in slogi je moč. Zatorej Bog živi člane in članice tega cvetočega društva!
Ruski.
CJeveland, O. — Sobrat urednik. Ne morem si kaj, da bi ne obelodanil zanimivega in taj-Aega pogovora dveh nevvburš kih rojakov kakor sledi:
"Sakrlinč. kako je kaj, Ja-
"Kakor drugi hočejo," odvrne Jaka. '
"No. no, si pa nekaj moder in štolc danes."
' Saj sem lahko. Ali ne veš, da bo prihodnjo nedeljo piknik društva sv. Jožefa, št. 146 K. S. K. Jednote? Ravno sedaj premišljujem,, kako bom šel tja."
"Pa mi ne zameri, da sem ti malo čudno odgovoril."
"Zamerim ti pa ne, če bi mi še višje, ker bi moral stran rezati, kar pa jaz nočem."
"Ja, kmalu bi bil pozabil o moji predpripravi. Enega, saj veš, ki na levo gleda bom stisnil v žep, pa bom brez skrbi na tistih cerkvenih farmah v Mepl hajts kak liter obračal. Gotovo me bo vse lajkalo. To pa to, posebno pa še tista Kifelcova Marička, saj vem. da jo boš s seboj povabil. Hentaj ti ga, mi je pa ravno sedaj z glave padlo, kateri tri jo jih bo rezal tam. da se bo vse kadilo po tistem tanepodnu. Kaj tacega ji boš gotovo privoščil, ali ne?"
4 To je gotovo, saj veš, da nobena veselica ne mine brez mene in nje in na sveži zrak iti in se ga navžiti je tudi zdra-vo.
"Tako je prav, Jaka! Jaz pa, ki nimam nobenega takega košlrunčfta, bom nagovarjal pa moje znance in prijatelje, da se popeljemo tja in se kaj pametnega pogovorimo pod tistimi košatimi hrasti. Saj za prigrizniti in zaliti bo gotovo tudi kaj."	j
"Tisto pa, tisto le Urez skrbi bodi — kakor vsako leto, tako nar. bodo ti Jožefovci tudi letos kar presenetili, ker jim ni za dobiček, pač pa, da se vsak pošteno zabava. Povem ti, da na Jožefov piknik me je še vselej veselilo in še nikdar se nisem pokesal, ker zabave je bilo še vedno dovolj, samo škoda, da ne traja vsaj do polnoči ali celo noč."
"Pa na svidenje prihodnjo nedeljo, tam na cerkvenih prostorih !"
Tako ste slišali cenjeni člani društva sv. Jožefa pogovor teh dveh rojakov, ki še naša člana nista, pa tako navdušeno za našo vrtno veselico govorita. Za-kličimo obema, Živijo! Tako je prav in naša prva dolžnost je, da jih dobimo v naše društvo in Jednoto, druga pa, da jih posnemamo in pripeljemo na vrt vsak nekaj svojih prijateljev. da bo ogromni prostor za nas premajhen in za naše veselice. Naj ne bo niti enega
člana in članice, da bi se ne udeležil in tako pripomogel do lepšega uspeha. Naši malčki v mladinskem oddelku ravno tako — in vse kar lajze inu gre.
Na veselo svidenje v nedeljo dne 17. julija v Maple Heights na cerkvenih prostorih za kar se vsem skupaj lepo zahvaljuje, vaš < Prisluškovalec.
Poročilo o veliki slavno sti v Indianopolisu, Ind.
Indianapolis, Ind. — Kdor čaka, vse dočaka. Tako tudi pri nas v naši naselbini smo dočakali veliki dan 26. junija, ko je ob pol 4. uri popoldne slovesno blagoslovil, pred veliko zbrano množico, ki je bila največja v zgodovini St. Clair in Holmes ulic, prevz. škof Rt. Rev. Joseph Chartrand, D. D., iz In-dianapolisa, našo krasno novo farno šolo in dvorano Presvete Trojice.
Da. tudi nebeški Oče se je razveselil nad tem dogodkom, obvaroval je ta dan našo naselbino pred nevihtami in viharji in zlato solnce je pripekalo na veselo ljudstvo, ki je proslavljalo ta zgodovinski dan naše naselbine.
Točno ob 2. uri popoldne se je pričela parada z godbo na čelu, ki je po taktih svirala koračnico, "Under the double Eagle." Možje, žene in otroci so nosili v paradi ameriške zastave. Parada se je vila po Holmes cesti do Walnut ceste, odtu do Ketcham St., potem za-padno do 10. ceste in tam nazaj na Holmes Avenue, kjer so naredili špalir, od župnišča do cerkve prevz. škofu in duhovščini. Točno ob 3.30 popoldne so prišli iz župnišča prevz. g. škof in za njimi č. duhovščina. Najprej so šli ministranti, za njimi č. duhovščina. Nato se je pričelo slovesno blagoslovi j e-nje nove šole in dvorane.
Prevz. g. škof je *sam osebno blagoslovil vsako sobo v šoli in dvorani. Po blagoslovu šole je šla č. duhovščina s prevz. škofom v cerkev. Za temi so napolnili cerkev društveniki raznih društev in drugo občinstvo. Pevski zbor, obstoječ z desetimi duhovniki, je pel "Veni Creator." . Zatem je pa nastopil prevz. g. škof in imel je krasno pridigo, vzpodbujajoč ljudi, da naj bodo dobri državljani, trdni in stanovitni podporniki svoje cerkve in dobri stariši svojim otrokom. Čestital je župniji na tako lepem uspehu, ko je pozidala novo šolo in dvorano. Izrazil se je, da je najlepša, kar jih je doslej še imel priliko blagosloviti. Takoj po pridigi prevz. g. škofa je pevski zbor zapel "O Salutaris" in "Tantum Ergo," nakar s«* je podelilo blagoslov z Najsvetejšim.
Po cerkvenem opravilu se je ljudska množica začela zopet v paradi, dva po dva pomikati v novo dvorano. In le poslušajte, s kakim programom se je začelo tukaj. Jaz osebno nisem bil tedaj navzoč, ker istočasno, ko so se ljudje veselili v dvorani, se je nahajal tudi v župnišču še pitevz. g. škof in tako kot župniku, mi je bilo nemogoče se takoj udeležiti slavnosti v dvorani.
V dvorani je bilo vse prežeto samega veselja. Najprvo je godba zasvirala par komadov, nakar je nastopil Mr. Frank Radež st-, in je pojasnil zbranemu občinstvu pomen dneva. Nato so nastopali zastopniki društev, ki so pozdravili občinstvo v imenu njih društev in obenem po možnosti vsakega društva položili primeren dar na altar za novo šolo.
Prvo je bilo društvo sv. Alojzija, št. 52, K. S. K. Jednote, ki je najstarejše katoliško društvo v naselbini in je podarilo za novo šolo in dvorano $200. Društvo je bilo pozdravljeno z gromovitim ploskanjem. Za njim je prišlo na vrsto društvo sv. Jožefa, J. S. K. Jednote, z darom $100. Zopet živahno aklamiranje po dvorani. Po-
tem društvo sv. Ane, št. 184, K. S. K. Jednote, z darom $50. Potem društvo sv. Cirila in Metoda s $15. Nato društvo Najsvetejšega Imena (starejše), z darom $35. Potem društvo Krščanskih žena in mater s $50 bankovcem. Prejet je bil tudi dar $25 od Mr. in Mrs. Frank Donas in dar $10 od Josip in Ane Koren, kar zaključi vrsto darov.
Društvo sv. Alojzija, št. 52. K. S. K. Jednote je v vrsti z Josip in Mary Gačnik, ki sta tudi darovala $200 za novo šolo. Društvo sv. Jožefa J. S. K. Jednote pa je v tretji vrsti z John in Mary Vidmarjem, ki sta tudi darovala $100 za novo šolo in dvbrano.
Obenem naj omenim, da bo postavljena vsem darovalcem v spomin bronasta spominska plošča, in sicer onim, ki so darovali $100 ali več za novo šolo in dvorani.
Po zaključku sprejemanja darov se je občinstvo začelo veseliti prav po domače v novi dvorani, nekateri so radi opravkov morali domov, drugi pa so se poslužili zabave in postrežbe za baro, kjer se je servlralo vse vrste dobrote za grlo in želodec. Naj povem še to le, da imamo prav ta pravo baro, kjer lahko po stari navadi stopiš z nogo na "štango" pod baro, se nasloniš na baro in misliš, da si prišel nazaj v stare prijetne čase ječ-menovca. Ta bara je bila nam podarjena od Josip in Victoria Zore, ki te bare ne rabijo Več, odkar so začeli prodajati mleko in voditi, mlekarsko obrt.
Tako se je torej vršila naša slavnost. Bil je nadvse prijazen in zabaven dan, ki bo ostal vsem nam v najbolj prijetnem
spominu.
Predno zaključim moje poročilo, se hočem poslužiti prilike in zahvaliti prav iskreno in prisrčno vsem cenjenim društvom, kakor tudi vsem družinam in posameznikom, ki so kaj darovali na ta dan za šolo in dvorano. Naj vam Bog stotero poplača.
Nemogoče bi bilo, če bi hotel navesti vsakega posameznika, ki je sodeloval in pomagal pri tej slovesnosti bodisi na en ali drugi način, ki se je vršila s tako lepim uspehom. Čitatelji bi zaspali, ker bi morali čitati predolgo listo imen in obenem bi bilo treba paziti, da bi se lepo vrstila brez vsake napake. Zato bom prav kratek in vsem pa izražam prav iz globin mojega srca prisrčno zahvalo vsem in vsakemu, pa naj je ta že pomagal pri slavnosti z delom, ali pa s kakimi prispevki, ali pa če ste bili le prisotni in s tem pokazali vašo dobro voljo, vsem najlepša hvala! Priznam z veseljem javno, da vsak je bil na svojem mestu in storil, kar je za storiti imel.
Za slučaj, če sem na kaj pozabil v tem članku, prosim že v naprej oproščenja in bom naredil popravke ob priliki.
Naj vas, dragi moji župljani, blagoslovi Bog, kakor tudi vse drage čitatelje, in naj rosi na vas svoje milosti v največji meri!
Živeli indianapolski Slovenci! Rev. Kazimir Cvercko, OCM.,
župnik.
Pokojnemu sobratu M. Petrasiču v spomin.
Ravno na dan sv. Alojzija, dne 21. junija t. 1., ko se je naše društvo svj Alojzija, št. 42
K. S. K. Jednote skupno udeležilo sv. maše, naznanjali so nam zvonovi iz naše slovenske cerkve sv. Petra in iz hrvatske cerkve Blažene Device Marije zgodaj ob 6. uri zjutraj žalostno vest, da je prvi slovenski naseljenec in ustanovitelj našega društva sv. Alojzija, brat Marko Petrašič umrl. Svoje trudne oči je za vedno zatisnil ob 6. uri zjutraj.
Pokojnik je bil ves čas svojega življenja vesten delavec in skrben oče za svojo družino. Tako je bila tudi negova velika skrb za napredek društva sv. Alojzija. Kjerkoli je mo-¡gel kaj storiti, je storil za bo-! dočnost slovenskega naroda. | Tudi ob času smrti je imel svoj 1 narod na misli ter je zapustil | društvu sv. Alojzija kot spominski dar $50. Našega nepozabnega društvenega očeta lahko vidite v Spominski knjigi K. S. K. Jednote na strani 293, sedeč od spredaj med svojimi pijonirji. Označen je med zgodovino društva sv. Alojzija, št. 42 K. S. K. Jednote kot usta-novnik in k temu društvu je spadal celih 33 let.
V mislih imam dolgo vrsto avtomobilov s številnimi po-grebci. V mrtvaškem vozu je bila vsa s cvetjem okrašena ra-kev; v nji pa počiva mož, katerega je poznala vsa steelton-ska naselbina; mož, katerega je imel vsakdo rad; mož, ki se je vsakemu prijazno nasmehnil; mož, ki je rad delal za po-vzdigo svojega naroda.
Dne 24. junija se je iz hiše žalosti sprevod žalno pomikal proti naši cerkvi sv. Petra. Istega se je korporativno udeležilo naše društvo sv. Alojzija, št. 42 K. S. K. Jednote, društvo
Imena, č. šolske
v"" ' č. colsk<' lije reda mestna Mr. T. [elly z ve-:ov, prija-ojnika. dušnico so J. Petričak v. 0'Flyna in Bratina. Po sv. Alojzija špalir s cvet-imi venci, ko Našega prvega
m
sestre
sestre , Čhi Jezu urad
Prov liko ni] teljev i
Peto darovali ob agest bogcslovc sv. maši je naredilo kr licami in so nesli krs slovenskega naseljenca.
Tam na Mount Calvary pokopališču na svojem lotu, kjer počiva njegova že že od leta 1920 smo položili tega blagega moža k večnemu počitku.
Pokojni Marko Petrašič je bil rojen 18. julija, 1853 v vasi Drašiči, fara Metlika na Dolenjskem. V Ameriko (v Steel-ton, Pa.), je prišel dne 13. aprila, leta 1882, ko ni bilo v tem mestu še nobenega Slovenca in Hrvata; torej je v Ameriki preživel celih 45 let. Ob času smrti je bil star 73 let, 11 mesecev in tri dni.
Pokojni zapušča dva sina, Antona in'Johna ter eno hčer, Mary, omoženo Kofalt, 15 vnukov in pet pravnukov. Oj, z Bogom, ustanovitelj Ti, Raj vživaj zdaj nad zvezdami!
V imenu društva sv. Alojzija, št. 42. K. S. K. Jednote, izražam tem potom njegovi prizadeti družini globoko sožalje. Tolaži naj jo Bog v tej hudi preskušnji! Pokojnika pa priporočam vsem v molitev in naj-blažji spomin. Naj v miru počiva!
Anthony Malešič, tajnik. -o-

NAZNANILO in ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjamo žalostno vest o smrti našega preljubega očeta
Marko Petrasic
ki je v Gospodu zaspal dne 21. junija ob 6. uri zjutraj previden s sv. zakramenti.
Pokojni je bil rojen leta 1853 v vasi Drašiči, fara Metlika na Dolenjskem.
Ob tej priliki je naša dolžnost, da se iskreno za hvalimo vsem onim, ki so nam izkazali svoje sočutje in tako v obilni meri okrasili truplo našega ranjkega očeta s svežimi cvetlicami. Dragi nam znanci in prijatelji, našo žalostno hišo spremenili ste s sveži mi cvetlicami v lep dišeči vrt.
Pogreb se je vršil dne 24. junija iz hiše žalosti v cerkev sv. Petra in zatem na pokopališče Mt. Calvary v Harrisburg. Pa.
Dalje iskrena zahvala nosilcem krste kakor tudi društvu sv. Alojzija št. 42 KSKJ. za krasen špalir koder so krsto nosili. Naša najiskrenejša zahvala Rev. J. Petričaku za tako krasne in lepe pogrebne obrede ob asistenci Rev. O'Flyn-a in semenišnika A. Bratina.
Iskrena zahvala tudi čast. šolskim sestram reda - sv. Frančiška za okrasitev altarja in čast. šolskim sestram hrvatske župnije reda Jezusove krvi za njih udeležbo pri sprevodu.
Dalje se zahvaljujemo članom društva Najsvetejšega Imena, članom društva sv. Alojzija 42 KSKJ. in vsem znancem ter prijateljem ker so se v tako ve likem številu zbrali zvečer pred pogrebom ter opravili skupno molitev za svojega pokojnega brata.
Predragi rojaki in prijatelji! Vsem skupaj izrekamo še enkrat prav srčno zahvalo za vence in cvetlice, kakor tudi vsem ostalim, ki ste nam pripom ogli bodisi na en ali drugi način. Hvala vsem, ki ste nam izkazali svoje iskreno sožalje in nas tolažili v n aših grenkih urah.
1 Dolžnost naša je tudi, da se dostojno zahvalimo katoliškemu pogrebniku E. V. Sourbier, ki je tako dostojno, lepo in krasno opremil truplo dragega po kojnika na mrtvaškem odru, da se nam je zdelo, kot bi še živel med nami.
Končno vsem skupaj pa ostanemo vedno hvaležni za vse izkazane dobrote ranjkemu.^
Vi pa, preljubi naš oče, počivajte in sladko spavajte v miru božjem. Bodi Vam lahka ameriška gruda. Spomin na Vas bo ostal v naših srcih za vedno.
Žalujoči ostali:
Anthony F. Petraiič, John Petrašič, sinova, Mary Kofalt, hči. Steelton, Pa. dne 29. junija 1927.
15 vnukov in 5 pravnukov.
m
"GL
O K. S. K, JEDNOTE
Iihaf* mk tmt	.	j
Katoliške Jednote v Zdruioaib árüftk «jneriikih.
i« upravmlitre: Randolph «12
CLIV1LAND, OHIO.
Naročniaa.
•mSO.84
~$1.60 .$3.00
OFFICCIAL ORGAN of the
OUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
NITED STATES OF AMERICA
by and in the interest of the Order. v' 1—ued every Ta—day_
OFFICE: CI 17 St Clair Ave.
Telephon«: Rudolph 3912.
CLEVELAND, OHIO
$3,018.073
pomenijo gori izplačala naša
Svobodnjaštvo.
(Iz predgovora Papinijeve knjige: "Kristusovo življenje").
Cenjeni sobratje in sestre! Ali veste, kaj označene številke? Skupno podporo, katero je dobra mati K. S. K. Jednota od začetka svojega poslovanja pa do 1. julija t. 1.; torej tekom 33 let in treh mesecev.
Tri milijone, osemnajst tisoč in triinsedemdeset dolarjev, to je že lepa svota! Ves ta denar je bil v manjših zneskih z mesečnimi asesmenti skupaj nabran in z žuljevimi rokami pri-služen. Pa, kaj bi omenjali žuljeve roke! Vsak cent, ki je bil za to svoto prispevan, je prišel iz dobrega srca za dobro Človekoljubno stvar: v pomoč našim nesrečnim sobratom ali njih družinam.
S tem denarjem se je storilo marsikako dobro in usmiljeno delo na bratskem polju. Marsikaka solza nesrečne vdove je bila s tem izbrisana; marsikak vzdih utešen; marsikak bedni položaj izboljšan; marsikaka želja uresničena; marsikaka pomoč izvršena.
Največ izmed teh milijonov se je plačalo za posmrtnino dedičem našim pokojnih sobratov in sester; dalje za poškodnino, operacije, bolniško podporo in podporo onemoglim. Naša Jed-~>nota je izplačala to ogromno svoto točno, redno in natančno, in jsicer v vsakem slučaju. Zato nam služijo številne zahvale in priznanja od strani prejemnikov. Pripetilo se je že, da je bila kaka posmrtni na izplačana še isti dan, ko je bil pokojnik zakopan, ali pa že par dni po pogrebu.
Naj nam bodo te številke kot resen opomin, da bomo vedno z zavestjo in veseljem podpirali našo dobro mater, Jednoto., ki vrši tako plemenito delo in ki je izplačala že toliko milijonov v pomoč svojim varovancem ali članstvu.
To delo vršimo v prvi vrsti s tem, da ne zaostajamo z mesečnimi asesmenti, da hodimo radi na društvene seje, da ravnamo po Jednotinih in društvenih pravilih in da vedno agiti ramo še za večjo in bolj močno K. S. K. Jednoto!
-o-
Mesijo Judov. Spet drugi pra vi jo, da je bil ves nor na ljudi da je bil Rousseaujev in njegove ljube demokracije pred hodnik, da je bil sicer kaj pri praven mož — za tisto dobo!
A dandanašnji bi se moral iti pač h kakemu poboljševavcu sveta učiti ! In nekateri so hoteli enkrat za vselej končati to stvar in so opremljeni z nes končnimi dokazili in novimi iz mišljotinami izjavili, da ni bil Jezus nikoli in nikjer na svetu rojen.
A kaj bi bilo tisto, kar bi postavili na mesto Velikega, ki so ga vrgli ven? Globlji globlji je bil grob, ki so ga zanj kopali, vendar ga niso mogli nikoli popolnoma pokopati.
Tedaj je prišla četa navadnih prižigavcev latern, takih, ki hočejo prikrojiti duha na štiri ogle in napraviti vero tako, da bi bila uporabna za brezverce. Tekom devetnajstega stoletja so jemali novopečene vere kar tako iz peči in jih zdaj po dvoje zdaj po pol ducata polagali na isto desko.
To so bile: vera resnice, vera proletariata, vera junakov človeštva, vera očetnjave, države, razuma, lepote, prirode, solidarnosti, starega veka, močne volje, miru, bolečin, sočuv-stvovanja, vera "jaza," bodočnosti in tako dalje v istem slogu. Včasih so bile te vere le polivka na krščanstvo, dasi brez soli in zabele, brez mozga in kosti, brez Boga; največkrat je bila vmes politika in filozofija z nekaj mistike. Vendar ni bilo nikoli dosti teh vernikov in vsa gorečnost je bila kaj mlačna. Ledenomrzli pojmi niso dali ničesar tistim dušam, iz katerih so hoteli izpuliti Kri-Bilo je tudi brezuspeš-
Že pet sto let besnijo "svobodni duhovi'* (imenujejo se svobodomiselci." ker so utekli svojim dolžnostim in so tako zašli v prisilno delo), besnijo in divjajo, da bi v drugič umorili Kristusa. Radi bi ga umorili v človeških srcih.
Že so bili pripravljeni po-grebci, ker so menili, da slišijo v drugič poslednje vzdihe umirajočega Kristusa. To so bile precej brihtne buče takih bivolov, ki so imeli knjižnice v hlevih. Ali so bili možgani s tenko mrenico, ki so poizkušali doseči nebeške višave z zrakoplovom filozofije. Sami profesorji so bili to, ki so se upijanili z brozgo iz jezikoslovja in metafizike, da so plesali kakor satiri. Razglasili so križarsko vojno zoper Križ; njih bojno geslo je bilo: "Človek hoče tako!"
Neresni pravljični pesniki so ropotali pri svoji leščerbi, češ, da so evangeliji samo legende, iz katerih je za silo spoznati naravno življenje Jezusa, življenje nekega človeka, v katerem je bilo tretjino filozofa, tretjino čarovnika, tretjino pa ljudskega uporneža. Čudeža ni storil nobene j a — morda tistega, ko je s hipnozo ozdravil obsedenca. Tudi ni umrl na križu, ampak se je zavedel v mrzlem grobu in se potem na skrivaj prikazal ljudem, češ, od mrtvih sem vstal!
Drugi spet so dokazovali tako prepričevalno, kakor je dvakrat dve štiri, da je Jezus izmišljena oseba, ki so si jo izmislili v dobi Cezarjev Avgusta in Tiberija. Evangeliji pa, to'stusa so prav nerodno zbrane zgodbi- no, čeprav so tu in tam vpregli ce iz knjig o prerokih. Drugi v voz novega bojanstva gospo-spet so trdili, da je bil Jezus darska in razredna vprašanja popotnik, ki se je učil pri Gr- ali pa so vpregli Pegaza kih, budistih in Esenejcih in je Tako so poskušali zbiti razne potem za silo zbral nekaj misli, nadomestilne vere, ki bi proiz-da se je mogel proglasiti zajvajale tisto, kar človek že od
nekdaj zahteva od vere.
Prostozidarji, spiritisti, teo-zofi, okulisti, szientisti in dru gi so vsi po vrsti menili, da morejo kar tako postati dediči krščanstva. A te brozge iz ples-nivega praznoverja in kabali-stike, z opičjo simboliko in njeno jedko človekoljubnostjo, ta zoprna skrpucala ' — ta godlja je teknila nekaj tisočem prenapetih žensk in dvonožnih oslov, ki so morah na kakršenkoli način izpopolniti svoj nič — več pa te "vere" niso dosegle.
Medtem se je med nemškim farovžem in učno stolico v Švici pripravljal poslednji antikrist. Razkladal je, da je Jezus vzel človeku življenje, da je greh lep, da je nasilno dejanje lepo, da je lepo vse, kar pritrjuje življenju! In Zarat-hustra je pometal grške klasike, lipske izdaje in Machiavel-lijeve knjige v Sredozemsko morje in je začel plesati vpričo Dioniza. Vendar — dasi so njegove besede lepo donele, se mu le ni nikoli posrečilo dopovedati, kaj je pravzaprav tisto češčeno življenje, ki bi morali tak velik del človeka, kakršna je potreba, da uničimo zver v sebi, žrtvovati zanj. Nikoli se mu ni posrečilo povedati, kako da je pravi Kristus iz evangelijev zoper življenje. On, ki ga hoče vendar povišati in osrečiti! In ubogi bolni antikrist je zapisal, preden je docela zblaznel, na svoje poslednje pismo: "Križani!
*
Navzlic vsem naporom in težavam je Kristus še zmeraj na svetu. Vsepovsod so spomini Nanj. Na milijone križev v cerkvah in šolah, zgoraj na stolpih in na gorah, vzidanih v hiše na cestah, nad posteljami spalnicah in na slehernem grobu — vsepovsod spominjajo ti križi na smrt Križanega. Pa postrgajte s cerkvenih sten te križe, vzemite slike z oltarjev in iz hiff: Življenje Jezusa bo napolnilo muzeje in zbirke. Po-mečite misale, brevirje. in mo-litvenike v ogenj; Njegovo,ime in Njegovi stavki živijo v vseh knjigah vsake literature. Celo vaša bogokletja pričajo nehote o tem, da še zmeraj živi med vami.
Stori karkoli, začni karkoli in nehaj koderkoli: Vsepovsod je Kristus! Kristus je vez božjih skrivnosti med obema koncema človeške zgodovine.
ski prestol na gosposvetskem polju, kjer je slovenski kmet svobodno in v materinem jeziku volil svojega vojvodo in mu izročal sebe in slovensko zemljo v varstvo, še danes glasno govori, da je znal naš kmet že od pamtiveka nad vse ceniti red. svobodo in pravičnost. ,Vsled narašč&jočega pritiska zunanjih sovražnikov je mlada slovenska država po 200 letih propala. Mogočni cesar Karol Veliki jo "je uklonil frankovski nadoblasti, ki je segala preko Slovenije in tírvatske tja do srbsko-bolgarske meje.
kranjskim deželnim stanovom I šili, ker so se zavedali, da se naš slovenski program, v ka- potegujejo za pravično staro terem je zahteval: zedinjenje pravdo, ki mora končno zmaga-slovenskih pokrajin v eno prav- ti.. Razvoj nadaljnih vojnih no celoto z nazivom Kraljevina dogodkov je pokazal, da so prav Slovenija, enakopravnost slo- sodili in pravilno presojali ta-venščine v šoli in uradu ter ze- kratni splošni politični položaj, dinjenje z našimi slovanskimi kajti že po enem letu ni bilo brati.	Avstrije več.
Tako je bilo leto 1848 upa- Značilno pa je v tej smotreni polno posebno za nas Slovence borbi za dosego narodnih sve-in Hrvate. I Mi smo že skoro tinj tudi takratno zadržanje in imeli v rokah zedinjeno Slove- takratna smiselnost našega nijo, pa kakor je prišla, tako se ljudstva. Zgodovinar, ki bo pi nam je tudi izvila. Z nastopom sal zgodovino našega naroda, bo Bachovih huzarjev se je vrnil z veseljem zapisal dejstvo, da nemški absolutizem in za nekaj je tedaj naše ljudstvo pokazalo Franki so izprva pustili Slo-1 desetletij zopet ukoval osamo- politično dozorelost. Mnogi se vencem domače kneze in vojvo- svojitvena stremljenja poedinih še živo spominjajo tistih dni v de, toda kmalu so začeli vedno narodov.	maju. Na neštetih manifesta-
jasneje kazati, da so Franki go- Toda kljub trenotnim neus- cijskih shodih, ki niso zaosta-spodje, Jugoslovani pa tlačani. pehom je vendar od tedaj da- jali ne po številu ne po zuna-Oholost frankovskih vojakov se Ije postala "Združena Sloveni- njem sijaju za nekdanjimi ta-je spozabila tako daleč, da so j a" vodilna politična misel Slo- bori, je dalo naše ljudstvo duš-jemali slovenskim materam do- vencev in borba zato misel je ka svojim narodnim čuvstvom jenčke s prsi in jih metali svo- polagoma prevzela ves naš na- in tako javno pokazalo, da odo-jim psom.	*	rod. In čim hujši je bil pritisk brava korake svojih voditeljev,
Kruto postopanje tujcev je naših narodnih nasprotnikov, da je sposobno urediti si tudi vzbudilo zavest narodne celo- tem bolj je stopala v ospredje svojo lastno narodno državo, kupnosti in željo po maščeva- ta misel, posebno po letu 1907, Slavni zbor! Stoletne nade Na Čelo prvega organiziranega ko je prodrla splošna in enaka naših prednikov so se uresni-jugoslovanskega odpora se je volilna pravica in so začeli z čile. Kar so oni želeli videti, postavil hrvatski knez Ljude- vzgojo ljudskih množic na ¿i- to mi zremo na lastne oči, pc vit; pridružili so se mu Sloven- rokem temelju. Tudi zunanji čemer so oni koprneli, to mi ti in en del Srbov. Po treh le- politični dogodki so se začeli okušamo, ideja je postala de-tih junaških bojev je bila .sicer razvijati poslej v prid naših te- janje, Jugoslavija razprostira jugoslovanska vstaja vdušena. ženj z bliskovito naglico. Ko že devet let svoja krila nad na-toda pri vsej tragiki je očitna je leta 1908 Avstrija priklopi- šo mlado državo/ glasnica dejstvo: upor hrvat- la Bosno in Hercegovino, se je ^ove naredbe, ki naj imajc skega kneza ni izviral iz samo- povečalo nasprotje do mlade Sr- trajno podlago, se ne ustvarja-Ijubnih namenov, vstaja L ju-1 bije, ki_ je tudi obračala oči do L, tako hitro, kakor je skočila devita je bila obsežen in močan rodnih bratov — Bošnjakov. Atena iz Zevsove glave. Tudi odpor združenih Jugoslovanov Še večjo bojazen je povzročila „ova stavba ni precej popolna zoper tuje gospodarstvo.	štiri leta pozneje balkanska in dovršena. A zavest da sem
Slovenci so bili tedaj trdo vojska. Ker so namreč Grki, na svojih Ueh svoj g08p0d je kaznovani. Veliko slovenskih Bolgari in Srbi v brzih pohodih tisto gibalo, ki navdušuje po-velikašev in uglednih mož je Utrli turško moč, je vzplamtela edinca in celoto k skupnim na-izgubilo svoja posestva, na ka- misel na politično zedinjenje porom za naraščajoče blagosta-tere so poslali Franki nemške Jugoslovanov z novo silo, po- nje države in naroda, grofe. Tedaj je prenehala do- Uebno med mladino.	Pretekli teden sem slišal šta-
ba slovenske svobode in samo-l Avstrijski Nemci so se do-|vek, kj ga 0b sklepu svojega
zavest, da bo napočil dan, ko bomo vsi Slovenci združeni pod streho eno, da bi skoraj; v to pomozi ljubi Bog!
o-
stojnost. Slovenci smo postalnbro zavedali nove nevarnosti.
govora z veseljem citiram: Pre-
takrat narod tlačanov in neu	Da bi preprečili za hip naravni potoval sem Italijo in Nemško
glednih helotov. Pravic ljud	razvoj novega gibanja, so. na- Avstrijo, a vidim, da je le še
stvo ni imelo, smelo je le trpe	meravali preurediti okorelo na j bolje v Jugoslaviji
ti. ker je moralo, in k večjem	Avstrijo na trialisticni podlagi,
tudi še smelo svoje trpljenje	Za rešitev ¡našega jugoslovan
opevati v elegičnih narodnih	skega vprašanja sta bili dve
pesmih.	•	možnosti: Združitev in osamo-
Pa še drugo važno posledico	svojitev Slovencev, Hrvatov
Je imela ta ponesrečena jugo slovanska vstaja: v boju za da mačo grudo združeni Jugoslovani so se začeli vsled pritiska noiih gospodarjev drug druge mu odtujevati in iti svojo pot In tako smo. polagoma in skoro nevede izgubili zavest narod-1 bolj konservativni pristaši tria-ne celokupnosti in ožji stik
m
Srbov v okvirju Avstrije, ali pa izven nje pod vodstvom stalne napredujoče Srbije.
Politični voditelji slovenskega naroda so se pri reševanju tega važnega vprašanja razde lili v dva tabora: v enem so bili
Ko slišimo take izjave, še bolj razumemo tihe vzdihe naših še neodrešenih bratov, ki bi jih tudi danes radi imeli v
USMRTITEV .MEHIKANSKE. GA CESARJA MAKSIMILIJANA
(19. junija, 1867).
Ferdinand Maksimilijan Josip, avstrijski nadvojvoda, je bil mlajši brat avstrijskega cesarja Franca Josipa. Kot 22-letni mladič je bil postavljen na čelo avstrijske vojne mornarice in leta 1857 je postal podkralj Lombardo-Benečanskega, tedanje avstrijske provincije.
Ob povratku iz potovanja po Brazilu je Maksimilijan sprejel deputacijo mehikanske zbornice, ki mu je zlasti na prigovarjanje francoskega cesarja Napoleona III. ponudila krono mehikanskega cesarstva. Sprejel je in v maju leta 1864 prišel v Mehiko, ki je bila tedaj v vrenju neprestanih revolucij. Od leta 1821, ko je Španska priznala neodvisnost Mehike, se politična nasprotstva, nemiri, politične intrige in krvave borbe spravile deželo v ekonomično propast in vničile finančni kredit v inozemstvu.
Prihod Maksimilijana kot mehikanskega cesarja ni dopri-sel k pomirjen ju dežele. Francoska vojska je bilo glavna opora njegove vlade, kar se je mnogim Meksikancem jako za-merjalo. Novi vladar pa je pokazal precej dobre volje in eden izmed njegovih prvih činov je bila politična amnestija za politične zločince.
Notranja borba pa je nadaljevala in ko je Maksimilijan, prisiljen ^od Napoleonovega zastopnika v Mehiki, izdal ukaz, da se pristaše revolucijonarne-ga predsednika Juarez ima smatrati za bandite in ustrelili na licu mesta, je izbruhnila revolucija. Ko je Napoleon uvi-del fijasko svoje mehikanske politike in boječ se konflikta z Združenimi državami, je odpo-zval francosko vojsko iz Me-
Majniska deklaracija.
(Slavnostni govor ob 10-letnici majniške deklaracije dne 29. Ido maja, 1927 v Št. Vidu nad Ljubljano).
ske države pod vodstvom Srbije. Za zadnjo misel so se po sebno ogrevale mlajše genera
Hrvati in Srbi. Nad Slovenci je gospodoval Nemec, nad Hr-vati Madžar, nad Srbi j>a Turek.
Zato ni čudno, da je bil tjalcije vseh struj. leta 1848 skoro popolnoma In s to razdeljeno miselnost-pozabljen naš rod. Naš narod jo je naš narod stopil v svetov-so bili že skoraj izbrisali iz vr- no vojsko, ki nam je še vsen; Danes, ko obnavljajo sloven-1ste narodov; tudi so bili le red- živo pred očmi. Ker so Neme*
ki možje med Slovenci, ki so po J>rvih zmagah na francos-gojili nado, da vremena Kranj- kem in ruskem bojišču začeli cev bodo se zjasnila in da bo čimdalje bolj jasno govoriti, da tudi slovenski rod kdaj postal bodo po zmagi temeljito obra narodna osebnost. Leto 1848 čunali z drugorodnimi sodržav je obetalo tem rodoljubom, da ljani — tu so mislili v prvi vr-jim izpolni nade in uresniči str na Jugoslovane — se je tudi vzore, ki so jih gojili v svojih pri Slovencih pojavil pri mno srcih. Ideja, misel narodne gih preobrat v .mišljenju in ču-probuje, povzročena po veliki vstvovanju. Preganjanja, za francoski revoluciji, je nasto- pori in obsodbe so ljudi silile k pila zmagoslovno pot po vsej razmišljevanju, kaj bo z našim Evropi. Narodi so se vzdrami- narodom, če Nemci zmagajo, li in začeli misliti na ujedinje- In ta čuječa skrb za nadalnji nje: Italijani so se začeli ogre- razvoj našega naroda je napo-vati za Združeno Italijo, Nemci tila dr. Kreka, da je v takratni so začeli uglajati pot za Zedi- politiki krenil svojo pot in da njeno Nemčijo, Madžari so ho- je začel v sporazumu s Cehi in teli skovati Zedinjeno Madžar- vsemi avstrijskimi jugoslovansko. In v valovanju tega sploš-|skimi poslanci javni boj za po nega narodnega navdušenja se litično osvobojenje Jugoslova-domisli tudi naš mali narod nov. Na današnji dan, dne 29. svoje svobodne preteklosti, maja, 1917, so osnovali jugo-vzbudi se iz stoletnega sna, tir- slovanski poslanci skupni "Ju-ja staro pravdo in začne kovati goslovanski Klub" z dr. Koroš-načrte za bodočnost. Gani se, cem na čelu in sklenili, da mo-komur je mar zahvale prihod- ra klub takoj drugi dan podati njega vnuka! je klical in bodri) v parlamentu slovesno deklara-rojake Koseski.	cijo, to je slovesno izjavo, s
Za narodno probujo so bili katero zahtevajo na podlagi na-izmed vseh Slovencev najbolj rodnostnega principa in hrvat-dovzeti Štajerci; zato so leta skega državnega prava združi-1848 stali v ospredju sloven- tev vseh pokrajin, kjer žive skega narodnega gibanja Slo- Slovenci, Hrvati in Srbi. venci v Gradcu in na Dunaju, Ta jasna in odločna izjava je kjer se je spočela tudi zahteva Nemce osupnila, Slovane pa po "Zedinjeni Sloveniji." Blei- opogumnila in še tesneje zdru-weis, takratni slovenski vodi- žila. Nemci so napovedali hud telj, je podal v posebni adresi J odpor, Slovani se ga niso stra-
vidika usodo narodov.
..	• , ,	Pred sto leti nas skoro še ni-
lizma, v drugem pa bolj idealni k- - ___, , . ..
... . ^ . J . hce ni poznal, pred 50 leti smo zagovorniki enotne Jugoslovan
svoji sredi. Ni jih med nami!lhike, tedaj so bila Maksimilija-A mi jih tudi v svojem vese- na izpodbita tla njegove vlade, lju ne pozabimo, kličemo jim: j Lahko bi se bil še umaknil, ali Ne bojte se trpljenja, vztrajaj- 0bstal je na svojem mestu in te, drugače bo! Je še nekdo, njegova žena, mlada in krasna ki je močnejši kot intrige di- cesarica Karlota je odpotovala plomatov in ki vodi z višjega v Evropo, da poišče pomoč za
vzdrževanje mehikanske cesarske krone. Njena misija je bila zaman in znorela je še pred tragičnim koncem svojega
mo-
že poslali svoje zastopnike
državni zbor, po svetovni voj- ža. Umrla je nedavno v visoki ski pa smo nastopili kot Slo- j starosti, še vedno blazna. Mak-venci pred svetovnim razsodi-■ similijan pa, izdan od enega iz-ščem mirovne konference. Da- med svojih generalov, je bil nes se naše ime blesti v našlo- ujet od revolucionarjev v noči vu samostojne države Srbov, 14. maja, i867. Bil je skupaj
ska srca širom naše mile domovine svečanostni spomin na desetletnico majniške deklara racije, nam v duhu vstajajo vsi oni pomembni zgodovinski dogodki, ki so polagoma, toda smotreno vodili do končnega uresničenja stoletih jugoslovanskih stremljenj in teženj. A še svetlejši luči nam vstaja oni ogenj navdušenja, ki je osrče val prvoboritelje jugoslovanske misli, da so šli kljub osebnim nevarnostim in zaprekam neu strašeno v boj zoper tlačitelje narodne svobode in prostosti, oni ogenj navdušenja, čigar plamen je polagoma ogrel celo srca malodušnih. Kako bi nas ne zanimal ta nenavadni jubi lej, ki vzbuja v prsih vsacega zavednega Slovenca veselo radost nad združitvijo tistega bratskega ozemlja, ki je bilo stoletja razdruženo, toda ne po lastni krivdi, ampak po zunanji sili. Kako bi ne slavili tega narodnega praznika, o katerem cličemo s ponosom na vsa usta: to je naš dan, dan našega narodnega vstajenja!
Naši predniki so se naselili v Primorju, na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem v drugi polovici šestega stoletja. Ločeni izprva v več rodov, so se polagoma zdri/žili v 'enotno kmečko državo, katere središče je bilo na Koroškem. Vojvod-
Hrvatov in Slovencev.
Enkrat nismo imeli ljudskih šol. Imeli smo samo čitalnice. Potem smo dobili ljudske šole in nekaj razredov gimnazije. Danes imamo popolno slovensko šolstvo, z univerzo na čelu Gremo naprej in spet naprej. Ne vemo, kako in ne vemo kdaj, gojimo pa svojih srcih trdno
s svojimi glavnimi častniki obsojen od vojaškega sodišča in Maksimilijan, zadnji kronani vladar v Severni Ameriki, je biJ ustreljen dne 19. junija, 1867, Tore| ravno pred 60 leti. Tragični konec Maksimilijana je končal vse poskuse za vpostav-Ijenje monarhij v novem svetu. -o-
lIIlIIimiimrTiiiiMiiinmnr
H7.
VEČJI ZASLUZEK
in boljše delo dobite, ako dobro poznate angleški jezik in ameriško zgodovino. Da spoznate ameriške dogodke, šege in običaje, naročite najnovejšo knjigo
"Ameriška zgodovina"
ki vam na poljuden, toda zanimiv način oriše dogodke ameriške zgodovine od začetka do danes. Knjiga obsega 280 strani, jo krasi mnogo lepih slik in velja samo 75 centov, po pošti 85 centov. Morala bi biti v vsaki slovenski hiši. Dobi se samo pri
Ameriška Domovina
6117 st. clair ave.
cleveland, o.
rrm
GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 12. JUUJA, 1927
gmiiiiiiHTiiMitiViiiiim»»!.......
Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1804. Inkorporirana ▼ Jolietn, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. Solventnost aktivnega oddelka znaia 100.61%; solventnost mladinskefa od delka znaša 140.26%. Od ustanove od 1. julija 1927, znaša skupna izplačana podpora $3,018,073.00 GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: ANTON GRDI NA, 1053 E. 62nd St., Cleveland, Ohio.
I.	podpredsednik: JOHN GERM, 817 East C St., Pueblo, Colo.
II.	podpreds. MRS. MARY CHAMPA, 311 W. Poplar St., Chisholm, Minn. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Pomožni tajnik: STEVE G. VERTIN, 1004 N. Chicago St., Joliat, IU. Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, 2618 W. St. Clair St. Indiana
polis, Ind.
Vrhovni zdravnik: DR. JOS. V. GRAHEK, 612 Grant St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A., Eveleth, Minn. LOUIS 2ELEZNIKAR, 2112 W. 23rd Place. Chicago, III. FRANK FRANCICH, 5405 National Ave., West Allia, Wis. ..MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 2. Box 59, Bridgeport, Ohio. MRS. LOUISE LIKOVICH, 9511 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
FINANČNI ODBOR: FRANK OPEKA SR., 26—10th St., North Chicago, I1L FRANK GOSPODARICH, Rockdale. P. O., Joliet, 111. JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR: JOHN DEČMAN, Box 529, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. JOHN MURN, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. MATT BROZENIČ, 121—44th St., Pittsburgh, Pa. RUDOLPH G. RUDMAN, 285 Burlington Rd., Forest Hills, Wilkinsburgh, Pa
UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vsa pisma in denarne zadeve .tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA i
PROŠNJA NOVEGA DRUŠTVA ZA SPREJEM V JEDNOTO
Dne 3. julija t. 1. v Bessemr, Pa., novo ustanovljeno društvo sv." Antona Padovanskega prosi za sprejem v K. S. K. Jed noto.
Imena prosilcev in prosilk so sledeča:
Helen Brentin, Ignac Certalich, John Jevnikar, Mary Oblak, Frajnk Prostovich, Kristina Prostovich, Anna Slapnichar, Mary Tasoto, Anton Werhnyak, Ivana Werhnyak.
Josip Zalar, glavni tajnik. ■	-O-
Potopisne črtice iz Minnesote.
(Piše glavni predsednik K. S. K. J.)
Moje dosedanje potopisne črtice iz Minnesote so se v prvi vrsti nanašale na uradne pri-
za svojo zmožnost.
Zatem so nastopili s svojim govorom še sledeči: brat John Roblek, tajnik društva sv. Rožnega Venca, sestra Mary Smo*-lieh, tajnica društva Srca Marije in sestra Frances Oražem predsednica že označenega žen-
reditve tamkajšnjih krajevnih društev; kasneje pa priobčim Iskega društva; vsi so v imenu
še ono, kar sem doživel med tem časom v mojih prostih urah, ali kako sem se imel pri privatnih družinah železnih okrožja.
Zadnjič sem podal poročilo o veliki paradi in slavnosti na Gilbertu. Od tam smo se še isti večer podali v bližnje mestece Aurora, ki se lahko Oponaša, da je pristno slovenska naselbina.
Neradi smo zapustili naše ženske na Gilbertu, kajti zaloga, ki so jo imeli v Moose dvorani za goste, je bila velika, tako tudi izborna zabava za cenjene goste. Vedno so nas silile, da naj še malo ostanemo. Pa smo jih vabili, da naj gredo z nami na Auroro; skoro smo se jim nekaj zamerili, ker smo res potegnili nekaj ljudi s seboj. Drugače ni bilo pomagati, kajti program je bil tako izdelan, da smo se razdelili in šli na obljubljeni sestanek na Au-rori.
Prišedši na Auroro smo se zbirali naj prvo v gostoljubni hiši sobrata Anton Skubica, zatem pa odšli v neko posebno dvorano, kjer zborujejo tamkajšnja društva. Dvorana je bila za ta večer veliko premajhna in veliko je moralo biti zadovoljnih, da so stali zunaj radi pomanjkanja sedežev; dosti jih je pa stalo ob straneh, ko se je vršil zanimiv program. Predsednik otvoritve je bil so^ brat Ilaj Smolich, ki je imenoval za stoloravnatelja sobrata Antona Skubica, bivšega podpredsednika K. S. K. Jednote.
Otvoritev se je vršila z molitvijo, nakar je Olsonov orkester zasviral znano himno "Hej Slovani." Ta orkester sestoji iz dijakov višje šole ter ima rekord priznanja kot najboljša šolska godba na železnem okrožju v Minnesoti. Zatem je nastopila gdč. Olga Turk, hči znane družine Turk iz Aurore; mlada umetnica je zaigrala neko krasno skladbo na gosli; gdč. Turk je prava mojstrica na gosli ter ima državno priznanje
društva pozdravili glavne uradnike, ki so posetili ta društveni večer. Zatem so prišli na vrsto govori glavnih uradnikov: Gr dina, Champa in Shukle, kakor tudi gostov in uradnikov iz drugih mest: Šuštaršič, Vi-rant, Brince, Kukar, Sterle in Rev. Jerše, domači župnik. Poklicana je bila k besedi tudi sestra Kostelic, ustanoviteljica društva sv. Rožnega Venca, na kar je zapel pevski zbor več krasnih pesmi. Culi smo tudi lepe melodije na citre učenca višje šole John Bambicha. Po teh točkah se je vršil slovesen sprejem novih kandidatov.
Po dokončanem programu je mladina že komaj čakala zvokov orkestra, oziroma na ples. To je vam bilo veselja in razpoloženja! Mi (odrastli) smo si pa tedaj zmislili nekaj boljšega. Ko je sol/rat Skubic kot stoloravnatelj zaključil program, smo se zbrali vsi plesa neželjni skupaj in podali v hišo spoštovane družine Smolich, kjer je bila že pripravljena fina večerja. Tu smo se imeli prav dobro in veselo, ker se nam je okusna jed in dobra pijača zelo prilegla po napornem dnevu od jutra do poznega večera. Tako smo prebili in slovesno praznovali nedeljo 12. junija.
Ravno tukaj pri omizju o polnoči je naju s soprogo doletela še posebna čast; nastopil je namreč 13. junija dan sv. Antona Padovanskega, najun imen-dan ali god. V ta namen smo ga še en glažek popili. Vsi navdušeni smo se zatem razšli želeč, da bi se še kdaj sestali na taki prireditvi.
Zares, Aurora, Minn., si staro mesto bilo, ki si se dolgo borilo za slovenski* živelj, za/slovenske mestne uradnike in za službe svojih rojakov! Zdaj so te začeli pa izpodrivati Kuku-klanje in nadomeščati svoje strankarje^ 4ci niso ničesar storili za blagor naselbine. Tako tožijo stari naseljenci tamkaj in se jim stiskajo pesti nad
onimi, ki se rinejo v mestno upravo. Kako velik klic je to za vse tam živeče katoličane, da naj se zganejo ob času volitve ter vsi nastopijo kot en mož Pozabite na malenkostne med seboj ne spore ter stranke in se zedinite v političnem boju; domačini ste .vse prej nego tujci Naj se vam tujci sladkajo in obetajo, da vam bodo vrnili uslugo za uslugo., tega ne bodo storili, osobito ne Kukluksi, ki so hudi nasprotniki vernikov osobito inozemcev.
Ker pišem ravno o Aurori naj še omenim, da sem obiskal pod vodstvom mojega prijate lja brata Anton Skubica. vozeč se z njegovim avtomobilom drugi dan več tamkajšnjih uglednih družin. Oglasili smo se pri eni največji družini, in sicer brata Tomca, ki je eden izmed starih aurorskih kore nin; bil je 13 let mestni straž nik ter mnogo let društveni uradnik in večkrat delegat na naši konvenciji. Obiskali smo tudi družino sobrata Turka, ki je bil ravno tako uslužben kot mestni uradnik. Oglasili smo se še v drugih hišah, kojih imen pa ne morem po vrsti na esti; bili smo pri bratu Debe-ljak, Miklič, Roblek, itd.
Še predno sem se podal iz Aurore, sem prejel iz Virginije vabilo, da naj se zopet ondi zberemo povodom slovesnega sprejema kandidatov v četrtek dne 16. junija zvečer. Kaj in kako je bilo med tem časom in kako smo ribe lovili, bom opisal še posebej.
Torej v četrtek zvečer, kakor določeno smo bili zopet na Vir-giniji; zbrali smo se na domu predsednice društva Marije Ci stega Spočetja, št. 202 pri se stri Matkovič, kjer smo imeli ečerjo. Njih hiša se nahaja ravno tik velikega cerkvenega avditorija, kjer se je kmalu za tem vršil slovesen sprejem 26 novih kandidatov obeh društev.
Vsled zasluge uradnic dru štva, osobito vrle tajnice sestre Rose Tisel, ki je tip prave korajžne Ribničanke, je šlo delo hitro naprej in naš večer je bil v precejšni udeležbi zelo živahen. Tudi več uradnikov moškega društva se je priglasilo k besedi ter tako navdušilo navzoče članstvo in kandidate ter kandidatinje. Tega sestanka se je tudi udeležila predsednica društva Marije Pomagaj iz Gilberta, sestra Peter-nel.
V prostem času sem se vozil soprogo po Minnesoti kakor eden izmed onih, ki lastujejo železno okrožje. Avtomobila nisva vzela s seboj v Minnesoto kot prvotno namenjeno, to je bilo ravno prav. Iz Clevelanda do cilja je bilo okrog 1,100 milj. V Minnesoti imajo avtomobil skoro pri vsaki hiši, torej je bila lepa prilika, da sva se vozila kamor je bilo potreba. Ko nama je dopuščal čas, sva se podala k naši dobri prijateljici v hišo Mrs. Angele Pre-glet na Gilbertu; ona je skrbela, da nama ni bilo treba preganjati dolgega časa; dala nama je na razpolago avtomobil za vse razdalje in vse slučaje. Enkrat naju je pa tudi pošteno potegnila, kar ne bo tako kmalu pozabljeno!
Nekega večera smo se peljali vili Rev. A. Leskovica na letovišču v bližini elyskega jezera in evelethskega mestnega parka. Ko smo se vozili v dveh avtomobilih in smo prehiteli avtomobil Mrs. Preglet, se ji je to zdelo čez čast, radi tega je takoj pogruntala, kako se bo nad nami maščevala. Jaz sem takrat vozil avtomobil Rev. Leskovica; Mrs. Preglet jo mahne mimo nas, ter začne kričati, da imamo na našem avtomobilu prazen gumijev obroč (tire), da se moramo ustaviti in ga nadomestiti z drugim. Mi smo jo dobro poznali kot na-ihanko; vendar pa, ker je tako resno in odločno trdila in so tudi vsi njeni sopotniki v avtomobilu tako kričali na nas, da
je gumijevo kolo prazno, smo se lepo ustavili in gledali trubel pri našem avtomobilu; takrat jo je pa ona potuhnjeno odku-rila mimo nas s svojim avtomobilom naprej. To je bila za nas malo skušnje s strahom, ker smo takim navihanim avtomobilskim voznikom v krilu verjeli. Naj ji bo za enkrat odpuščeno; v tujini 'se Človek vedno nanaša na resnicoljubne ljudi; o priliki bo pa tudi Mrs Preglet imela prazno gumijevo
kolo in takrat se bo pa spomni-v Ely.
Ia na nas, kako je bilo nekoč pri elyskem jezeru z nami, ko nas je pošteno za nos potegnila Tako sem se dosti vozil tudi z avtomobilom brata Martin Shukleta. Skubica, Mrs. Cham pa in George Brinca. Ko bi imel več časa, bi se lahko vozil še z marsikaterim drugim rojakom, ki so me vabili in da jali svoje avtomobile na raz polago.
Na večer najunega godu sva bila s soprogo zelo srečna in vesela. V družbi družine Mar tin Shukle sva šla na obisk družine Bajuk, tajnika društva sv. Cirila in Metoda, št. 59, potem pa še na dom našega zaslužnega rojaka George Brince Tako sva obhajala ta god za čenši s čašico v roki na Aurori končavši pa na Evelethu
Dan 10. julija je bil zopet določen dan za Greaney, Minn., z namenom ustanovitve novega društva; o tem je bilo že na tem mestu poročano. Za to vožnjo je nama iz prijaznosti ponudil avtomobil sorodnik Ba-bicheve družine Mr. Vincent Domen. Par gumijevih koles smo kar na potu v loži pustili, ned jako romantično vožnjo; vendar pa smo dospeli na cilj e z vsemi štirimi kolesi, Če tudi malo zakasnelo.
Dne 10. junjia je bil potek kvaternega tedna. Dopoldne smo šli lovit ribe na 12 milj od-laljeno jezero; sreče je bilo toliko. da smo imeli za dva dni dovolj ribjega mesa. Razume se, da som se pri tem lovu jaz samo učil; ribe so lovili boljši ksperti; jaz sem jih samo opa zoval in to porabil na drugem zanimivem ribolovu na Ely. Popoldne istega dne pa smo kandidate lovili za novo društvo. Babichev John nas je vozil s svojim novim truckom okoli, nače bi bilo mogoče obiskati samo par sosedov; tako smo pa ahko prevozili več milj razdalje in videli več naših sloven-kih farmarskih družin. Zve-er istega dne se je pa poka-al uspeh našega iskanja in lo-a; zbralo se je namreč dovolj sosedov za ustanovitev novega društva sv. Brigite. En čas so majali z glavo, češ, da imajo že neko zavarovalnino itd., slednjič so pa sklenili, da se ustanovi novo društvo. Prihodnja nedelja je bila določena za vpis še več kandidatov. Začasno iz-oljeni odbor je šel navdušeno na delo, ker je izprevidel, da ,je njih fara brez pravega življenja, brez agilnega katoliškega društva. Zato je bilo 19. junija vpisanih še enkrat toliko ustanovnih članov in članic. To je bila ravno nedelja Pre-svetega Rešnjega Telesa.
Da bom ta praznik obhajal na Greaney, sva jo ubrala z Mr. Frank Champa, sinom naše sosestre podpredsednice na se zgodaj iz Chisholma na 40 milj dolgo pot. Avtomobil je dirjal po gladki cesti po 40 milj na uro. Že pred 9. uro dopoldne smo bili na mestu v gozdu med farmarji pri župni-šču in cerkvici. Avtomobili so dovažali ljudi skupaj od vseh strani; do 10. ure ali službe božje je bilo že teh železnih vrancev nad 30 po številu. Kdo bi si mislil, da so se avtomobili tudi že na farmah tako udomačili? Ob 10. uri se je pričela služba božja. Father Se-dej je imel kar tri pridige: prvo v slovenskem jeziku, drugo angleškem, tretjo pa v slovaškem, da ga je lahko vsak vernik razumel. Po sv. maši se
je vršila procesija s Presvetim Rešnjim Telesom okrog cerkve kakor se to vrši po navadi v stari domovini. Vse je bilo prav lepo in zanimivo ob gor-kem in krasnem junijskem dnevu; med procesijo se je ču-lo krasno petje, v Vsa pobožnost je trajala skoro do poldne, nakar smo jo takoj po opravilu zopet mahnili nazaj na Chisholm, kjer se je imel popoldne vršiti društveni sestanek v velikem avditoriju, zvečer pa na
Ob sklepu opisa naselbine Greaney naj še ponovno ome nim pripovedovanje naših starih tamkajšnjih pijonirjev, kako težke dneve so imeli sprva, ko so se naselili v ondotne še zaraščene gozde. Kjer je bil prej medved gospodar ozemlja, v.o mu ti vzeli pravice. Zverina je bila njih sosed, gozd pa prodajalna za meso. Namesto, da je šla žena v trgovino po l>ar funtov mesa (trgovin sploh <edaj še ni bilo), je mož vzel puško in ustrelil srno, zajca, jazbeca ali kar mu je prišlo pred cev na plan. Ti prvi naseljenci so šli tako daleč v gozdove, da se niso mogli nazaj vrniti, ali pa vkljub vsej siro-maščini niso hoteli iti. Odločnost teh naseljencev je bila železna volja; prijeli so za sekiro in kramp, ter si začeli delati prostor, da je začelo solnce si-jati na prej zaraščeno zemljo, ki je pognala sad za živino in ljudi. Vzelo je več let, predno se je moglo rabiti plug za oranje in predno so zamogli trhle štore dreves z dinamitom razstreliti. Danes, po 25 do 30 letih so šele dosegli in dočakali sad svojega napornega dela; danes so vsi srečni in zadovoljni.
Hvale vredno je tudi to, da so baš naši slovenski pijonirji polzavedno. V te žive speve na Greaney najbolji in najbolj mu zveni s še glasnejšimi zvoki, stanovitni. Mnogi drugi v oko- j s še večjim nemirom pesem, ki lici ali med njimi so daleč za j jQ je pravkar bral, pesem že našimi, kar se tiče napredka, davno umrlega samotnega, tr-
vesa leži mlad dijak. Ves je zamaknjen v knjigo, ki leži odprta pred njim v travi. Lica mu rde od notranjega nemira, od burnega valovanja misli in čuvstev, ki mu jih budi v srcu čtivo. Oči mu gore. Zdaj stegne roko, jo stisne v pest, kakor da je on junak, ki se vojskuje in bori v knjigi.
Tako ves živi življenje knjige, da ne opazi mlade deklice, ki je pristopila tiho in oprezno in ga motri s čudnim smehljajem na lepih sočnatih ustnicah, s smehljajem, ki bi se dalo o njem težko določiti, je li samo prijazen in dobroten ali tudi nekoliko zasmehljiv in porogljiv.
Nenadoma pe izpregovori in zamaknjenca vpraša: "Kaj si želiš, fant?" "Slave," vzklikne dečko naglo in odločno ter komaj malo povzdigne glavo iznad knjige, da površno pogleda tujko, ki se mu zdi nekako znana, kakor bi jo bil že kdaj videl.
"Pribori si jo!" pravi deklica in izgine.
*
Nekaj let pozneje . . . Ob dehtečem pomladnjem popoldnevu sedi na vrtu napol že ozelenem, napol se šele prebu-jajočem, kodrolas mladenič. Knjigo, ki je bil še pravkar bral v njej, je povesil na kolena. Strmi v daljavo, sanjari.
Okrog in okrog je vse ozračje polno nemirnega mladega življenja, polno mladoletnega hrepenenja. V grmovju ob vrtu kliče in vabi proseč ptičji glas. Iz seče za vrtom mu odgovarja drug, istotako kipeč in hrepeneč. V gozdu, ki se za travniki mrači, kuka kukavica
—	čaka — spet kuka — čaka
—	kliče in vabi spet in spet. Mladenič posluša molče, le
kih trenutkih od bliže in pozorno, bi videl, da so brazde čez čelo globlje, gubice po licu jnnogo številnejše, nego se zdi ob belem dnevu, zunaj v življenju, ko pred svetom skrbno skriva skrbi, utrujenost, osta-relost. In lasje se zde ob tem ostrem blesku mirne luči bolj osiveli nego zunaj ob široko valoveči, nemirni svetlobi dneva in daljnega solnca. In ko bi mu prodrl kdo v teh težkih, molčečih hipih skozi globoke črte čela v skrivnostno stani-co misli, bi videl in slišal, kako si govore utrujene, pokoja željne: "Delo, večno delo! Včeraj delo in trud, delo in trud danes, delo in trud jutri, pojutrišnjem, do groba!"
Kar se nenadoma skloni k njemu visoka resna žena, ki je ni opazil in ne slišal, ne kdaj je vstopila v sobo, ne kdaj je pristopila k njemu. Poltiho, nekako sočutno ga vpraša: "Kaj si želiš, o mož?" "Miru," odvrne ogovorjeni s polzadušenim vzdihom in komaj pogleda tujko, tako utrujena mu je duša, tako tuje in nepomembno mu je vse, kar ni mir in počitek.
"Imel ga boš, kadar pride ura," pravi žena in izgine.
Tujci, ki so tudi takrat začeli, so obupali, ali odjenjali in šli drugam, ker niso mogli prenašati velikih naporov. Le naš Slovenec je neustrašljiv, da lahko prenese težka bremena. Čast jim! Še dolga, dolga le-
pečega in hrepenečega srca. Večje in večje je tudi hrepenenje njegove duše.
"Po čem hrepeniš, o mladenič?" ga nenadoma vpraša tuja mladenka, ki se mu je pri bližala po poti ob vrtni ograji.
ta v bodočnosti se bo čitalo za da ni čuti, kdaj> da ni yedel njimi zgodovino o začetku te Odkod
naselbine, katero so baš naši Kakor bi ga bHa tujka zaIo_ Slovenci na Greaney pretvorili | tila pri zločinu, se ?gane mladi
iz gozdov v rodovitne farme.
sanjač. In začudi se vprašanju.
Prihodnjič sledi poročilo, ka- j A ko pogicda mladenič v glo-ko smo se imeli na Chisholmu boke? tajinstvene in vendar blage in dobrotne oči, ne more drugače, ko da pove resnico in
ter na Elv dne 19. junija. (Dalje prihodnjič) -o-
prizna:
"Po ljubezni."
"Užil jo boš," pravi mladen-
KSAVER MEŠKO:
Kaj si človek želi?
Majhen deček stoji na mestni ka in izgine, ulici. Cez mehko otroško lice	*
mu je razlita zamišljenost, iz Leta hite, hite . . .
elikih oči mu zre otožnost. Pozno v noč sedi ob mizi mož. Motri mimoidoče, kakor bi ne- čez delo nagnjen, kogar iskal, nekogar težko pri- Brzo hiti pero čez bele liste, čakoval.	kakor bi se silno mudilo, kakor
Pa pristopi k njemu nežna- bi vsaka izgubljena ali vsaj z na deklica — njegova usoda. malomarnostjo, lenobo zamuje-"Kaj si želiš, fantič?"	\ na minuta tehtala zelo težko na
Deček jo gleda zmedeno in tehtnici življenja in na tehtnici nezaupljivo. Šele čez čas, ko večnosti. Vendar pridejo hipi. ga pomirijo in obodre njene ko se začuti neutrudni delavec blage, prijazne oči, ji tiho pri-j tako telesno onemoglega, tako zna:	duševno izmučenega in izčrpa-
"Kruha."	nega. da mora z delom nehote
"Imel ga boš,'f pravi deklica j prenehati. Tedaj si glavo z in izgine.	! roko podpre in oči zapre, kakor
bi nameraval ob mizi zadremati
Malo let pozneje . . . V senci širokovejnatega dre-
in noč ob delu prespati. Ako bi ga opazoval kdo v ta-
Leta hite, beže . . . Ob odprtem oknu sedi starec, slaboten in betežen.
Redki snežnobeli lasje se mu kakor mrtvi povešajo ob koščenem čelu in udrtih senceh, ki pričajo o bolezni in slabosti — 7.a kratko uro je danes vstal in prisedel k oknu, ker je zunaj tako čudovito krasen dan. Oči mu vse zavzete kakor oči otroka, ki gleda prvič tuj, čudežno pester svet, strme iz globokih jamic vun v stvarstvo, kjer se >meji z vedrega neba solnce tako zdravo in veselo, kakor ?a ni videl brž še nikoli poprej. Zemlja brsti, zeleni, cveti pod njegovim oživljajočim in osre-čujočim smehljajem, lepa in nemirna kakor deviška nevesta ob poročnem dnevu. Ves svet se smehlja v radosti, v rajajoči moči, v kipečem, silnem življenju.
Oči starčkove poželjivo motre to cvetenje, življenje in kipe-nje, legajo čez daljno jeklena-sto nebo, čez livade, travnike, njive in drevje, na daleč in na široko, ljubeče mu božajo vso to lepoto, žejno jo pijejo, hlastno jo srkajo vase. Ne morejo se je nagledati, ne se je nasititi. Izsušene prsi se mu dvigajo naglo in sunkoma, kakor bi jih razganjala težka misel, ki hoče na dan, na solnčno plan. Počasi dvigne koščeno roko; drhti mu, da si komaj pogladi z njo čelo, kakor bi hotel izbrisati izza njega težke, bolne misli: "Malo še, in te ne bom več videl, ti čudežni božji svet."
Z drhtečo roko obriše še oči, ki silijo v nje in iz njih solze.
Pa pristopi tiho in neopaženo resna, skoro mrka starka in vpraša s strogim, nekako kara-iočim in očitajočim glasom:
"Kaj pa še želiš, veli starec?"
Ne da bi pomišljal, zahrepeni bolnik, kakor bij mu mogla tujka v tem hipu ippolniti željo:
"Življenja!" [
Žena se nasmehlja napol ne-voljno. napol otožno. Molče odkima . . .
£j|||||||||||||f|||IIIlll||||||||||IIIIIIIBIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllIlllillllll>IIIIIIIIIIIIIII>l>llllltllllf ■IlliSIlIBBItSIIIIIIBIIISIIBlBlllIlllBIlItllllltlll^;;
The North American Banking X Savings Company |
Edina Slovenska Banka v Clevelandu
TA BANKA JE VAŠA BANKA
Denar naložen tukaj Vam pomaga da postanete SAMOSTOJNI,
Dokler je naložen pri nas Vam vloga vedno viša.
URADNE URE:
Ob delavnikih od 9. do 3. v soboto od 9. do 3. in zve-fer od 6. do 8., v Bredo od 9. do 12. Za denarno počil jatev od 6. do 8. pri stranskih vratih, razven aredo zvečer.
SORODNIKOM IN ZNANCEM
od časa do časa gotovo pošiljate denar v stari kraj;
To delo izvršimo Vam točno in zanesljivo
COLLINWOODSKA PODRUŽNICA:
15601 Waterloo Rd.
= GLAVNI URAD:	*
I 6131 St. Clair Ave.

Netečna zgodba.
(Franč. Pengov)
Cvetice na vrtu so stikale glave in si pošepetavale skrivnostne besede na ušesa. S ponosno vrtnico, ki so jo ljubile vse, se je godilo nekaj čudnega. Bila je videti nekako bolna; njeni listi so se krivenčili, kakor da jih zvija kolika (tre-buhobol) in barva je postaja la nezdrava; tudi popki so povešali glavice.
Kaj pa se je bilo vendar pripetilo ubogi vrtnici?
Nekega jutra, ko je stal rožni grmič v vsej svoji mo či in lepoti, je bilo priletelo par silno majčkenih, zelenih bitij na njegove liste in se vse lo gori. Stvarce so bile sprva prav skromne in mirne. Zato se vrtnica ni veliko zmenila zanje. Polagoma pa so se tujke lepo udomačile, si ustanovile družine in dobivale otroke -rod za rodom, vnuke in pra-vnuke—ne da se niti povedati, kako hitro in v kakšnem šte vilu!
Cenjeni čitatelj si gotovo že uganil, da imamo opraviti s iipkovo ušico (Hicrosiphum ali Aphisrosae), ki je temnozele-na ali rjave barve. Vse poletje se množi brezspolno ali parte-nogenetično, rodevajoč žive mladiče, ki postajajo že v 10 dnevih spolno godni, šele deseti, jesenski zarod leže trdna jajca, ki prezimijo in dado na spomlad zopet samice, ki se razmnožujejo deviško. Buck-ton, angleški poznavalec afi dov je izračunal, da bi zarodi-la ena sama ušica v 300 dneh, ko bi ostal ves zarod pri življenju, neznansko množino zaroda, ki ga lažje izrazimo s številom nego z besedo in sicer 17.000,000,000.000,000,000 000,000,000,000 mladičev.
Zato se ne boš čudil, če so sedele živalice v gosti gneči po vsem nežnem listju, po mladih brstih in popkih in se sladkale z njihovim sokom na vso moč,
Z grozo in strahom je spoznala (opazila) slednjič tudi vrtnica, kako pogubni so ti hišni najemniki.
"Nesramna zalega!" je kričala, "spravi se mi spoti! Oj, kako se vas sramujem; zdaj vepi, kdo da ste. Fej, vašega imena ne maram niti izustiti, kajti slabost me obhaja ob njem!"
"Nomina sunt odioso!" so zmajevale zelenke premišljeno s hrbtišči. "A četudi so naša imena pri mnogih obsovra-žena, vendar smo tudi me božje stvari!"
^Pikapolonica, božja ovčica, ali mi ne moreš pomagati?" je prosila vrtnica.
"Bom poizkusila, kaj se da storiti zate," odgovori mali rdeči hrošček s črnimi piknja-mi na pokrovkah, prileti in pohrusta kolikor le more zelene ušične nadloge; pripelje tudi svoje otroke (ličinke), ki planejo ko mladi, levi nad uši-ce in jih pokončavajo. Na klic vrtnice prilete tudi muhe tre petalke (syrphidi), razne male ose-najezdnice, prikažejo se pajki in strigalice in pome tajo med ušicami vsak po svoje in dobro. A nadloga se ni hotela žmanjšati in rožni grm je bil na tem, da obupa. —
"čemu se kremžiš, kakor bi bile me Bog ve kaj?" so rekle zelenke. "Saj smo vendar mirno, stanovitno ljudstvo, ki se drži zvesto svoje grude; če imamo nekoliko številnejše družine, kaj moremo za to! Sicer je pa rod za rodom manj rodoviten; dočim je imela naša spomladanska ustanoviteljica (fundatrix) vselej po ca 77 otrok, jih imajo Ree Silvie v devetem rodu komaj po 12! In vendar nismo ravno taka sodrga in izmeček žuželčjega sveta se tudi lahko precej prepričaš. Le poglej, kako visoko nas cenijo in čislajo drugi!"
Čudom se je čudila vrtnica, ko je morala gledati večkrat na dan cele karavane mravljincev, kako so hitele navzgor po deblu, nato vzdolž po vejah in vejicah in se dobrikaje bližale zelenim parazitkam (zajedalkam). Z dolgimi tipkami so bobnale po njihovih hrbtiščih, potem pa so se jih oklenile in pile iz njih sladek rastlinski prekuhani sok; človek bi mislil, da molzejo po vseh pravilih modernega mlekarstva svoje kravice v hlevu. Ko so se napile do sita same, so vzele še nekoliko sladkega nektarja seboj za otroke doma in odrinile po istem potu, kakor so bile prišle.
Tega sladkega soka—medene rose — izločajo listne ušice časih v toliki meri, da so ž njimi prevlečeni vsi listi in vejice in porošena celo vsa tla spodaj pod rastlinami v veliko veselje raznih os in muh, ki strastno ljubijo take oblizke. Ko bi bila vedela naša vrtnica, da ima tudi nešteto drugih rastlinskih tovarišic na pr. topole, vrbe, bukev, bezeg, čemž, hrt itd, itd. podobne naselbine listnih ušic, ki jih tudi obiskujejo mravlje in negujejo nekako kqt domačo žiivinico, bi se bila morebiti potrpežljivo vdala v svojo usodo in molčala. A reva tega ni vedela. Zato je kričala, kolikor so ji le dopuščale moči: "Zdaj mi pa nehajte! Ali niso uredile te — ne. tega grdega imena ne spravim preko ustnic — te — zajedalke cele pristave in mle-karije na mojem listju! Tu more pomoči samo eden in če ga ne bo, me sramota požene v smrt.
A tisti eden je prišel o pravem času. Opasan je bil z velikim modrim predpasnikom in bel slamnik je imel na glavi. Iz koščenih čeljusti mu je visela kadeča se pipa, /v roki.pa je nesel brizgalnico. t Naenkrat je zašumelo prek rožnega grma kot gosra jesenska prha (tuš) in še enkrat in še enkrat.
Vrtnici je postajalo slabo, malo da se ni onesvestila; stresala se je. brrrr! prha je grozno smrdela po tobakovem izvlečku. Pa brzo se je zopet zravnala po koncu; kaj se je zgodilo z zelenimi paraziti?
Velik del je bil izpral naliv, drugi pa so bili omamljeni, zadušeni, pobiti, uničeni.
"Hvala Bogu!" je jecljal rožni grmič in se hvaležno smehljal svojemu dobremu staremu prijatelju, četudi mu je puhnil le-ta še par gostih oblakov dima v obraz.
Naslednje jutro je stala vrtnica čista in lepa sredi tovarišic; bila je kakor prerojena. Nekoliko popkov se je bilo razpočilo in ti so pošiljali zdaj dražestno vonjavo proti nebu nalik oblačkom iz kadilnega oitarja. — "Glejte, glejte, kako čvrsta je danes zopet naša kraljica vrtov!" so šušljale cvetke vsevprek. "Videti je, da je srečno prestala svojo bolezen." — "No," je menil mak zbadljivo; "bolezen to ravno ni bila, a nerad govorim o tem — imela je — ne, v resnici si ne upam povedati tega o naši kraljici — zgodba je preveč neokusna!"
KAKO SE GODI KMETOM PRI BOLJSEVIKIH
"Izvestija" zadnjega meseca prinašajo v stenografskem poročilu govor kmetice Jera-skine iz petrograjske guberni-je. Govornica se prerije do predsednika Kalinina in kriči uspehana: "Dajte mi besedo! Moram govoriti, čemu so me izvolili? Ne smem molčati! Tovariši! Jaz sem reva, vdova, imam dva otroka. Mož je bil ubit v vojni. Zakaj smo revni? Nam pravijo, naj gnojimo in izboljšamo setev. Noben kmet ne ve, ali mu bo ostalo njegovo polje drugo leto. Vedno de-
lijo na novo. Nihče noče delati za druge. Tudi davki so največji pri tem, kdor največ dela. To nam ' jemlje veselje. Zdravnik je sam za 46 vasi. V bolnici je umrlo 9 žensk na porodu v 14 dneh, ker je vse umazano in ni zdravil, šole so brez oken in vrat. Moški samo pijejo, me ženske pa naj delamo, če kdo kuha samogon-ko (žganje), ga zaprejo, prav je, pa paj se prepoved raztegne tudi na rikovko (državno monopolsko žganje). Rikov, predsednik sovjetske zveze, ki baje rad pije, je navzoč." Dvorana se trese od smeha. Kmetica nadaljuje. "Pri nas je sama beračija. 701etni starci delajo v tovarni ker mladina samo razgraja. Dečki so barabe, ker ni šol. Deklice so izgubljene. Koliko jih pogine, ker hoče preprečiti porod. Komunisti nas kregajo, a kdo je vsega kriv? (Predsednik jo ustavi). Dajte še dve minuti. Vlada pokupi žito za slepo ceno in ga mora oddati, ker je monopol, če pa hočemo kupiti platno ali koso ali čevlje —je vse predrago. Zakaj pa delamo, če smo goli in bosi? Komunisti sami pokvarijo dekleta, še nosečim ženskam ne priza-nesejo. (Predsednik ji odvzame besedo. Jeraskina kriči, ko gre proč). Živimo kakor divjaki. Ženske samo trpimo, a nimamo nobenih pravic." — V istem duhu je govorilo nebroj kmetov iz vseh koncev sovjetske Zveze.
-o-
Se je čas!
Davkoplačevalci v Clevelandi' imajo še vedno priliko plačati davek, in sicer do 20. julija v Slovenski hranilnici na 6235 St. Clair Ave. S seboj prinesite staro potrdilo o plačanem davku. Namesto da bi hodili na davkarijo in s tem gubili čas. obrnite se na to hranilnico, ki vam bo vse lepo in v redu preskrbela glede plačevanja davka.
-o-
NOVI FRANCOSKI BRZO-PARNIK "ILE DE FRANCE"
Francoska parobrodna družba Cie Generale Transatlantique je izročila prometu dne 22. junija, 1927 na progi Havre-New York velikanski novozgrajeni brzoparnik "Ile de France." imenovan po znameniti francoski pokrajini. Sličen je plavajočemu mestu z razkošnimi hoteli po ameriškem običaju. "Ile de France" ni le največji francoski brzoparnik, marveč je poleg tega tudi najlepši in najmodernejši parnik sveta, kjer je izražen ves napredek in sijaj paroplovne umetnosti — delo najslavnejših umetnikov sedanjega časa.
Dolg je 241 metrov, širok 28 metrov, teža mu je 43,548 ton, strojna moč znaša 52,000 konjskih sil. Njegova notranjost se odlikuje po veličastnih dvoranah, čijih največja je 24 metrov dolga in 18 metrov široka, njena okna imajo pet metrov višine. Razkošna jedilnica z vodometom ima 27 metrov širine in osem metrov višine, torej za šest metrov širše kakor cerkev sv. Magdalene v Parizu. V tej jedilnici je 700 miz, pri katerih potniki skupno obeduje j
Središče tega znamenitega novega parnika je podobno velikanski palači ter je ni življen-ske udobnosti, ki bi ne bila tukaj izvedena. Potnikom so na razpolago sprehajališča, igrišča. kino in radio koncerti, brivi^ice, sobe. za kajenje, čitalnice, govorilnice, slaščičarne, kapellica za bogoslužje, lekarna in brezplačna zdravniška pomoč. Vsi ti prostori se ponašajo z umetnimi okraski in s sijajno razsvetljavo.
Prostorne kabine so razdeljene v tri razrede (1, 2, in 3 razred) z 2, 4 in 6 posteljami ; vsaka je preskrbljena z jpitno in toplo vodo, s kopalnico in s posebno sobo za prtljago. Zvezo med posameznimi nadstropji
oskrbujejo dvigala, iz katerih potniki izstopajo na hodnike in vstopajo v notranje prostore.
Brzoparnik "lie de France" bo opravljal prometno službo med Ameriko in Evropo na progi Havre-New York skupno s slovečimi brzoparniki kot so "Paris," "France," "De Grasse," "Le Savoie" itd., ki nudijo potnikom zagotovilo ugodne pomorske vožnje.
--o—
Če hočeš kako stvar dobro izvršiti, katere ne umeješ — naj mi si kakega skušenega moža, ki isto stvar dobro razume. *
Več ljudi bi lahko dospelo do vrhunca svojih ciljev, če bi pričeli stvar že pri pritličju ali dnu.
*
Ne tarnaj danes o neprilikah, katere morda lahko preložiš na jutri.
*
Čim bolj se boš udajal opojni pijači, tem bolj boš postajal
slaboten na duši in telesu. *
Kdor hodi v Florido jest oranže, ta ni ekonomičen.
5000 knjig za 5000 slovenskih družili
ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO
EN O LIS H -SLO VENE READER
SESTAVIL DR. F. J. KERN.
Knjiiia vsebuje začetne nauke o izgovorjavi «nglt-ikih bese«!: vaje za učenje anrleaiine: berila in ilanke. pesmi ter kratek aniclciko-slovensko in slovensko, angleški slovar (4,000 bese«)).
NAD 50 SLIK
Knjiira je pripravna ca uienje angleščine in sloveničine.
Kupite jo svojim otrokom.
Cena $3.00 s poitnino. Naroda s« pri "Ameriški Domovini," 6117 St. Clair Ave. ali pri Dr. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., CleveUnd. Ohio.
KJE JE?
Išče se John Gašparič-a, rojen v Belčjem vrhu, št. 26 pri Črnomlju na Dolenjskem. Pred nekako štirimi leti se je nahajal v Manistique, Mich. Tudi se je slišalo, da je že umrl. Ker se torej že dlje časa nič ne ve o njem, ali še živi ali ne, radi tega prosimo, da se naj nam javi. če je še živ, ali pa če morda kdo izmed cenjenih rojakov ve kaj o njem, da to kmalu naznani na uredništvo Glasila K. S. K. Jednote. Nekateri njegovi ožji sorodniki mu imajo več važnih stvari za poročati.	(Adv.)
Kar potrebujete na deželi.
Zadnjih 20 let so se življen-ske razmere zelo predrugačile. Zdaj živimo v dobi avtomobilov. Koncem leta 1926 je bilo v Združenih državah 19,465,676 potniških avtomobilov in 2,-876,781 truckov; torej vseh skupaj 22,342,457; v Kanadi je bilo 820,222 avtomobilov.
Ko se vozite z avtomobilom, potrebujete silo in moč. Vaš želodec vas ne sme mučiti. Tri-nerjevo grenko vino je izborna poletna tonika za. želodec. Isto drži črevesje v redu, jači okus in krepi ves telesni sistem. "Johnson, Utah. 28. maja, 1927. Trinerjevo grenko vino me je želo okrepčalo. Z velespošto-' vanjem Julius Mackelprang." j To vino lahko dobite v vsaki večji lekarni in prodajalni zdra-, vil. — Letos vas bodo komarji zelo nadlegovali. Trinerjev Fli-Gass jih umori na mestu v celih skupinah. Pint 75 centov, po pošti 90 centov. Ako istega ne morete dobiti kje v bližini, j pišite na Joseph Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, Illinois.	(Adv.) I
Nove piano role
Tu imate izbero najnovejših slovenskih in drugih rol, katere brez skrbi naročite:
besedami:
W. F. 9214 Kje je moja ljubica....Sl.OO W. F. 8994 Moj očka so mi rekii..$1.00 7004 Ko ptičica sem pevala...75 7003 Dekle v zelenem vrtu
1 • sedi.....75
W„ F. 6716 Mladi vojaki...............SI.00
W. F. 6725 Kaj ne bila bi vesela..$1.00
40320 Po jezeru .......................75
42676 Spavaj Milka moja......75
40318 Zvezda .............................75
43375 Slovenske melodije,
valček.......75
4363fr Sirota, valček.................75
40323 Zadovoljni Kranjec .......75
i 40319 Tiha luna .......................75
Brez besed za ples:
F. 9213 Slovenski porodni ples........75
F. 6730 Oj Hrvati, oj junaci.......„....75
F. 8760 Sokolska koračnica .............75
F. 7232 Ohijska krasotica ...............75
F. 8798 Sladke vijolice .....................75
13960 Slovenian Dance .................70
12531 Na visokih gorah ...........„....70
12528 Barbara, polka ...............^....70
13004 Pijejo, polka .........................70
13615 Bodimo veseli, polka...........70
F. 8415 Heimkehr, polka .................75
F. 7724 Sensation, polka ...................75
F. 8433 Susanna, polka ...................75
F. 8170 Lizzie, polka .........................75
F. 8157 Marie, polka ...................-....75
F. 8965 Traum von der Heimat.........75
F. 8933 Freiheit .................................75
F. 8747 Ach du lieber Josef...............75
F. 8487 Mai Luft .............................75
F. 8486 Heimat's Glocken Walzer...75
F. 7213 Kuck-Kuck .............................75
F. 8754 Lebewohl ...............................75
F. 8748 Stephansthaler .....................75
Koračnice:
Hinderburg Marsch.............75
Alte Kameraden Marsch....75
Landjaeger Marsch...............75
Lustige Holzhackerbub......75
The Village Blacksmith......70
March of the Sharpshooters...^ 1.00 The Jolly Coppersmith
March....$1.00|
Repasz Band March ...........75
Jolly Coppersmith .............60
Pod dvojnim orlom .............70
F. 6773 F. 8997 F. 6398 F. 32700 9939 3596
1604
39965 6011 5430
Q. R. S.
3989 Like an eagle you flew into
everyone's heart....Si.00 3983 Captain Lindbergh
March....$1.00
3988 Lucky Lindy......................Si.00
3987 Lindbergh, the Kagle of
the U. S. A.....SI.00
Pri naročilu napišite vas natančen naslov in plačali boste pa lahko pri sprejemu robe.
V zalogi imamo tudi vse druge role v vseh jezikih.
Se priporočam vaš rojak ANTON MERVAR MUSIC HOUSE 6921 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Vsem prijateljem, sorodnikom in znancem naznanjam žalostno vest, da je dne 24. junija umrla moja ljubljena soproga oz. mati, ga.
[ Mary Krall
Pokojna je bila rojena v vasi Mavčiče pri Kranju pred 42 leti. Tukaj zapušča mene, žalujočega soproga, sina in hčer. Dalje zapušča tukaj dva brata, več drugih sorodnikov in prijateljev.
Zahvaljujem se vsem. ki so jo prišli kronit, jo spremili v cerkev in na pokopališče. Zahvaljujem se vsem. ki so darovali vence posebni pa bratu Mr. in Mrs. F. Shifrer, bratu Mr. in Mrs. A. Shifrer, družini Mr. John Polajnar, družini Mr. A. Markich. Zahvaljujem se Mr. in Mrs. Peter VrhoVnik iz Pullmana in Mr. IvanSuštaršič iz Ken« sha, Wis. Hvala vsem ki so nas tolažili v žalostnih urah.
¿alujoci ostali: JOHN KRALL, soprog; JOHN KRALL ml. sin, in MARY KRALL, hii.
Chicago, III. 7. julija, 1927.
DAVKI-TAXES
Plačajte vaše davke pri
SLOVENSKI HRANILNICI
G235 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio
Odprto tudi zvečer od 6 do 8 ure, samo v sredo zvečer ne.
rf
Naznanilo in Zahvala.
S partim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem. da ie Vsemogočni poklical v večnost našega dragega soproga in očeta
Andrej Hočevarja
Zadet od mrtveuda je po petdnevni mučni bolezni, previden z sv. zakramenti lepo pripravljen na smrt mirno zaspal v Gospodu dne 13. junija v starosti 74 let. K večn«m počitku .smo ga položili dne 17. junija na pokopališču sv. Antona v Blaine. O. Pokojni je bil doma iz Bodganje vasi, fara Žužemberk. Dolenjsko, po domače pri Cesarjevih. V Ameriki je bil nad let.
V prvi vrsti se iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so ga obiskovali za časa njegove bolezni, vsem ki so ga prišli kropit na mrtvaškem odru in vsem, ki so se vdoležili pogreba. Posebno lepo zahvale smo dolžni g. župniku Rev. G. Gressel-nu in č. č. šolskim sestram za števile obiske in molitve ob smrtni postelji: nadalje Rev. Jos. Wittman, Rev. Jos. Klcss, Rev. A. Gnidovec iz Clevelanda in Fr. Benedict Höge O. F. M. za slovesno sv. mašo zadušnico, za tolažilne govore in za nad vse ganljive pogrebne obrede v cerkvi in na pokopališču. Vsem mnogoštevilnim darovalcem za naročene sv. maše, ki jih vsled velikega števila ne moremo z imeni objaviti, tem izrekamo najlepše zahvalo. Nikoli nismo mislili, da imamo toliko zvestih prijateljev. Prav lepa hvala druž. John Kovačie, Mrs. Goren-čič, Cleveland, Ohio, Stroehman Baking Co. Adam Ehni, za darovane vence. ..Lepa hvala vsem številnim darovalcem automobilev pri pogrebu. Prav srčno zahvalo izrekamo društ. sv. Barbare, štev. 23 K. S. K. J. ki mu je ko'< svojem sobratu v zadnii pozdrav darovalo krasen venec in ga polnoštevilno spremilo do groba, društ. sv. Ane, štev. 123 KSK J. za naročeno sv. mašo in za korporativno vdeležbo pri pogrebu, Knight» of Columhus. Padua Club in društvu sv. Imenc, za naročene sv. maše in molitve pri umrlemu. Nemogoče je nam označiti vse mnogoštevilne rrijatelje. ki ho se spomnili blagega pokojnika in mu izkazali zadnjo čast, bodisi že na eden ali drugi način, ter so bili nanl v veliko tolažbo v teh britkih ürah našega življenja, boji vsem skupaj še enkrat izrečena najlepša zahvala, naj vam Bog povrne vse, kar ste storili za nas. Dragega soproga in ljubljenega očeta pa priporočamo v molitev in blag spomin.	. *
H koncu izrekamo prav lepo zahvalo tudi naši Vrli K. S. K. Jednoti in njenim glavnim uradnikom za tako hitro izplačano posmrtnino. V teku enega tedna ko i» bile poslane listine na gl. urad smo že prejeli čeke. Zato lahko s ponosom priporočamo K. S. K. J. kot najboljšo in najbolj točno v plačevanju ničnih obveznosti.
Ti pa dragi, nepozabni nam oprog in o}e, počivaj v miru Božjem po trudarolnem zemeljskem življenju.
Z deline solz, oj blaga duša Te angel peHal ie cd tod. Naj mirna Ti bo groba ruša, Ti delež bodi Tvoi Gospod! Imeli vsi smo Tebe radi; V spominu Te ohranimo. Vsi čakajoči v sladki nadi: Da zepet skup se snidemo!
Žalujoči ostali: JObIPIN'A HOČEVAR, soproga. MIHAEL, JOSIP, ANDREJ, FRANK, sinovi, JOSIPINA AVHEC, MARY HÖGE, hčere, sinahe, zeta. unuki. brat JANEZ r.a Dunaju.
Bridgeport, Ohio, dne 30. junija, 1927.

For Um om of Engliak •poakinc mmmkmn of K. S. K. J.
OUR ® PAGE
Bdited by Stanley P. Zupan. Address 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
THE BENEFIT CERTIFICATE,
The Benefit Certificate is av contract between the member and the society, and not merely a certificate of membership. As long as the member fulfills his duty the contract is binding upon the society; when a member lapses, or is suspended or expelled, the contract becomes void.
When Benefit Certificates are lost or destroyed, the respective society generally issues a duplicate upon the assurance that the original cannot be found in payment of a nominal sum.
The curious thing about Benefit Certificate is that they are so easily forgotten. Perhaps if the members had to devote more time and work to obtain them, they would prize them a little more. The Certificate would then be looked upon as a Diploma, and we all know how well a Diploma is taken care of even passing from generation to generation as evidence that some members of the family graduated with honors from some institution of learning.
Young men who join fraternal organizations, as a rule, name their parents as beneficiaries, or some other near and dear relatives. They are of the opinion that the laws govern insur ance in detail, or they forget all about the certificate, at any rate it often happens that the Benefit Certificate is not changed when the young man marries and assumes the obligation to provide for and protect his wife. In the event of death the wife and children are not the beneficiaries, all because the husband neglected to have the Benefit Certificate changed.
A very peculiar case was reported quite recently: A lady was insured about twenty years ago, naming her husband as beneficiary; 15 years ago the husband died, and she was married for the second time, but neglected to have the Benefit Certificate changed. Her death, which occurred not long ago, brought out the fact that there was no beneficiary, and now the children are trying to prove that they are entitled to the insurance. What might have been done with the stroke of a pen and at practically no expense may now be accomplished by expensive litigation.
The Benefit Certificate, therefore, *must not be treated light, and all fraternal organizations ought to see to it that the matter is fully explained to the members at intervals, for, after all. an ounce of prevention is better than a pound of cure.
WITH OUR TEAMS
READING OF THE BIBLE
SPORTS TAKE ANOTHER Lorain K. S. K. J. topples Before Cleveland Team.
Cleveland, O., July 10.—The St. Joseph Sports of Cfollinwood defeated the fast Lorain K. S. K. J. team on the New York Central diamond to the tune of 4 to 2.
Both teams played a good game with M. Relic pitching a stellar game, especially in the pinches for Cleveland, and F. Tomasic and Baltus leaning heavy on the bat, the former performing for the Lorain team, and the latter swatting for Cleveland.
Lorain K.S.K.J. A. R. H. 0. A.
F. Jacopin, If _ 3 0 0 0 1
Vidrich, ss ____4 0 112
Omahen, 2b .„ 4 0 1 2 2 J. Tomsic, lb _ 4 0 0 7 0 J. Tomazic, rf _ 0 0 0 0 0
Ambrozic, cf___4 1 1 0 0
F. Tomazic, c .. 4 1 3 Kosten, rf-3b „400 Svete, 3b-lb .... 3 0 0 3 2 A. Jakopin, p _ 3 0 0 1 0 *Cerne ____________ 1 0 0 0 0
8 0 2 0
Miller, rf ________3	0	0 0 0
Buster, c ........... 4	0	0 8 0
Lucas, p _____L 4	0	111
Totals____ 33	2	7 24 13
K. S. K. J.	A.	R. H. O.		
Coyne, cf_____	5	2	2	2
Dematte, c__	4	1	1	8
Markey, rf ____	4	0	2	1
S. Kovach, 2b _	3	0	2	1
A. Kovach, lb	4	0	1	11
Gorenc, 3b__	4	1	0	1
C. Burke, ss	3	2	1	3
Roskovich, If „	3	1	> 0	0
S. Burke, p _...	4	0	0	0
Totals „. 34	2 6 24 7
St. Joseph's A.	R. H. O. A.
Velkovar, cf __ 3	0 2 4 0
Klisurich, ss ___3	1 1 2 1
Godic, rf ____3	>0 0 1 0
Vidmar, If _______ 4	0 0 0 0
Kadunc, 3b___ 4	0 2 1 1
Strmole, 2b____4	0
Omerza, lb _____ 3	1
Baltus, c _________ 3	1
Relic, p _________ 3	1
Totals _______34 7 12 27 13
Wood St..... 0000 100 1 0—2
K. S. K. J. .02102200 *—7
Error—Buster. Two-base hits — Lowe, Lenski, Markey, 2; C. Kovac, C. Burke, Rosko-vich. Three- base hit—Lenski. Sacrifice—S. Kovach. Stolen bases—Wood St., 2; K. S. K. J., 5. Base on balls—Off Lucas, 1; off Burke, 1. Struck out—By Lucas, 7; by Burke, 7. Umpire—Strater. Time—1:50.
- * f
First Game St. Stephen's A. R. H. O. A.
1 1 0 0 0 1
Flading, Fretland, Leithe, S. Kovach, A. Kovach, Gorenc, C. Burke. Two-base hits—Cuppers, 2; Orlofski, Markey, S. Kovach, A. Kovach, Gorenc,2 Three-base hit—A. Kovach Home runs—Flading, Rosko-vich. 2. Stolen bases—St. Ste phen's, 3; K. S. K. J„ 5. Base on balls—Off Locust, 4; off Burke, 1. Struck out—By Locust, 7; by Burke, 14. Time— 2:15. Umpire—Corte.
JOLIET ON TOP Chicago K. S. K. J. Takes Short End of 9 to 1 Score.
Joliet, If,. — The fast K. S. K. J. team of this town defeated the K. S. K. J. nine of Chicago in a game played on July 4th.
Juricic performed well for the Joliet team, fanning 10 batters, while Zalar, well-known to K. S. K. J. sportdom, played his usual spectacular game. Besides brilliant fielding, Zalar hit a single, double and a triple in four trips to the plate.
out of five trips to the plate. The fielding of the. recruit J. Miks, the second baseman also impressed the fans, in his seven chances committing no mishaps. John Kuhar, the recruit pitcher also twirled a fine brand of ball. Although allowing the opponents eleven hits, but he kept them well scattered.
Sunday July 10th the K. S. K. J. Boosters will travel to Chicago and take on the strong St. Stephen's a K. S. K. J. aggregation.
Game of July 3rd. Cardinals	A. R. H. O. A.
Wall, cf ______4 0 12 1
Slana, If ______5 0 110
Archdale, 2b _ 4 1 1 44 0 E. Graham, ss-p 4 0 0 2 2 G. Graham, If _ 4 0 1 1 0
Gillete, c-----3 0 1 13 1
Herrman, lb 3 0 0 3 2
Dowe, rf_____ 3 0 0 0 0
Dopie, 3b _______ 3 0 ]0 0 0
Davidson, p-ss.. 3 0 0 2 4
1 0	0
1 6	0
3 12	1
2 1	1
The widespread crime wave and the general realization of Totals ______30 4 12 27 4
many leaders in public sdtoUppal,.and in political eircles-.lh^t patted for, J Tpippfo. in 8th nothing will be able to head it off unless deligion is brought
into the early lives of the present and future generations, has resulted in agitation for the reading of the Bible in the public schools. Catholics have indirectly contributed to this reform movement by continuously pointing out that neglecting to teach religion together with the other three R's may result in highly trained animals without an understanding of right and wrong. How to impart religious knowledge to the children of public schools is a problem that is far from solution in many places. A number of communities have adopted plans of mutual consent for dismissing classes for religious teaching after school hours. Others dismiss them during school hour and march them to their respective churches.
Reading of the Bible in the public schools has been objected to by Catholics and others, on the ground that the constitution forbids recognition of any denomination and because it would result in proselytizing. But, in Colorado, objections were voted out by the legislature and at the same time pupils are permitted to absent themselves during religious teaching which, there consists of reading the Bible. It seems that while Catholics may not consent to such an arrangement their responsibili ty ends with the protest and losing the contest by action of the legislature» To remove the Catholic children for their own in struction should not be difficult.. If this were impossible it would indicate that they, or their parents, have ruled themselves out of the Church. Wherever a way can be found for the wider education in religion it should be followed by all well meaning citizens. This is the consensus of the opinion of the Bishops as published in 1925.
GRAINER? NO!
Many of our young folks have the habit of referring to Slovenians, as Grainers. We are not Grainers, but Slovenians.
Our folks, who use the term Grainer in referring to Slovenian, are either misinformed, or have a case of Americanitis. We may excuse the former, but actually should reprimand the misinformed because of failure to identify their parentage or nationality.
"Americanitis" is a case of over-zealous Americanization. People afflicted usually avoid everything pertaining to their own nationality, and look down upon others of the same, nationality with an air of snobbishness.
In the case of Slovenians they refer to them as "Grainers" not because they think they are Grainers, but take pleasure in using the word in
the same sense as the word "Wop" is used.
We are Slovenians and not Grainers. You will do justice to yourself by informing those who persist in using the word Grainer.
K S. K. J. DAY in Pittsburgh, July 24th.
Pittsburgh vs. Collin wood, O.
-0-
It is surprising how much work a man can find to do that he doesn't want to do.
Some men are about as important as a joke without a point.
When a man abuses his friends, he expects them to call it criticism.
But more lawsuits are brought to get even than to secure justice.
St. Josephs 00201100 *—4
Lorain .:..„_ 02000000 0—2
Errors—Kadunc, 2; Vidrick, J. Tomsic,i F. Tomazic, Svete. Two-base hits—Velkovar, 2; Kadunc, Strmole, Ambrozic, F. Tomazic, 2. Sacrifices—Velkovar, Godic, F. Jakopin. Stolen bases—Omerza, Baltus, F. Jacopin, F. Tomazic. Struck out —By Relic, 12; by Jakopin, 7. Wild pitches—Relic, 3; Jakopin, 1.
Coppers, ss ____2 10
Orlofski, rf _____ 4 11
Freeland, 3b _ 2	2 2
Flading, 2b _____ 3	0 2 2	2
Vandrey, If ___ 4	0 0 2	0
Kraft, cf ______ 4	0 0 1	0
Wallace, lb ____ 3	0 0 7	1
Dusterdick, c .. 3	0 1 9	0
Leithe, p ______3	112	0
Totals ______28	5 7 24	5
K. S. K, J. A,	R..H, O. A.
Coyne, cf_____ 5	2 13	0
Dematte, c___5	0 19	3
Markey, rf ______ 5	112	1
S. Kovach, 2b _ 4	0 1 4	4
A. Kovach, lb „ 4	2 1 4	0
Gorenc, 3b__3	2 12	1
C. Burke, ss _ 3	0 1 1	2
Roskovich, If _ 3	2 0 1	0
Baker, p _________ 4	3 10	1
Chicago,	A. R. H. O. A.
Bogolin, c _____ 4	0	0 8 1
C. Mais, cf _____ 3	0	12
Dalieder, p _____ 4	0	10
Natbaur, 3b ... 4
Doyle, rf ______ 3
Jurjevich, lb _ 3
Schell, lb _______ 3	0	0
A. Mais, If _____ 3	0	110
Klink, If ......... 1	0	0 0 0
Juricic, p . ______ 4	2	2 0 2
Byscosky, 2b _ 2
Totals Boosters
-31 1 4 27 10 A. O. R. H. A.
0 0 1 1 1 1
Novak, ss _____5 1
Drobnick, cf__5 0
CHICAGO WINS Joiiet bows to Chicago Team.
In a five-inning game, the Chicago No. 1 outfit took into camp the lively Joliet K. S. K. J. team and shut them out on Sunday, June 26th.
Altho the Joliet boys collected more hits than the Chicago boys, but the latter made them count. The game was decorated with errors here and there, both sides contributing their share.
The fielding and base-running of the Chicago team contributed to the defeat of the Prison City boys. Joliet,	A. R. H. O. A.
Jurjevich, lb „ 4 0 0 9 0
Mutz, If ------- 1 0 0 0 0
Rostan, rf__ 2 0 0 0 0
Skull, rf.___10	10	0
Krall, 3b____2 0	10	4
Stevanich, 2b _ 2 0	1 2	2
Juricic, cf__2 0	110
Konta, ss____3 0	10	0
Stamfel, c____ 3 0	0 4	0
Faber, p__ 2 0	0 0	4
Mencen, p____10	10	2
0 0 2 2
BRIDGEPORT TAKES THREE
Bridgeport Team is Successful in Taking Three Games Over the holidays.
Bridgeport, O. — Before a large crowd of spectators, majority of whom were members, the Bridgeport K. S. K. J. nine increased its popularity by add ing three wins to its victory belt, over the recent holidays.
The downstate boys are gradually increasing their percent age column, the double header win on the Fourth, making it their seventh straight win since the Cleveland series.
Enthusiasm and' excitement were prominent throughout the games and were climaxed in the last game when the teams were confronted by a psychological moment. The standing in the ninth frame was two outs and three men on bases when Roskovich hit his second home run of the game, which tied the score, and lengthened the game another inning. In the tenth Gorenc stepped to the plate for a two-base hit,
Totals ...... 37 12 8 27 12
Stephen's 203000000-K. S. K. J. 0 0 1 5 0 0 5 1 *—12
Errors—Freeland, Flading Wallace. Two-base hits—Free-land, Busterdick, Dematte, S. Kovach, Markey, Coyne. Three base hit—A. Kovach. Sacrifices—Coppers, Flading, S. Kovach. Stolen bases—St. Steph en's, 1; K. K. J., 3. Double play—Coppers, Flading to Wal lace. Base on balls—Off Leithe, 5; off Baker. 4. Struck out— By Leithe, 7; by Baker, 10. Time 2:00. Umpire—Corte.
Totals .....31.	1 4 24 10
Joliet,	A. R.	H. O. A.
Stefanecfc, 2b 5, 1	,0
Mutz, If _.... 3	1 1
Krall, 3b _________ 4	0 0 1
Skull, cf _________ 4	111
Francis, ss ____ 4	0	0 2
Zalar, ss _______ 4	2	3.2
Rostam, rf ____3	0 12 0
Stanfel, c ........ 4	1	1 11 1
1 1
Drasler, lb _____ 5 12 8 0
Merlock, c___5
Copp, rf ______4
Marinsek, 3b _ 4
Kuhar, 3b ______ 0
Miks, 2b _______ 5
Pustaver, p _____ 4
21 6 4 1 1 0 12 0
23 0 6 16 12 A. R. H. O. A.
Second Game.-St. Stephen's A. R. H. O. A
Coppers, lb _____ 5 2 4 10 2
Orlofski, 2b .... 5
Vandrey, If___6
Flading, 3b _____ 6
Freeland, ss__6
Leithe, cf ______ 4
Locust, p ....____-6
Wallace, c-rf ..6 0 1 10 Kraft, rf-c ...L. 5 112
Gricher, rf _____ 2 10 0 0
Baker, rf _________ 2 0 0 0 0
1 1 10 0
2 2 2 0 0 0 0 0 2 4 1 0
Totals _____49 14 12 27 16
K. S. K. J. A. R. II. O. A.
Dematte, c _____ 2 2 0 10 1
Coyne, c _________ 3 0 0 4 0
. S. Kovach, 2b _ 6 Markey scoring the winning.A. Kovach, lb .. 6 run.
Burke featured pitching four teen strike outs. Wood St.	A. R. H. O. A.
Bero, 2b ------- 4 10 0 4
Lowe, lb «.----- 4 0 2 12 0
Flint, ss ________ 4 1114
Hembright, cf .. 4 0 0 1 0
Lenski, If ------ 3 0 3 0 2
Fess, 3b-- 3 0 0 1 2
4
2 4 2	2
13 9	1
Gorenc, 3b _____ 6 12 0	2
C. Burke, ss _____4 2 14	2
Roskovich, If __ 5 2 2 0	0
S. Burke, p _____ 5 0 2 1	0
Totals _____46 15 16 30 8
Stephen's 005008001 0—14 K. S. K. J.l 0 1 220305 1—15
Errors—Coppers, Orlofski,
Totals .....34 9 10 27 10
Chicago ...... 0 0 0 0 10 0 0 0—1
Joliet ___________3 0 0 5 0 0 0 1 *—9
Errors—Dalieden, Stefanech. Two-base hits—Stanfel, Juricic, Zalar. Three-base hits—Zalar, Juricic. Sacrifice—Jurjevich. Double play—Zalar to Stefanech Base on balls—Off Juricic, 2; off Dalieden, 1. Struck out— By Juricic, 10; by *Dalieden, 8. Time—1:45 Umpire — Moore Scorer—Legan.
3 2 5 Totals 13 0 Chicago,
Bogolin, cf _ 4 0 0
Maes, p___3 2 1
C. Daleiden, c _ 3 1 0 Notbauer, 3b _ 3 2 1
0	0 0 J. Daleiden, ss_ 1 0 0
1	3.1 Bosco, 2b___1 0 0
2	12 Schell, lb___2 1 0
-----Schlubeck, If _ 3 1 0 0 0
Totals .—42 11 14 27 12 Kremesec, rf. _ 2 0 1 0 0
Cardinals „.0 00100000—1	_____
Boosters .. 0300 10052—11 Totals „...22 7 3*18 17
Errors—Archdale, Gillette, Chicago_____1 0 0 3 3 *_7
Dopie, 2; Davidson, Novak, Errors—Krall, Stevanich, 2; Drasler, 2; Merlock, Marinsek. Stanfel, 2; Notbauer, J. Dalei-! 0 2. Stolen bases—Copp. Dou- den, Bosco, 2. Two-base hits— 1 2 b,e Play—Novak to Drasler. Skull, Kremesec. Home run—
1	Q^Base on balls—Off Davidson, 2; Notbauer. Sacrifice—J. Dalei-
2	2 off Graham' 2. Struck out—By den. Stolen bases—Maes, 2; 4 Davidson, 5; by Graham, 6; by Mutz, C. Daleiden, Krall. Dou-
Pustaver, 6. Hit? by pitcher— ble play—J. Daleiden, Bosco to By Graham (Copp, Pustaver). Schell. Base on balls—Off Fa-Time—2:20. Umpires—Walsh, ber, 4; off Mencen, 3; off Maes, A. Merlock. Scorer—J. Jim.
Game of July 4th. Holy Name Jrs. A. R. H. O. A.
H. Baskovec, ss 5	1
Prah, 3b ________ 4	0
Smyth. 2b ____4	1
Chester, c 4_____ 4	1
Zabkar, cf _____ 4	0
B.Kremesec, 1-p 4	0
W. Baskovec, If 3	0 0 0 0
Mladic, rf ..._____ 3	110 0
J. Baskovec, p-b 2	0 0 5 1
E. Kremesec, rf 2	0 1 1 0
4 1 1 1
1	5 9 0 0 0
2	3
4. Struck out—By Faber, 3; by Mencen, 1; by Maes, 5. Umpire John Predovici Scorer — Donohue.
-O-
Totals .... 35 4 11*23 11 Boosters	A. R. H. O. A.
BOOSTERS WIN 2 GAMES
On Sunday, the K. $. K. J.
Boosters traveled to Sheridan
Park and defeated the West
Side Cardinals by the score 11
to 1. The Cards are a member ,	- ,
.	Drasler, lb .— 5 4
of the Lake County Amateur
League, and a strong contender for the title. The game was a thriller up to the eighth inning. The Boosters were leading 4 to 2 and then the/riotous eighth the Boosters counted five more runs and in the final inning came across with two more markers.	,
The hitting and fielding of Frank Novak, the flashy shortstop, featured for the winners. Joe Pustaver, the veteran southpaw twirled the entire distance for the winners, and permitted only four hits and a lone tally for the losers.
On Monday the Fourth of July, the Boosters were to stage a twin bill. The Slovak A. C's failed to appear, so there was only one game. On this day, the Booster trampled over the Holy Name Juniors of Chicago.
The hitting of Merlock and Copp featured in this game. Both meii collected four hits,J. Jim
Slana, If _____„.. 4 12 4	0
Novak, ss ______ 3 3 10	2
Merlock, c ...... 5 2 4 3	3
Drobnick, cf „... 3 3 2	0
2 12	0
Copp, rf ________ 5 2 4 1	0
Repp, p ________ 1 0 0 0	0
Marinsek, 3b .. 5 1 2 2	1
L. Mks, 3b _____ 1 0 0 0	0
J. P™". 2b ...... 5 12 3	4
Pu^t; e/. rf 10 10	0
J. T if! r, 2b _ 0 0 0 0	1
Totals ......44 19 23 27 16
«SL.na out, hit by batted ball.
Hey Name 00000310 0— 4 Bo sters .. .. 33330232 *19 I rroio—Prah, Smyth, 2; J. Barkovec, 2. Two-base hits— ZaL kar, Marinsek, 2; Merlock, Drcbnic, J. Miks, Pustaver. Sacrifices—Slana, J. Baskovec, | Drobnic. Stolen bases—H. Ba-j skovec, 2; Novak, 2; F. Dras
GALA DAY
Everything is set for the outing to be given by the St. Joseph Sports on July 17th, that is next Sunday.
The out-door gathering will be held on the farm of Be-ratich, located in the environs of Madison, O. The picnic grounds are picturesque, and comprise in a true sense of the word, beautiful scenery.
The outing grounds are not far from the lake, and those making the trip, are asked to have their bathing suits on hand, as this time of the year finds the waves very tempting.
Busses will leave the Slovenian Home 011 Holmes Ave. about 8:30 Sunday morning. Transportation will be free, likewise the refreshments.
Admission tickets are being sold for $1 a person. This includes transportation, to and fro, eats, refreshments, dancing and a glorious time.
Brother J. Somrak, chairman of the Sports, promises a good time to all. "We have taken pains to make this a real outing," he said, "arranging various games and amusements to make it go over big."
-o-
Little Boy: "Mother, are ler, Copp. Double play—No- there any men angels in heav-vak, J. Miks to F. Drasler. en ?»
Base on balls—Off Baskovec, 3; off Kremesec, 2; off Kuhar, 3. Struck out—By Baskovec, 2; by Kremesec, 6; by Kuhar, 3. Time—2:00. Umpires—T. Merlock, T. Mozina. Scorer—
Mother: "Why, certainly, dear."
Little Boy: "But, mother, I never saw any pictures of angels with beards."
Mother: "No, dear, men get 1 in with a close shave."
Mmmamam
HANKA
Lužiško-srbska povest
t-______...

(Nadaljevanje)
Tam preko je sedel med možmi njen oče . . . mar bi ji mogel pomagati stari, slepi, sam ves onemogli moz? Ne, njen klic na pomoč, tudi če bi dosegel očeta, bi neu izdal ničesar, da, še starček bi lahko zapadel sirovemu nasilju. Da, če bi — kakor blisk se je pojavila pred njenim duševnim pogledom orjaška postava nekega drugega moža — če bi bil on v bližini on edini bi mogel . . .
"Juhe! naprej!" je zatulil Matevž znova in objel Hanko, ki se je branila kakor v polza-vesti. "Napravite prostor, nemška kraljičina bo frčala na prosto! Godci, zasvirajte slovo !"
S škodoželjnim smehom so se umaknile ženske in stvorile ulico po sredi sobe — nesreč nema dekletu se je delala tema pred očmi. Kakor iz velike daljave je zaslišala teto, ki je jezno kričala na pomaganje in se zastonj prizadevala, da bi se S prerila do svoje varovanke — ko je nenadoma mišičasta pest s tako silo sunila predrznega fanta nazaj, da je kar treščil ob bližnjega tovariša in sta se oba zakotalila na tla. Hanka je čutila, da je prosta, toda samo za trenutek, potem jo je vso tresočo, podrla močna roka.
"Sramota za vas, ničvredni podleži!" je zagrmel Riškov glas, da je v strahu umolknila vsa družba, "ali je to vaše velikonočno veselje? Ali se ne sramujete, da žalite ubogega dekleta s takimi grdobijami? Odkod imate pravico? Mar ni Hanka prav tako domačinka ko vi in jaz? In pridno, pošteno dekle, ko le katera? Ali nosi dolga ali kratka krila, je čisto vseeno, zato še ni tujka v Kru-ševcu. Zato vam pravim: kdor se predrzne še enkrat žaliti Ljuboševo Hanko ali jo obre-kovati, bo imel opravka z menoj !"
Govoril je v največji jezi in njegove sicer tako krotke oči so žarele kakor ogenj. "Dobro veste, da v takih stvareh ne poznam šale . . . veste tudi, da bi župan Bogomir Riška ne plesal z nobenim dekletom, ki bi se mu mqglo kaj prigovarjati. Š Hanko bom. pa plesal in vanj dokazal, da ima pravico biti tukaj kakor vi in jaz ... in tega bi rad poznal, ki bi mi hotel to braniti . . . Godci, zaigrajte! Ce ti je" — glas mu je zvenel naenkrat milo in mehko — "prav tako, Hanka ... in če boš zadovoljna z menoj kot s svojim plesa vcem?"
Se nikdar niso videli Kru-ševčani svojega župana tako razburjenega; zato je napravil njegov moški nastop, neglede na to, da je prišel čisto nepričakovano, velik, učinkovit vtis. Tudi najbolj trmoglavi fantje, ki so sprva potihoma mrmrali zaradi poseganja v njihove dozdevne pravice, so zaporedoma umolknili. Nekaj najhujših zdražbarjev, med njimi do bes-nila razjarjeni Matevž, se je skrivoma izmuznilo iz sobe. Žene in dekleta so prenehala s svojim porogljivim heheta-njem; osramočene so zrle pred se in si v zadregi popravljale svoje predpasnike in petnlje. Ko se je pa ono "neverjetno" res zgodilo — da je župan, prvič po smrti svoje neveste, začel plesati, in to s Hanko,. s prezirano in zaničevano "Nemko," so zavistno gledale lepi par, in oni v zadnjih vrstah so se dvigali na prste in stegovali na prste in stegovali vratove, da bi mogli bolje opazovati nezaslišani prizor.
Hanka ni vedela, kaj bi poče-
la. Ali je bil oni strašni prizor grda sanja? Ali pa sanja sedaj ? Ah, da bi se nikdar, nikdar ne prebudila iz teh sanj! Ob njegovi trdni roki se je čuiiua v varnem zavetju pred vsem trpljenjem. Pomirila se je popolnoma, in uživajoč tiho, sladko srečo ni niti zapazila, da razven njih dveh ne pleše nihče.
Zapazil je pa to Riška; njegovo mogočno, jasno čelo se je temno nagubalo. Ustavil se je
"Zakaj ne plešete? Ali je vam družba vašega župana predobra ali preslaba? Kaj vam brani, da bi bili tako vestli kakor poprej?"
V Bogomirovem glasu se je mešala stroga zapovedovalna resnoba s trpko nejevoljo. Fantje in dekleta so se začeli negotovo spogledovati in si vprašujoče pomežikovati — ginila je kmetska upornost in pari so se začeli gibatil Ta in om je pograbil svojegb dekleta, pari so se zvrstili in se zasukali: prvotna razposajena veselost se je polastila spet vse družbe.
"Tako . . . sedaj je prišla stvar spet v stari tir," je zaše-petal Riška potihoma svoji ple-savki. "Sedaj ti pa moram nekaj povedati. Hanka, zaradi če sai* sem te iskal že pol ure.' Za trenutek je počakal, nato pd dejal s čudno stisnjenim gla som: "Martin je tu."
Čutil je, kako silno je dekli ca zatrepetala, njen lepi obraz je obledel kakor sneg.
"Kje?" je zašepetala komaj razločno.
"Tam pri očetu sedi."
Hanka je težko dihala.
"Če bi le mogla odtod."
Riška je prikimal. "Spremim te. Umiri se, ničesar več se ti ni treba bati."
7.	j
Bogomir se je ustavil s svojo plesavko blizu vrat, tesno pred staro Trino, kateri so zaradi prejšnjega razburjenja še vedno tekle solze po licih.
"Hanka bi šla rada domov. Ali jo spremite, teta?" je vprašal, glasno dovolj, da so ga lahko slišali tudi bližje stoječi.
"Seveda, sin moj, seveda," je prikimala mlademu možu z izrazom materinskega ponosa. "Lahko si mislim," je nadaljevala. božajoč Hanki roko, pol jezno, pol sočutno, "da ubogi stvarci tu ni več ugodno. Name pa ne bodi huda, Hanka. Saj nisem mogla niti slutiti, da se bodo ti ničvredneži tako obnašali. Ne jemlji si tega k srcu, otrok; bo že še prišla ura, ko ..." .
Med tem tolažilnim govorom se je prerivala teta med gledavci in skoro dosegla vrata, ko ji je nekdo nenadoma segel v besedo:
"Hej! Počakajte, počakajte," je zaklical moški glas ohri pel od piva in žganja; istočasno je začutila Hanka na svoji rami težko roko.
Dobro je bilo, da je Riška že obvestil svojo varovanko o Martinovi navzočnosti. Zato je šiloma obvladala svojo osuplost in se navidez brezbrižno obrnila. Toda skoro jo je zapustil spet njen mir, ko[je zagledala Martinov obraz. Kako strašno se je spremenila! Očitno so se mu poznali znaki nerednega življenja, znaki, ki jih tudi temna rdečica zaradi zavžite pijače ni mogla zabrisati. Tudi njegova obleka je bila vsa v neredu; zrahljana ovratnica mu je visela postrani, desni rokav odpetega suknjiča je bil polit s pivom.
Za trenutek je samo užival nemo presenečenje svoje nek-
danje zaročenke. Smatral je fto za veselje zaradi svojega ne-nadejanega prihoda. .
(Dalje prihodnjič}.
-o ■
SVOJI K SVOJIM! — DRŽITE SE VEDNO TEGA GESLA!
VAŽNO!
Odbor Slovenske Hranilnice je pri svoji redni seji določil, da se plača vsakemu vlagatelju, kateri vloži denar pri nas med prvim in petnajstim julijem, ob-resti po 5% že od prvega julija.
Torej je lepa prilika za vsakega, da vloži svoje prihranke na višje obresti ter s tem pomaga sam sebi in drugemu.
Hranilnica je odprta vsak večer od 6. do 8. ure, izvzemši ob sredah.
THE INTERNATIONAL SAVINGS & LOAN CO.
6235 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
ženske hvalijo to toniko.
Mrs. Smily Prihoda — Chatek, Wisconsin — nam piše: "Jaz tem nekaj časa jemala Severa's Regulär, ki mi je zelo pomaga. V resnici, Severovih zdravil se ne more nikar zadosti prehvaliti.".
StVER4Š
afGUlAïOb
TaUfon urada: 74» Tslefon stanovanja 4377
WEESE PRINTING CO,
1 JEFFERSON ST* JOLIET, ILL.
J. nadstropja. pri moitu. Julius C. Whm, poalovodja Titkarpa , to ladalevalnica it amp Oil 1« faaWulca. TUkM* V vnk jasikih.
11 1 1 .....■■J i	IHH^^M
POZOR!!!
Najbolj prizntna In pohvalna so moja zdrsvila po širni Ameriki, v Kanadi in v starem kraju, katere prodajam že nad 20 let, kakor Alpen tinktura, proti izpadanju in za rast moških in ienskih las. Bruslin tinktura zoper sive lase, od katere postanejo lasje popolnoma naturni kakor v mladosti. Fluid zoper revmatizem, trganje in kostibol v rokah, nogah in križicah. Vsake vrste tekočine in mazila za popolnoma odstraniti prahute' in drugo nečistost na glavi, mozolce, pege in druge izpuščaje na koži, srbečico, li-Saje, rane, opekline, bule, torove, kraste, kurja očesa,- bradovice. V zalogi imam tudi prašek za potne noge itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. Vsaka družina bi morala imeti moj brezplačni cenik za svojo lastno korist
Jacob Wahčlč, 1436 E. 95th St. Cleveland, O. near Superior and Wade Park Ave.
DOMAČA ZDRAVILA.
V zalogi imam jedilno diftave, Knajpovo ječmenovo kavo In impor-tiran« zdravila, katera priporoča magr. Knajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite po brezplačni cenik, v ka-tko popi rastlina za kaj se rabi.
terem je nakratko popisana vsaka
V ceniku boste našli ie drugih koristnih stvari.
MATU PEZDIR Box 772. City Hall Sta. New York. N. Y.
mnogo
Imam na galogi že nad 14 let
LUBASOVE HARMONIKE
vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chroma t i fine; tri in Stir ¡vrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. One harmonikam sem znatno znižal.
"Imam na zalogi tudi na roko kovane IMPORTIRA-NE KOSE v dolgosti od 25 do 33 inčev, po $1.75 komad, 6 kos skupaj naročenih pa po $1.50 z rinko, ključem in poštnino vred. Imam tudi BERGAMO BRUSILNE KAMNE po 50c komad."
Pišite po cenik na: ALOIS SKULJ 323 Epsilon PL, Brooklyn,N.Y.
Edini us lopnile to zaloinlk LUBASOV1H HARMONIK t Zdrulaalk Driavah.
ZASTAVE, BANDERA,
REGALIJE in ZLATE ZNAKE
za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje
EMIL BACHMAN
1845 So. Ridgeway Ave. Chicago. ni. Piiite po ceniki
JOS. KLEPEC, javni notar, 107 N. Chicago St„ JoUet, III.
Urada tel. 5768; doma pa 4723-J.
Zavaruje proti požaru, viharju in avtomobile. Prodaje in kupuje hiše in lote. Posojuje denar in ima na prodaj prve mortgages, 6%.
VELEPOSESTVO V JUGOSLAVIJI
na nekdanjem štajerskem, ob železniški progi Maribor-Pragersko-Ptuj-Budimpešta, pripravno predvsem za ustanovitev
TEKSTILNE INDUSTRIJE je ceno naprodaj.
Na veleposestvu so lastne električne naprave, vodovod, kanalizacija, lastni industrijski tir i zvezo na kolodvor, kakor tudi poslopja za ravnateljstvo in delavska stanovanja. Rentabiliteta je radi visoke jugoslovanske zaščitne carine zelo ugodna.
Zelo ugocrni plačilni pogoji. Del kupnine ostane lahko vknjižen. Ponudbe sprejema in pojasnila daje odvetniška pisarna Dr. A. Remec, Ptuj M?noritski trg, Jugoslavija.
V PTUJU IN OKOLICI so takoj naprodaj:
1. Dvonadstropna stanovanjska hiša v Prešerne t i ulici, nt. 27, z dvema sta- f novanjskitna hišama na dvorišču, 9 stanovanj, 13 sob in drugimi manjšimi, poslopji, drvarnica, pralnica in vrtna hišica, vsa zidana ploskev, 338 m2 Poleg hiše stavbišče. zemljišče in vrt v izmeri 1,043 m2 ter lasten vodnjak.
2.	Enonadstropna vila v Vičavi, št. 3Q|1, oddaljena od Ptuja 15 minut z zidano teraso, zidana ploskev, 198 m2 poleg vile vrt in zemljišče 3,221 m2. 6| sob, lasten vodnjak.
3.	Pritlična hiša v Vičavi, št. 24, š.iri sobe. zazidana ploskev 51 m2 z vrtom, vinogradom in njivo v izmeri 4,554 m2.
4.	Pritlična hiša na Zgornjem Bregu (vložek št. 42) s parcelo 3,213 m2.
Zelo ugodni plačilni pogoji.
Del kupnine ostane lahko vknjižen. Ponudbe sprejema in pojasnila daje odvetniška pisarna Dr. A. Remec, Ptuj, Minoritski trg, Jugoslavija.
NOVE VRSTE
harmonika
izdelana iz belega ali druge barve celuloida, in gravirana v različnih barvah.
Posebnost so nove vrste glasovi, narejeni na italijanski način. Moja nad 20-letna skušnja mi omogoči, da vam naredim harmoniko po vašem okusu in da je lahka za igrati. Cene najnižje. Pišite po brezplačni cenik.
Se priporočam
ANTON MERVAR
i .
IZDfcLOVATELJ HARMONIK IN MUZIKALlCNA TRGOVINA
6921 StL Clair Avenue CLEVELAND. O. •

Editia aventura za vso Ameriko

' Najboljših garantiranih starokrajskih kos, zvsne .."Vulkan kose" in drugega orodja.
Naročite si par teh "Vulkan kos", ker so rezila, ds jim ga ni para
Pošljite denar ali poštno nakaznico z naročilom, poštnino plačamo mi.
. Cene so: "Vulkan" kose z rinko in ključem, dolge 26 do 33 palccv po S2.50. Kose druge vrste "poleranke" po $1.50. Kosišča lepa, iz trdega lesa po $2.25 komad. Klepalno orodje, rofrno kovano po $2.00. Brusilni kamni, veliki, črni po 75c. Oselniki po 50c. Srpi veliki za klepati po $1.00. Ribežni za repo ribati z dvema nožema po $1.50. Motike, ročno kovane, izdelane v Dobrem polju po $1.50 m $1.75. —Naslov napišite samo:
STEPHEN STONICH
CHISHOLM, MINN.
Vedno razpošiljamo tudi bakrene kotle s kapo, izdelane po starokrajskem vzorcu, kakor tudi petrolejske peči za to rabo. Razpošiljamo tudi starokrajske plenkače za tesanje in literne steklenice. Pišite po cenik!


Vaši prihranki
vloieni pri naa, oo vodno varni. VI živite lahko v katerikoli iz mod naših d rta v, in vendar ste lahko vloinik na naii banki, prav kakor bi ti veli v našem mestu. Piiite nam za pojaanila in dobili boste odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo po S odato obresti na prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne flede na to ali vi predložite svojo vložno knjigo ali ne. Nai kapital la rezervni sklad V vsoti več kot $740,000 Je I lil	mak varnosti za vai denar.
■ Naš zavod uživa naiboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalog nuditi najuljudneflo postrežbo, in od ksterega prejema najisra-zitejšo naklonjenoat.
i! JOLIET NATIONAL BANK Ü
:: CHICAGO IN CLINTON ST.
' J Wm. Redmond, preda.
JOLIET, ILL.
Chas, a Pe«roe, kaslr,
Joseph Dunda, pomol, kaair
Slov. pogrebnik in licenzirani embalmer v Newburghu
~ LOUIS L. FERFOLIA
3555 East 80th Street	Telephone: Broadway 2520
se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu.
Lepa prilika.
Naprodaj je v Joliet, 111., posestvo, pripravno za kako trgovino ali obrtnika. Hiša ima štiri sobe za stanovanje. Loti je široka 50 čevljev. Nahaja se v sredini slovenske naselbine. Proda "se poceni zaradi smrti gospodarja; odda se tudi v najem.
Kogar veseli, naj piše ali pride na naslov: 524 Ruby St., Joliet, 111. (Adv. 26, 27, 28).
[I preskrbujemo in prodajamo bonde javnih naprav, industrijske in municipalne bonde.
M1
Popolna postrežba z bondi za inveatiranje in zopetno prodajo.
Na zahtevo dajemo vsa pojasnila K. S. K. Jednota je pri nas kupila že veliko bondov v splošno zadovoljnost.
MRS. ANTONIJA RIFFEL,
slovenska babica 522 N. Broadway JOLIET, ILL. Telefon 2380-J.

A.CADLYNANDGOMPANY
67 West Monroe Street, Chicago, III.
NEW YORK, BOSTON, PHILADELPHIA. DETROIT, ST. LOUIS, MILWAUKEE, MINNEAPOLIS, SAN FRANCISCO.
IIMPORTIRANE KOSE in drugi orodje
Kom te garantirane*« Jaki« a
rinčkotn 24, 28, 28 iv 30
palcev dol«« ______________________$2.00
Sn ............................................ SO .90
Klepilno ordje, teike vrata___.$1.75
Bruani kamen "Bergamo" ........$0.50
Motika.....................................SO. 90
Pralca ..........................................$0.30
Ribeien za repo s 2 nožema ... $1J5
Kosli¿e (brea Expresa) .........$2.00
Blago pošiljam poétníne prosto.
MATH. PEZDIR
Box 772, City Hall Sta. NEW YORK, N. Y.

Frank JZakrajJrek.
Sloxtenski 'Pogrebnik
1105 <JVortvood *Rd. •	Cleveland, Ohio
*'Randolph 4-983
Fstablishod 1857
Pridružite se našemu 1928 počitniškemu klubu ki se sedaj ustanavlja
Mi imamo pet raznih načino/ na izbero ravno tako kakor pri Božičnih hranjevalnih klubih. To je najbolj prikladen način, da si lahko vsak teden nekaj prihranite ter si s tem zagotovite prihodnje leto potovanje in počitnice po vaši volji.
Pridite torej takoj v našo banko ter si izberite način tedenskega hranjevanja kakor vam drago.
Najstarejša in največ ]a banka v Jolieta.
mš gm^&T
liiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii"
K. S. K. J. Draštrmn:	|
Kadar naročate zastave, regalljo	E
in drugo, pazite na mojo imo ia	s
naslov, £e hočete dobiti aaJbol)Ao	E
blago za najnižjo cene.	~
Načrti ia vsorei KARTON JI	=
I F. KERZE,
i 1142 Dallas Rd„ N. 1
¡ CLEVELAND, O.
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
4901 Butler Street,	Pittsburgh, Pa.
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrsto, oporoko in vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko ali stari kraj. Piiite ali pridite osebno.
...........................................................................................