/miERi$k/t Domovina AMOMCAN IN SPIIHT WiaW IM tAMCUAOA OMLf SLOVENIAN HORNINO NCWSPA AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, March 27, 1984 VOL. LXXXVI Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV Na predsedniških voiitvah v El Salvadorju vodita Jose Napoleon Duarte in Roberto d’Aubuisson - Ponovne volitve potrebne SAN SALVADOR, El Sal. — Preteklo nedeljo so bile predsedniške volitve v El Salvadorju. Končni izid še ni znan, vendar vodi z relativno večino krščansko demokratski • kandidat Jose Napoleon Duarte. Drugi je desničarski kandidat Roberto d’Aubuisson. Ker Duarte ne bo dobil absolutne večine, bodo najbrž potrebne ponovne volitve, na katerih bosta sodelovala samo Duarte in d Aubuisson. Preteklo nedeljo je namreč sodelovalo kar 8 kandidatov. Ponovne volitve bodo prihodnji mesec. Gverilci v El Salvadorju so nasprotovali volitvam, volivce same pa niso, kot kaže, napadli. Kljub temu so bili gverilci zelo aktivni ln 80 uspešno ovirali potek volitev, predvsem v Pokrajini San Salvador, kar je po mnenju opazovalcev volitev največ škodovalo Duar-Jeju. Volitev se je udeležilo 1,1 milijona vo-ivcev oziroma 70 odstotkov vseh El Salva-dorcev, upravičenih do sodelovanja. V letu 1982 se je predsedniških volitev v državi udeležilo 1,5 milijona volivcev. Predsednik Reagan je dejal, da so bile volitve v El Salvadorju zmaga svobode nad tiranstvom, kong. Jim Wright (D. - Texas), 1 Je bil sonačelnik ameriške kongresne dele-8acije, ki je opazovala potek volitev v El Salvadorju, je dejal, da je zadovoljen z volitva-jtti ter pripomnil, da bi bila 70-odstotna ude-e^ba na volitvah v ZDA nekaj edinstvenega. Preteklo nedeljo, ko so potekale volitve, gverilci napadli vojaško patruljo v okolici ejutepequa, 35 milj severovzhodno od g avnega mesta. V spopadu je padlo kar 30 v°jakov. ^°ndale in Hart veliko govorita o zunanji ,n obrambni politiki - Primarne volitve anes v Connecticutu, 3. aprila v New Yorku HARTFORD, Conn. — Danes bodo Primarne volitve v Connecticutu. Mnenje lo-a nih političnih opazovalcev je, da bo zma-rf3* Se.n' Gary Hart. V svojih nastopih v tej 1k aVl’ V ^ater*80 demokratski volivci precej * eralni, Hart močno kritizira svojega tek-eca Walterja Mondala zaradi Mondalove dike do Srednje Amerike. Dejstvo je, trdi L da je Mondalova politika celo nejša nevar- Za ZDA, kot je Reaganova. V Harto- y » J'' * fc*. * AAMAA-VT mnenju je Mondale za stalno vojaško sleri^n°St na tem območju. Ako bi trd' jj ^0ndalovi ali tudi Reaganovi politiki, ke 1^art’ b*to Pomenila katastrofa za ZDA, bi bila končna posledica velika »eksplo- Padl^ ^repr^an sem> ie dejal Hart, da bi ek ? 08romno ameriških vojakov v taki 8P oziji. Zato naj bi ZDA odpoklicale svo-v°jake iz Srednje Amerike. v0j ^bndale pravi, da je sedanja ameriška velik Pr*sotnost v Srednji Ameriki res pre-Voj1 k 'n *cot Predsednik odpoklical nekaj Mo h°V 0z'roma svetovalcev, ne pa vseh. naPr a*e ^ *cr‘t*z'ra* Harta, ker skuša Hart ganrav.di °d Mondala drugega Ronalda Rea-svo-i Podpredsednik ZDA poudarja v ^ J1 nastopih v New Yorku svojo politiko Pred°nie'*eVanja oboroževalne tekme. Kot jedr if. b* začasno ustavil vse poskuse dial ^om^> Je dejal, ter se aktivno zani-p0gajanja z ZSSR. Med drugim, želi ^ditep vsak°letna srečanja s sovjetskimi je j^^0*'t^ni analitiki so v večini mnenja, da iu n^a.*e z°Pet v ofenzivi zoper sen. Harta Se je prvotno navdušenje mnogih de- mokratskih volivcev za coloradskega senatorja nekoliko poleglo. Francoski vojaki zapuščajo Bejrut - Novi poskusi za premirje v mestu - Kraljica Elizabeta II. na obisku v Jordaniji BEJRUT, Libanon — Francoski vojaki, ki so sodelovali v mednarodni mirovni enoti v tem mestu, sedaj zapuščajo svoje položaje. Francoska enota je bila na zelo občutljivem položaju, ker je skušala nadzorovati tako imenovano »zeleno črto«, ki ločuje bejrutske muslimance od krščanske skupnosti. Po odhodu zahodnih vojakov, je Bejrut prepuščen številnim oboroženim skupinam, ki so med seboj sprte. Krščanska skupnost je sicer dokaj enotna, med muslimanci pa je več skupin, ki imajo vsi lastne voditelje in interese. Predstavniki teh skupin skušajo doseči premirje v mestu, vendar še vedno brez uspeha. V ozadju igra veliko vlogo Sirija, a tudi Sirijci imajo težave z lokalnimi muslimanci. Angleška kraljica Elizabeta II. je prispela v kraljevino Jordanijo na državni obisk, ki bo trajal 5 dni. Kraljico je sprejel na amanskem letališču jordanski kralj Husein. Sinoči je Husein priredil banket na čast kraljici, ki je v svojem nagovoru dejala, da je obisk nekaj, kar je želela mnoga leta. Pohvalila je Huseina, češ da igra pomembno vlogo na Srednjem vzhodu ter da predstavlja stabilnost in mir na sicer nemirnem območju sveta. Nadškof Pio Laghi prvi veleposlanik Vatikana v ZDA NEW YORK, N. Y. — Papež Janez Pavel II. je imenoval 61 let starega iškušene-ga diplomata nadškofa Pio Laghija za prvega vatikanskega veleposlanika v ZDA. Nadškof Laghi je apostolski delegat v ZDA vse od 1980. leta, redni diplomatski stiki med Združenimi državami in Vatikanom pa so bili vzpostavljeni šele 10. januarja letos. Nadškof Laghi je v vatikanski diplomatski službi že 34 let in je znan kot zelo inteligenten. Ameriški diplomat Robert O. Homme ranjen v atentatu v Strasbourgu, Franciji -Odgovornost prevzela libanonska skupina STRASBOURG, Fra. — V.čeraj je neznani atentator streljal na 43 let starega ameriškega konzula v tem mestu Roberta O. Homme-a. Atentator je streljal 5-krat, Homme pa je bil le lažje ranjen in sedaj okreva v lokalni bolnišnici. Neka. libanonska muslimanska skupina je poslala pismo poročevalni agenciji AFP, v katerem trdi, da je bil atentat izveden zato, ker je Homme znan kot agent CIA. Predstavnik za tisk ameriškega poslaništva v Parizu Philip C. Brown je dejal, da je trditev absurdna. Zahodne banke zopet pripravljene pomagati Poljski in Jugoslaviji . WASHINGTON, D. C. — Zahodne banke so pripravljene finančno pomagati Poljski in Jugoslaviji v refinanciranju denarnih obveznosti, ki jih imata obe državi do teh bank. O Poljski pravijo predstavniki zahodnih bank, da so opazili v zadnjem letu določeno napredovanje v poljskem gospodarstvu, prav tako v Jugoslaviji, kjer se vlada prizadeva za preusmerjanje gospodarstva. Dejstvo je tudi, da brez take pomoči bi Poljska in Jugoslavija ne mogla izpolnjevati svojih obveznosti do zahodnih bank. Iz Clevelanda in okolice Obisk v Chicagu— Preteklo nedeljo se je urednik AD vrnil iz Chicaga, kjer je bil dva dni na obisku. Srečal je več članov Society for Slovene Studies ter rojakov in rojakinj, ki so aktivni pri Sv. Štefanu. Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo imelo skupno mesečno sv. obhajilo to nedeljo pri sv. maši ob 8. uri. Sestanka ne bo. Novi grobovi Frank J. Zak Po dolgi bolezni je umrl 70 let stari Frank J. Zak, mož Eleanore, roj. Vork, sin Franka in Anne Zakrajšek (oba že pok.), brat Antona J., Carmen Kline (oba že pok.) in Francke Arko, svak Ann Marie, stric Zenota (pok.), Zite Suponcic, Zandre Pustay, Zacharyja, Zoeann Morell, dr. Gregoryja Arko, Lynn Kelly in Anthonyja Stipicha. Privaten, družinski pogreb je bil v oskrbi Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. s pokopom na pokopališču Kalvarija. Henry A. Korošec V Cleveland Clinic je po dolgi bolezni umrl 61 let stari Henry A. Korošec, mož Dorothy, roj. Berle, sin Martina in Agnes, roj. Mah, Korošec (oba že pok.), brat Freda, Martina, Williama (Bill), Agnes Hoptkorn in Lillian Kettler, stric, veteran druge svetovne vojne, član Društva Kraljica Miru št. 24 ADZ in sv. Kristine št. 219 KSKJ. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v sredo, dopoldne ob 10.15, v cerkev sv. Križa ob • 11., od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Margaret V. Oster V St. Vincent Charity bolnišnici je po dolgi bolezni umrla 72 let stara Margaret V. Oster, rojena Zaller, vdova po 1. 1975 umrlem mpžu Ludwigu J. mati Mrs. Stephen B. (Margaret M.) Mazur in Ludwiga E., 13-krat stara mati, 6-krat prastara mati, sestra Elizabeth Šmalc, Marion Horrigan, Johna, Franka, Edmunda in Therese Gasper, tašča Sally A., članica Društva sv. Helene št. 193 KSKJ, Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti, SŽZ It. 10 in Kluba slovenskih upokojencev v Collinwoodu. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes, v torek, v cerkev Marije Vnebovzete ob 10. dop. in od tam na pokopališče Vernih duš. (dalje na str. 3) Lep Primorski večer— Preteklo nedeljo so se v SND na St. Clair Ave. zbrali člani in prijatelji Primorskega kluba na že tradicionalnem Primorskem večeru. Udeležba je bila odlična. Danes v AD objavljamo več slik o tej prireditvi. Rojstni dan— Danes, 27. marca, praznuje svoj 97. rojstni dan ga. Helen Simich iz Kildeer Ave. Čestitajo in ji želijo vse najboljše hčerka Helen Trebeč in zet Joe ter Alice Opalich, vsi iz Cape Coral Fla. V četrtek, 29. marca, pa praznuje svoj rojstni dan ga. Josephine Milavec, hčerka ge. Simich. Čestitke! Sprememba časa pri Glasu Amerike— Iz Washingtona smo prejeli sporočilo: Ker je šla Evropa s 24. marcem na poletni čas, bodo slovenske oddaje na »Voice of America« od 24. marca do 28. aprila, ko bo tudi Amerika prešla na poletni čas, ob 10.15 uri in 11.45 zvečer. MZA kosilo to nedeljo— To nedeljo priredi MZA dobrodelno kosilo v pomoč vsem slovenskim misijonarjem v avditoriju pri Sv. Vidu. To soboto, 31. marca, pa bodo na razpolago krofi v društveni sobi avditorija in sicer v korist slovenskih misijonarjev. Za tiskarski stroj— Ga. Ivanka Pretnar, E. 68. cesta, je darovala $20 v sklad za tiskarski stroj. Iskrena hvala! Slovenska pisarna sporoča— Iz Koroške smo prejeli velikonočne voščilne karte. Zložljive s slovenskim voščilom in karte - Vstali Zveličar - brez besedila. Zložljive so 4 za en dolar, karte 5 za en dolar, oboje s kuverto. Po pošti plus poštnina. Sedaj je čas, da poravnate naročnino $21.- za Mohorjeve knjige v Celovcu. Imamo še nekaj mohorjevih koledarjev 1984. Za ogled knjig in druge poslovne zadeve je Slovenska pisarna odprta vsak torek, četrtek in soboto od 10. do 1. ure pop. Naslov: Slovenska pisarna, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-9617. VREME Deloma sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 43 F. Pretežno oblačno jutri z verjetnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 40 F. Oblačno tudi v četrtek, zopet z nekaj dežja. Najvišja temperatura okoli 38 F. V petek bo spremenljivo oblačno z naj višjo temperaturo okoli 46 F, v soboto pa deloma sončno z najvišjo temperaturo okoli 50 F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $ 14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year - Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 25 Tuesday, March 27, 1984 Razmišljanje o jedru V zadnjih mesecih smo večkrat brali o nevarnosti za slovenski jezik in slovensko kulturo v Sloveniji. Slovenija je del Jugoslavije in cilj komunizma v Jugoslaviji je spojitev vseh narodnih jezikov in narodnih kultur v marksistično jedro. To pomeni spojitev narodnih jezikov in kultur v en jezik in eno kulturo. Nič ni bilo rečeno kak bo ta jezik, lahko pa si predstavljamo eno marksistično kulturo. To je veliko večja nevarnost kot je pretila slovenskemu jeziku pred dobrimi petdesetimi leti, ko so hoteli ustvariti iz Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Veliko Srbijo. Pred nekaj desetletji večina prebivalcev Jugoslavije ni verjela, da se bo to zgodilo, čeprav so komunistični voditelji govorili in pisali o marksističnem jedru. Sedaj pa se mora slovenski narod, ki se je stoletja boril za svoj obstoj in brez politične svobode ustvaril svojo kulturo, boriti za svoj obstanek in se zavarovati pred komunistično zakonodajo, ki namerava vse spojiti v marksistično jedro. Prva stopnja tega postopka je skrčenje slovenskega jezika in omejitev seznanjanja šolske mladine s slovensko kulturo. Verska svoboda, ki je sedaj zelo omejena, v marksističnem jedru ne bo potrebna, ker bodo vsi državljani pripadali ateističnemu svetovnemu nazoru. Ako bi prevzeli komunistično izražanje, bi tudi mi lahko govorili o slovenskem jedru. Ne potrebujemo tega izraza, zakaj verni Slovenci imamo ustaljeno izražanje o bistvu svojega narodnega obstoja. Naš materinski jezik in značilnosti slovenskega duhovnega sveta so izražene v ljudskih običajih, navadah in plesih. To so slovenska izročila, ki izražajo in izžarevajo vernost; potrebno je le, da je naša narodna zavednost pristna in iskrena. Pod pristnostjo in iskrenostjo mislim, da smo v svojem srcu in duhu, kar razodevamo na zunaj, kadar hočemo pokazati svojo narodno pripadnost in prikazati bogastvo in lepoto slovenskih izročil. Težko bi bilo verjeti, da nameravajo v Jugoslaviji uzakoniti šolski sistem, po katerem naj bi se vsi narodni jeziki in kulture pretopili v marksistično jedro, ako ne bi oni, ki danes govorijo o svobodi v Jugoslaviji, glasno govorili, da se upirajo temu načrtu. Narodnosti ni mogoče enostavno pozabiti. Vsi zavedni Slovenci niso verni, nekateri so versko brezbrižni in nekateri ateisti, a se niso pustili vpreči v vajeti komunistične stranke. Tudi ti nasprotujejo načrtu marksističnega jedra. Ni dovolj, da ta načrt odklanjamo in obsojamo, proti njem se moramo tudi zavarovati, čeprav živimo v svobodi. V nas se mora vzbuditi večji čut odgovornosti do zaščite slovenskega jezika in kulture. To je področje, na katerem je bilo premalo narejenega v odporu komunizmu. Ta odpor ne sme biti samo negativen. Je sicer dolžnost, da svet spozna: o n'a^ilnih pokoljih.Slovencev in Slovenk, ki so odklanjali sodelovanje s komunistično revolucijo, ki se je delno skrivala pod pretvezo osvobodilne borbe. V odporu proti ko-• munizrmi ni bila skoro nič prikazana nevarnost za slovenski jezik, slovensko kulturo in slovensko vernost. Kdor jena to * opozarjal, ’je bil proglašen za narodnega Izdajalca. Tudi danes pr.ed to nevarnostjo nekateri’Se niso ozdravljeni. Tudi v Sloveniji so še skupine, ki narodnega izročila nočejo iztrgati iz območja vernosti, večinoma pa prikazujejo ljudske (dalje na str. 4) RAZVALINA ŽIVLJENJA CLEVELAND, O. - Zdaj, ko je počastitev moža in žene leta že za nami, je prav in primerno, da jim najprej čestitamo, saj so priznanje v polni meri tudi zaslužili. John Plutt iz Collinwooda, Bog te živi! Sam še nisem prišel na vrsto, čeravno bi se mi oznaka »Man of the Year« kar prilegla. V mojem slučaju bi lahko rekli celo »Man of many years« ali še bolje: »Man of many more years«. Pa je že tako, da zdravje ni več, kar je včasih bilo, in če bi Cleveland bil obdan s hribi, bi bolj malo zahajal ven iz mesta na sprehode, ker tudi sape nimam več v izobilju kot včasih. Razmišljal pa sem tudi, kaj, ko bi izbirali »dogodek leta«? Ali bi Lilijina predstava F. Finžgarjeve drame Razvalina življenja lahko tekmovala z mnogimi drugimi dogodk' enega leta? Gotovo zasluži Lilija nekaj priznanja že zaradi korajže, da sploh postavlja na oder to zahtevno delo. Toda kaj pa uspeh? Ker bo na odru najbrž elita slovenskih odrskih igralcev iz Clevelanda in okolice, Janezu Hauptman pa je prevzel režijo, o uspehu ne more biti nobenega dvoma. Glavno in najzahtevnejše delo je režiser zaupal Ivanu Jakominu, ki pri kegljanju redkokdaj razočara, na odru pa nikoli. Ne vem, kako so si druge vloge razdelili, a nič hudega, saj so pri vratih ob vstopu v dvorano še vedno delili programe in sem prepričan, da jih bodo tudi letos na Cvetno nedeljo, 15. aprila, ob 3.30 popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pridite! Mecan 60 let Slovenskega narodnega doma v Clevelandu, Ohio EUCLID, O. - Prvega marca leta 1924 so se odprla vrata enega najlepših kulturnih domov, kar jih imamo Slovenci izven domovine. S svečano parado po St. Clair Ave. so zastopniki društev, častni gostje, narodne noše in vse, kar se je štelo slovenskega, napotilo v ta novi dom. Na odru se je vršila akademija, ki so jo pripravila kulturna društva. Clevelandski časopis Plain Dealer je sporočil naslednji dan, da se je svečanosti v Domu udeležilo nad 5000 ljudi. Kakor koli že, od otvoritve SND pa do danes se nemoteno že polnih 60 let v njem vrstijo prireditve. Torej 60 let bogatega in zabavnega življenja ameriških Slovencev! Povabilo na svečano prireditev ob 60-letnici To soboto, 31. marca, zvečer, ste vabljeni, da se udeležite svečane proslave ob tej pomembni obletnici. Direktorij SND se je odločil, da povabi k sodelovanju vsa društva, ki že leta stalno nastopajo na slovenskem odru. S tem bi nekako simbolično prikazali pomen Doma. Nastopali bodo: Plesna folklorna skupina »Kres«, pevci »Glasbene Matice« in »Fantje na vasi« in pa »Mladi tamburaši« (Cleveland Junior Tamburitzans). Glavni govornik večera bo clevelandski župan George V. Voinovich. Častni gostje bodo še: bivši senator Frank J. Lausche, bivši clevelandski župan Ralph Pčrk, naš novi mestni sodnik Edmund J. Turk ter duhovščina. in drugi ugledni javni in kulturni delavci.. Banket se začne to soboto zvečer ob šestih, večerja sama bo servirana ob pol sedmih. . Sledil bo slavnostni del pro-jama z županovim nagovorom in nastopi kulturnih društev. Vstopnice so še v predprodaji. Pokličite pisarno SND na tel. 361-5115. Nekaj miz je še prostih in so*društva, ki tega še piso storila, vljudno vabljena, da si rezervirajo mizo. Cena temu slavnostnemu večeru z večerjo vred je $15 na osebo, miza torej stane $150. Pomembna resolucija ob 60-letnici SND Na letošnji konferenci (občnem zboru) delničarjev in zastopnikov društev je bila predložena in odobrena posebna resolucija, ki v svojem sklepu izraža željo, da se na bodoče letne konference Slovenskega narodnega doma povabi kot sodelavce še zastopniki kulturnih društev, ki redno nastopajo in uporabljajo prostore Doma za svoja zbiranja, va- je, sestanke ali prireditve, to brez ozira na to, ali so ta kulturna društva delničarji SND. Odslej bodo imeli priliko na letnih konferencah izražati svoja mnenja, želje, pripombe in tudi kritike. Obenem se bodo zastopniki teh društev -in preko njih društva sama -seznanili z delom in težavami Doma. Direktorij SND upa, da se bodo društva, ki bodo na ta nov način vabljena k sodelovanju, vabilu odzvala. P°' tankosti tega odloka niso še v celoti formirane, vendar bodo vsi, ki so povezani s SND in njegovim delom, razumeli, da gre tu za pomemben preobrat in da se odpirajo možnosti za popolnejše sodelovanje vseh slovenskih kulturnih društev, izrecno tudi tistih, ki doslej niso bila radi enega ali drugega vzroka prisotna pri vodenju tega edinstvenega slovenskega kulturnega hrama. Resolucijo sem na zadnji letni konferenci SND predložil podpisani. Povedati želim, da je bila sprejeta s splošnim, lahko bi rekel, navdušenim odobravanjem navzočih. Vrata so torej odprta, duh sodelovanja je tu! Prvi korak je bil prepotreben, sedaj pa se bo pokazalo, če smo kot skupnost dovolj zreli in sposobni stopiti v novo poglavje slovenstva v Clevelandu! Na mestu so lepe besede, ki jih je za otvoritev Slovenskega narodnega doma pred 60 leti napisal pesnik Ivan Zorman. ...tu brat bo z bratom rad se družil, s prosvetnim delom rodu služil - ...« Za Slovenski narodni dom August Božidar Pust Romanje v sveto deželo, Rim in domovino WILMETTE, 111. - Nekaterim bralcem je že znano, da Slomškov krožek v Chicagu pripravlja romanje v sveto deželo, Rim in Slovenijo. O tem romanju sem v Ameriški Domovini že pisala, morda pa ste nekateri poročilo prezrli. Danes, ko smo bolj na jasnem glede podrobnosti, še enkrat vabimo vse vas, ki to romanje zanima. Iz Chicaga odhajamo dne 1. junija, vrnemo se pa 23. istega meseca. Šest dni bomo v Izraelu, kjer si bomo ogledali in obiskali vse najznamenitejše kraje, kjer se je rodil, trpel, umrl in od mrtvih vstal naš Gospod. Hodili bomo po potih, kjer je hodil On. Videli bomo mesta, ki so prišla v zgodovino pred 2000 leti. Obiskali bomo tak9 novi in stari Jeruzalem, morda tudi židovski »kibbutz«. V večnem- mestu Rimu bomo ostali štiri dni. To je središče vsega krščanstva. Redki so, ki si tega mesta ne bi želeli videti vsaj enkrat v življenju. Tam so seveda svetovne umetnosti. Obiskali bomo'baziliko sv. Pčtra, ki je bil prvi apostol. Kfistus ga je postavil kot temelj svoji Cerkvi.. On je bil tudi prvi rimski škof in prvi papež. Umrl je mučeniške smrti. Lepota te bazilike se ne tla opisati. Morate jo sami videti. Obiskali bomo še bazil1 sv. Pavla, ki je bil največji učitelj Cerkve, močan vendar 0 jazljiv. Videli bomo katakofl1 be prvih kristjanov in pretrd Ijiv koloseum. Prenočeva bomo v Sloveniku, kjer bomo počutili kot doma. 0 stvo Slovenika nam bo *ta ob strani in nam pomagal0. Deset dni se bomo mu£^!at ljubljeni domovini. Še en bomo objeli svoje drage ^ spomini nas bodo ponesli v pozabno mladost. Torej, dragi bralci, ^ med vami še kdo, ki ^a^0j potovanje mika, naj se prijavi ge. Gizelli H°zia0 • tel. (312) 251-2579. ^ mest je še prostih. Skupin3^ bo prevelika, zato tudi prenaporno. Cena ni nič ^ rana, potovali pa boste.-aVj-lepo, domačo družbo-te se že danes in pošljite a jo $150. Ako želite, vam la pošljemo spofed potovanj ^ Odgovorila bom na.-jete vprašanja, ako me P° po telefonu. Kavcijo sprejemam na na'slov: Gizella Hozian, ' 1500 Sheridan Rd-, Wilmette, 111. Hvala vsem za poz01 (0, Upam, da se vidimo ^ manju v sveto deželo, domovino! n Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju MILWAUKEE, Wis. - Ko pišem tele vrstice, je na koledarju pred menoj zaznamovan prvi pomladanski dan. Zunaj dežuje in megla leži nad mestom. Toplomer kaže 34 F. nad ničlo. Zima je trmasta in ne popusti rada. Vendar, če je po-nilad v koledarju že zapisana, bo zima le morala bežati. V postu imamo Slovence pri Sv. Janezu vsako nedeljo popoldne ob dveh križev pot, da se tako skupaj pripravljajo na velik praznik Velike n°či. praznik veselja in rado-stl- Velika noč pa nam odpira ludi vrata v najlepši del leta -v cvetočo in zeleno pomlad. Koncert USPEH-a V pripravah na Veliko noč, nam je v soboto, 17. marca, zvečer ob 8. uri, v samostanski kapeli - veličastni cerkvi sv. ■Jožefa na Greenfield in 27. Cesti, Slovensko pevsko društvo USPEH priredilo lep kulturni večer. Že ob vstopu v to božje sve-tiŠČe te prevzame njegova lepota. To ni nobena kapela -»Chapel« -, kakor je bilo na vabilu napisano, to je ena najlepših cerkva našega mesta. Ko so jo gradili nekako pred 40 leti, so rekli, da je bila ob tistem času ena najdražjih *davb, saj je stala čez milijon olarjev. Ladja ima 4 vrste kloPi, če ne štejemo sedežev na ganskih galerijah. Mogočen le Pevski kor, njemu primerne tudi orgle. Prezbiterij je iz ra8ega marmorja, slike pa Vse iz mozaika. Akustika -^Porabljajo zvočne naprave -Je bila odlična, do napovedane ure je ob-Ustvo zasedlo cerkev do zadrega sedeža. Računajo, da je bl‘o navzočih nad 500 ljudi. vblag spomin MO il1'0BLETNICE SMRTI JEGA DOBREGA SOPROGA, °četa in tasta Joseph Strancar Med njimi so bile tudi mnoge nune in osebje samostana. Na koncert so prišli tudi mnogi člani in članice pevskega zbora »Slovenska pesem« iz Chicaga, skupaj s svojim pevovodjem, skladateljem p. dr. Ven-delinom Špendovom. Iz She-boygana, Wis. pa je prišla skupina »Veseli Slovenci«, ki so s svojo prisotnostjo počastili pevce USPEH-a. Na koncertu smo opazili tudi župnika sv. Janeza, p. Lovrenca Groma in prof. dr. J. Goleta. Slovenski pevski zbor Lanski'obisk tujih turistov v Sloveniji LJUBLJANA — Podatki kažejo, da se je lani število turističnih prenočitev tujih turistov v Sloveniji povečalo za 2,3 odstotka, ti turisti pa so se manj zanimali za turistične zanimivosti v deželi. Največ zanimanja kažejo tuji turisti še vedno za Postojnsko jamo, ki jo je lani obiskalo 558.240 tujcev. Na drugem klinu te lestvice je obmejni konjerejski zavod Lipica, ki ga je lani obiskalo 159.439 tujcev. Muzej na blejskem gradu je obiskalo 98.900 tujcev, blejsko cerkev na Otoku 56,926, Predjamski grad 38.547, slap Savico 29.867, Škocjanske jame 18.183, blejski Vintgar 15.197, stolp na Ljubljanskem gradu 11.809, partizansko bolnišnico Franjo 5872, radovljiški čebelarski muzej pa 5352 tujih turistov. V primerjavi z letom 1982, je bilo pri nekaterih muzejih precejšnja sprememba. Tako je npr. lani že tako skromen obisk tujcev muzeja v Škofji Loki znižal kar za 97 odstotkov, tehniški muzej na Jesenicah si je ogledalo kar 75 odstotkov manj tujcev, pokrajinskega v Celju za 29 manj, metliškega belokranjskega za 25,6 odstotka manj tujcev ipd. Menda, pravijo slovenski turistični delavci, so ti muzeji očitno preveč težko najti. So pa tudi druge spremembe. Tako se je lani obisk Postojnske jame znova znižal za 3,8 odstotka in je za petino nižji, kot je bil prej, preden so postavili avto cesto zunaj Postojne. Občuten padec obiska tujcev je tudi na Ljubljanskem gradu in s tem očitno tudi v Ljubljani. Pred dolgim štiriletnim obnavljanjem stolpa, ga je letno obiskovalo okrog 30.000 tujcev. Po obnovi stolpa so odprli tudi zahodno mestno obvoznico, ki tujce, ki pripotujejo čez Gorenjsko, preusmerja že pred mestom na Primorsko. Kljub temu je leta 1982 ljubljanski grajski stolp obiskalo 37.232 tujcev, lani pa le še 11.809 ali kar za 68 odstotkov manj. Najsvetlejši točki glede povečanega obiska tujcev sta Lipica, kjer je bil lanski obisk tujcev večji za 13,4 odstotka, in pa radovljiški čebelarski muzej, ki si ga je lani ogledalo 5352 tujcev, kar je rekord in petkrat več kot pred desetimi leti. USPEH šteje okoli 50 članov in članic, vodi in uči ga univ. prof. glasbe Leon Muškatevc, organizaciji pa predseduje John Frangeš. Kljub temu, da večina članov gotovo nima nobene slovenske šole, je bila izgovarjava slovenskih pesmi razločna in pravilna. Na koncertu je sodeloval skladatelj in orglar v ZDA velikega pomena Paul Sifler, ki živi v Kaliforniji. Ves spored koncerta je bil odlično sestavljen in prav tako odlično izveden. Pri tem gre priznanje najprej pevovodju Muška-tevcu, ki je prvovrstni prevo-vodja in zelo natančen. Posebna hvala doslej nam nepoznanemu gostu g. Siflerju za njegovo odlično sodelovanje! Koncert »Slovenske pesmi« v Chicagu Dne 7. aprila zvečer bo v Chicagu koncert pevskega zbora »Slovenska pesem«. O koncertu ste že brali po poročilih ge. Gabrove. Slovenci v Milwaukeeju nameravajo obiskati koncert v večjem številu, zato organizirajo poseben avtobus. Delo za to je prevzel Vlado Kralj. Avtobus, če ga napolnimo, stane $7 na osebo, vstopnina na koncert pa je $5. Veliko ljudi se je že prijavilo, je pa še nekaj sedežev na razpolago. Če želite z nami na koncert, pokličite g. Kralja na tel. 453-9442. Ralph Coffelt - 75-letnik Ralph je med Triglavani poznan kot stalen obiskovalec našega Parka, od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Ljubi Park, ljubi svoj traktor. Zato ga ni dneva, razen nedelje, da ga ne bi našel pri delu, sedečega na »mašini«, pri košnji, prevažanju in vsaki pomoči, kjer le more pomagati. Ralph je eden tistih, ki vedo, da brez pridnih rok nekaterih članov in članic, Park ne bi bil -Park! Ralph je dober družinski oče in mož. Vsi ga spoštujejo in ga imajo radi. Leta pa se mu, kakor vsakemu od nas, nabirajo. Bog ga ohrani še do skrajnih meja življenja družini in nam. Zato mu iz tega mesta kličemo - Bog živi! Vsem prijetno pomlad želi F. Rozina Cvetna nedelja v Chicagu CHICAGO, 111. - Cvetna nedelja je vsako leto poseben praznik za vse Slovence v Chicagu. To je dan butaric in palm, veselih otrok v narodnih nošah, dan slovesnega petja in zvonjenja. Če nam bo Bog še naklonil sonce, bomo lahko rekli, da je to dan, ki ga je naredil Gospod. Na Cvetno nedeljo so učenci slovenske Slomškove šole več let uprizorili Pasijon - Trpljenje Jezusa Kristusa - v posameznih vlogah z veliko resnostjo. Za nastop je učence mojstrsko pripravil režiser Jože Rus. Letos bo nekoliko drugače. Izvedbo Pasijona si je naložil J3BRGD0SU , VEČ »Dobrodošli na Primorskem večeru« Jože Cah, predsednik Slovensko-ameriškega Primorskega kluba, pozdravlja številne goste na »Primorskem večeru«, ki je bilo preteklo soboto v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Dvorana je bila čisto zasedena, večerja in krajši kulturni program ter še ples, ki je sledil, so bili prvovrstni. V današnji Ameriški Domovini je tudi nekaj drugih slik o tej prireditvi. (Slika: James Debevec) IZ NEWYORSKE PROSVETE Razočaranje Naši kanadski prijateji, člani Čekutovega slovenskega gledališča iz Toronta, ki smo jih tako željno pričakovali, so nam javili, da ne morejo priti in nastopiti na marčni prosvetni uri, kakor je bilo dogovorjeno. Ko sem objavil to vest v začetku ure našim prosvetar-jem, so bili vsi razočarani. Potolažil sem jih, da bodo Kanadčani prišli na prosvetno uro v maju in pripravili polovico sporeda, ko bomo praznovali dan naših slovenskih mater. Povedal sem jim, da bo verjetno prišla tudi Nežka, ki so jo naši ljudje tako vzljubili, ko je bila prvič tu, da so jo hoteli pridržati v New Yorku. Na hitro sem pripravil spored in najel za nastop take, ki mi navadno nikoli ne odpovejo. Vsebina sporeda je bila »pozdrav pomladi«. Še vedno čakamo nanjo. Pa je ni! Stalno je oblačno, megleno, mrko, mrzlo in vetrovno! In to naj bi bila pomlad! Kakor da bi nas vreme imelo za norce, se od časa do časa naredi lep, sončni dan, da nam zbudi upanje. Toda naslednji dan je zopet tako grd, kakor da bi bili v januarju. Spored Tokrat je bil spored zelo kratek. Dve točki sta takoj odpadli, ker tista, ki bi morala nastopiti, tega nista mogla storiti. Spored je začela naša priljubljena solistka dr. Dominika Lango. Zapela je Volaričevo »Pregovorjena otožnost«. Za njo je njen sinko Yves zaigral na klavirju kratek komad »Indijanska vas«. Oba sta bila odlična, a prekratka. Nato je Sandi Burgar deklamirala Milke Hartmanove pesem »Pomladna pesem deklice«. Pesem je bila kot nalašč za Sandi, ki je še zelo mlada, skromna in prikupna. pevski cerkveni zbor s petjem posameznikov in zbora pod vodstvom pevovodja Janeza Arko. Vsem pevcem že vnaprej izražamo hvaležnost za njihovo odločitev. Ana Gaber Zaključil je prvi del prof. Peter Remec z Matije Valjav-čevo pesmijo »Drevo v cvetu«. Kdo le bi mogel boljše podati to staro slovensko pesem krepkih besed in mogočnih prispodob kakor Peter? Med odmorom smo podpisali karte z dobrodošlico našemu novemu nadškofu J. J. O’Connorju. V drugem delu je naš koroški rojak, nekdanji študent slovenske gimnazije v Celovcu, dr. P. Millonig, recitiral pesem neznanega koroškega rojaka »Pomlad je tu«. Naša druga priljubljena solistka Marinka Zupančič je zapela pesem »Rožmarin« sama in nato skupaj s hčerko Inge še pesem »Pomlad prihaja«. Mala Inge dokazuje z vsakim nastopom, da hodi po stopinjah svoje mamice. Obe in dr. Langovo je spremljal na klavirju organist F. Kostanjški. Za konec je Simon Kregar recitiral Cankarjevo »Nagnilo se je sonce«. Ko je Cankar to črtico napisal, je živel na Dunaju in tako kakor mi spomladi hrepenel po domači zemlji, njenih livadah in gozdovih, izgubljeni domovini. Vsem nastopajočim so se prosvetarji zahvalili z burnim ploskanjem. Tudi jaz se jim zahvaljujem za sodelovanje in pomoč. Na aprilski uri bodo naši gostje pevci »Zvona« iz Connecticuta. Dr. Zdravko Kalan Novi grobovi (nadaljevanje s 1. str.) Linda Lee Jordan V soboto, 17. marca, je na posledicah avtomobilske nesreče, ki se je zgodila v Lake-landu, Fla., umrla 19 let stara Linda Lee Jordan s 19201 Pa-snow Ave., hčerka Rudolfa in Marie Luise, sestra Cathy, Andreje, Perryja in Gregoryja. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti v sredo, 21. marca, v cerkev sv. Križa in od tam na pokopališče Vernih duš. Da je bil obisk na Primorskem večeru Primorskega kluba res odličen, priča ta slika. Na posnetku vidite spredaj č.g. Louisa Tomtza, na skrajni desni pa č.g. Viktorja Tomca, župnika pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Ave. Na sliki so še Madeline Debevec, msgr. Louis Baznik in Anton Petkovšek st. G. Frank Sterle, lastnik Slovenian Country House restavracije, je tudi pri mizi, vendar ga kamera tokrat ni ujela. (Slika: James Debevec) Številčno stanje duhovnikov v ljubljanski nadškofiji LJUBJLJANA (Po Družini) - Dne 1. januarja 1984 je bilo pod neposredno pristojnostjo ljubljanskega nadškofa 360 duhovnikov, od teh jih je 339 tudi dejansko bivalo na ozemlju nadškofije, 21 pa drugod. Po drugih jugoslovanskih škofijah so bili štirje (trije v Vipavi in eden v Voloskem), 17 pa v tujini (5 na študiju, 8 med zdomci in 4 v misijonih). V tujini še vedno deluje 7 duhovnikov, ki so inkardinira-ni v ljubljansko nadškofijo, 43 pa se jih je vključilo med duhovnike škofije* kjer sedaj živijo. Tako je vseh živečih duhovnikov, ki so še ali so bili in-kardinirani v ljubljansko nadškofijo, kar 481. Na ozemlju ljubljanske nadškofije pa dejansko živi veliko več duhovnikov, saj je poleg že omenjenih 339 škofijskih še 165 redovnikov in 16 duhovnikov iz drugih škofij, skupaj torej 520. Povprečna starost ljubljanskih duhovnikov je nekaj nad 49 let, če pa upoštevamo še duhovnike, ki so za stalno v tuji- ni, se to povprečje občutno dvigne. Ljubljanska nadškofija ima trenutno 48 bogoslovcev; 44 jih je v ljubljanskem semenišču, eden v Rimu, trije pa pri vojakih. Obsežno ozemlje ljubljanske nadškofije je razdeljeno na 305 župnij. Večina župnij ima svojega duhovnika, 51 pa jih je v soupravi. Od 254 zasedenih župnij jih škofijski duhovniki oskrbujejo 223, redovniki pa 31. V Ljubljani je tudi teološka fakulteta. Skupaj z oddelkom v Mariboru ima v študijskem letu 1983/84 vpisanih 169 študentov (samo za primerjavo: lani jih je bilo 144). Po župnijah, kjer je bila lani redna birma, in v nadškofijski kapeli, kjer delijo zakrament sv. birme vsak petek, je bilo skupaj birmanih 7082 mladih; nadškof Šuštar in škof Lenič pa sta na svojih obiskih zdomcev v tujini birmala še nekaj nad 100 slovenskih otrok. Družina, 12.11.1984 Razmišljanje o jedru (nadaljevanje z 2. str.) običaje in navade v vsem sijaju, a skušajo pri tem odstraniti ali prikriti znake vernosti, ki je vplivala v veliki meri na narodna izročila. Npr. slovenska poroka v vsem sijaju ljudskih običajev in navad s civilno sklenitvijo zakona, kar je bilo pri naših prednikih nekaj nemogočega. In tudi slovenski turisti, ki gredo za tako priliko v Ljubljano, ničesar ne opazijo. Sijaj narodnih noš in lepota običajev prevladata, da ne pogrešajo cerkvene poroke. In tudi v svobodnem svetu so slovenske skupine, ki prikazujejo slovenske navade in običaje brez znakov vernosti. Mislim, da je dolžnost ohranjevanja slovenskega jezika in kulture in slovenskih izročil v pristnosti in iskrenosti. Kot duhovnik moram tudi dodati misel o vernosti slovenskega naroda. Tudi ta mora biti v nas pristna in iskrena. V pristnosti in iskrenosti je na vseh področjih narodnega življenja razvoj in napredovanje. Tudi pri navadah in običa-' jih moramo ohraniti znake vernosti. Ta vernost je bila pri naših prednikih preprosta in globoka. Sedanje razmere v svetu zahtevajo isto. Ako bi bili pristni in iskreni, bi v ohranjevanju slovenskih izročil dali na prvo mesto osebno pristnost in iskrenost v vernosti. V čem obstoja? V osebnem razmerju do Jezusa Kristusa ib njegove Cerkve. Naj bo to dovolj! Prav pa je,' da vsakdo, ki želi ohranjevati slovenski jezik in slovensko kulturo, razmišlja o tem posebno sedaj v spokornem času.' P. Fortuna* OFM Celovški Zvon Kje ste, naročniki? Tako bomo najlažje zagotovili, da šablonskih sumničenj ne bo več. dr. Peter Millonig RIDGEWOOD, N. Y. - Sprva sem mislil, da se ne bom mogel ubraniti vseh številnih naročil in da bo administrativno delo še kar zahtevno. Po več ko dveh mesecih, ko sem prvič predstavil Celovški Zvon v Ameriški Domovini, si moram sam potrkati na prša: mea culpa? Očitno da. Morda nisem našel prave besede, da bi povedal ljudem, zakaj da je prvi vseslovenski revijalni poskus, pri katerem bi sodelovali Korošci, Tržačani, republiški Slovenci in Slovenci po vsem zdomskem svetu enakopravno, za slovenski živelj povsod tako krvavo potreben. Morda sam predpostavljal, kar še nikdar ni bilo izrečeno in je zato ostalo nerazumljivo. Morda so visokoleteče besede že tako po-redke v našem domačem izrazoslovju, da jih je večina jemala nesresno, s pridržkom posmehljivosti in nevšečnosti. Mislil pa sem edinole povedati, zakaj da se trudimo privatniki tu in še kje v svojem prostem času, brezplačno, ker z ideali, pa naj so ti še tako ponižni in revni, ne bomo kupčevali, da bi združili Slovence vseh krajev našega časa zastran nevarnosti, ki preti našemu jezikovnemu preživetju. Zakaj naj ne bi poklicali vse sile slovenske zmogljivosti in profesionalizma na raport in jim dodelili nalogo, da v trenutku najhujših preizkušenj raznarodovanja in odtujevanja poneso slovensko besedo v neizprosno narodovo bodočnost? Nemajhnost, se pravi intelektualna aristokratskost, preko mej in gmajniških plotov, naj bi zagotavljala našemu podvigu uspeh. Saj je vse, kar je požegnano s slano vodo skupnega, neločljivega, velikega in prepotrebnega, v človeški zgodovini trajno, dočim so avanture cepitve, sovražnosti in bojazni praviloma obsojene na neuspeh. Tako se je godilo in še se bo. Narod, ki ne polaga važnosti na jezikovno kulturo svojih, je v nevarnosti, da se izpri-je in izmaliči. Narod, čigar pripadniki nimajo več želje, da bi negovali jezik kot nebogljeno dete, so se predali usodi asimi-lanta. Kakšna zmota! Ko da bi bilo pripadniku drugega, tujega naroda mar, če Slovenci preživimo. Kod bi bilo to komu mar. Komu, če ne nam? Često slišimo ugovore, da je Celovški Zvon preveč »levi«, premalo »sovražen režimu...«; in kje smo že slišali, da je preveč desničarski, klerikalen, črnogled in nepošten? Da se skrivajo za nedolžnimi obrazi krščanstvu, kaj šele katolicizmu dolžni ljudje. Ko da bi ne smeli propagirati Celovškega Zvona, ker smo Dopisujte v Ameriško Domovino, sporočajte o rojakih v svojih naselbinah! podvrženi izvirnemu grehu šablonskega sumničenja. Smo le pošteni? Kakšen je naš namen? Zakaj ravno zdaj? Kje ste bili poprej? Kdo Vas plača? In kdo bo Vašo revijo prebiral? Vprašanja brez vzrokov, saj je naša iskrena beseda zagotovilo, da nam je resno, da nismo časopisni hazarderji poprečnega kova. Smo kristjani, hočemo v smislu krščanske tradicije povezati Slovence vseh celin v skupni, revijalni angažma. Pisati hočemo o vseh aktualnih vprašanjih sodobnosti, previdno, tako, da nikogar ne raznimo v svoji časti, globoko, tako, da nam nihče ne more očitati nemarnega odnosa do dela, vendar pa z zahtevo po prikazu resnice, tako ideološke, kot filozofske. Zakaj se iz Clevelanda, ki velja za slovensko ameriško metropolo, doslej še ni javil skorajda nihče? Kaj je s Chicagom, Milwaukeejem, Torontom in drugimi mesti v tem geografskem predelu, ali res ni Slovencev, ki bi jih naš program zanimal? In kaj je z vsemi drugimi kraji širne Amerike, res ni povpraševanja po reviji usmerjalki, po neizprijeni materini besedi? Naročila za Celovški Zvon prejema zgoraj podpisani na naslov: Dr. Peter Millonig, 688 Onderdonk Ave., Ridgewood, N.Y. 11385 Video za doma Video kamere in video snemalci za domačo uporabo so imeli doslej predvsem to slabo lastnost v primerjavi s kamerami za super 8 filme, da so bili razmeroma težki, nerodni in da so uporabljali širok, drag trak. Sedaj pa se obetajo za ljubitelje videa zanimive novosti. Prvi, ki je prišel na tržišče z napravami nove generacije, )e Kodak. Njegovi strokovnjaki so izdelali trenutno najmanjšo in najlažjo video napravo, ki je hkrati snemalna kamera in rekorder. Tehta le V* funta, na kaseto z 8-milimetrskim trakom pa lahko posname za 90 minut filma. Kodaku bodo letos s svojim* video napravami nove generacije sledili še Philips, Sanyo in Sony. Potem bo najbrž tudi cena šla navzdol. (Sledijo imena 29 oseb, ki so preko dr. Milloniga naročili Celovški Zvon. Teh imen ne bom objavil, ker ne vem, ako bi s tem imenovane osebe soglašale. Op. ur.) Na tem mestu bi se vsem naročnikom v imenu uredništva iskreno zahvalil in hkrati naprošam še številne druge Slovence, ki so doslej iz enega ali drugega razloga še ugibali ali dvomili, da bi se pridružili dobremu zgledu prvih naročnikov. Dr. Peter Remec, čigar intervju boste brali v naslednji številki Celovškega Zvona, je takole povedal: »Potruditi se moramo, da bo čim več Slovencev pri tem sodelovalo, da bodo Celovški Zvon naročili, da bodo pisali.« Najprej bi radi vzpostavili mrežo naročnikov; da bodo ameriški Slovenci, ki že dolga leta živijo in delujejo v tej deželi, prišli s časom vedno bolj v tej naši reviji do besede. Prav temu bom posvetil vso moje prizadevanje. Kajti revija naj bo prav toliko koroška, kot je tržaška in ameriška. MALI OGLASI NAPRODAJ Hiša za eno družino, z garažo V izvrstnem stanju. St. Vitus okolica. Pokličite: 431-5804-(25-28) V NAJEM novo, 2-sobno sta-3. Poseben vhod, V St. Clair-Addison Primerno tudi za . Kličite 361-6956 _ (24-26) House for Rent rooms in Euclid. Fruit trees and garden. No pets. Ca 531-6514. (23-26) Room Available Room & board available mature person, in St. w area. Prefer person lA/l -K-(23-2 drives car. Call 431-14^ For Rent 4 rooms, up. St. Vitus area Call 391-3196.2 3 2g) /ZAK % FUNERAL teCOSIC! xirJnT HOME Dostojanstvena postrežba po zmerni ceni Jedilne in družabne sobe na razpolago 28890 Chardon Rd., Willoughby Hills (1 Block East of Bishop Rd.) 585-5100 Susan Zak Cosic - Funeral Director Kanadska Domovina * ODMEVI S PRERIJE LETHBRIDGE, Alta. - Samo decembra so imeli pravo, sne-8a in mraza bogato zimo in nekaj dni smučanja. Januar in februar sta se pa čez dan kar pomladansko ogrevala in smo nneli v Lethbridgu večkrat nradno najtoplejše dneve v Kanadi. Pač pa nam je zdaj ntarec malo zagodel, nekaj cm snega je pokrilo doslej prašne ceste in očistilo zrak. Zemlja Potrebuje dežja ali pa snega, s3j je vse res suho in ne posebno dobro za pomladanske, kot i^di ne za jesenske posevke, nnnarji in mi skromni vrt-narji upamo na skorajšnjo Pošiljko moče, ker brez te bo setev revna in kaljenje posevkov dvomljivo. Koncem februarja nas je nenadoma zapustil član naše skupnosti g. Jurij Filipchuk. ^krajinskega rodu, se je v vstriji kot begunec spoznal z enko Tončko, zavedno Do--jko. V Avstriji sta se poro-1 a in prišla 1. 1949 z nami v anado ustvarjat novo, svo-odno in mirno življenje. Oba e avna in pridna, kmalu sta si °stavila lep dom. Nista imela naraŠčaja. Gospa Tončka je znana ‘sijonska delavka, ki vsako ® ° zbira med nami za misij o-. e> ki jih tudi sama že dolgo in ep0 Podpira. D/Ury ~ mi smo mu rekli : 0r* ~ je dopolnil 62. leto in ani stopil v pokoj. Vse od leta 1950 je bil namreč zaposlen pri železnici. Zemski pokoj je torej užival le nekaj mesecev, zdaj pa počiva na božji njivi, kjer je, upamo, našel večni mir. Bil je vesten katoličan in se je - kot je poudaril g. župnik - z ženko večkrat udeleževal tudi ob delavnikih službe božje. Cela slovenska srenja ga je spremila na zadnji zemski poti. Ženi Tončki pa ponovno naše iskreno sožalje. Zadnje februarske dni smo imeli pa tudi posebno veselo in pomembno praznovanje. Naš pevovodja Ivan Hribar, ki odlično igra na orgle in harmoniko in navadno v zboru »pritisne svoj mogočni bas«, je namreč praznoval šele 14. letni rojstni dan. Omenjam dogodek zato, ker je oče 24. letnima sinovoma - dvojčka sta - sam je pa praznoval šele 14. rojstni dan. Ta dogodek smo seve tudi prepeli in zalili, kot se to spodobi, če mož praznuje rojstne obletnice skrajšano samo na vsako četrto leto. Veseli smo Ivana in upamo, da nas bo še dolgo razveseljeval s petjem, glasbo in vedno veselim glasnim smehom. Pa: Čestitke za 4 leta naprej, dragi Janez, ker vmes pač ne bo vzroka za praznovanje! Še na mnoga leta, dragi Ivan, Janez, Džan! Pak Kakšno pot naj gre Jugoslavija? Pretekli torek smo v našem listu objavili poročilo o ''Prašanju »Jugoslavija - njena sestava in kriza«, o aterem so razpravljali konec januarja na seminarju v avarskem mestu Wildbad Kreuth. Danes nadaljujemo 0 Poročilo, ki je bilo objavljeno v Svobodni Sloveniji 1S- marca 1984. Ur. A.D. lačin lkl0r Meier pa na Ju analizira sedanjo kri bie^S av*i* m se opira na ] Ha ® ^odsebojnih odnc Pub]. 0v> »narodnosti« in ja ' Takoj v uvodu opo ^oh Plrevladujoče r'h m analitikov» P° k ne iuenju nai bi za večnai kon,. mecirePubliške odno U nistiČni Jugoslaviji vt dem/v83 načela, kakor cnkratiene države- »t< k^tj0’ tudi Jugoslavija n Pravr, resno skrb za velja kak0re odn°se ter tako us Vsebin 2a*COnom dati ret 1(91(0jehTem 0pozarja r MKO e i.. i tovljen ' 3 V prv' ustavi: %biii! Prav'ca narodor jetska ,.am’ lcakor določa ?>nar°di 'n nar°d JaJ0 svoje suvi pravice v republikah in avtonomnih pokrajinah. Na osnovi tega pridemo po njegovem mnenju do dvojnega zaključka: prvič, da imajo republike po amandmajih, ki so nastali po hrvaški krizi značaj države, in drugič, da štejejo avtonomne pokrajine med u-stavne dejavnike, četudi brez značaja državnosti. Meier dodaja, da bi taka ustavna definicija mogla biti v določenem trenutku bistvenega pomena. V državno suverenost republik je vključen pojem neodvisnosti in pravica izstopa iz Jugoslavije. Meier nato pokaže na različno pojmovanje jugoslovanske 'skupnosti pri posameznih narodih. Srbi v glavnem smatrajo za veljavne teze Ilije Ga-rašanina iz- l. 1844, da mora obstojati v tem delu Evrope velika in močna država, kateri naj bi Ijili priključeni ostali jugoslovanski narodi; pri tem pa mora biti vodilen srbski element. t Neža Štukelj TORONTO, Ont. - V Torontu je 20. februarja 1984 umrla v 90. letu svoje starosti ga. Neža Štukelj, roj. Grahek, iz »Mi-helinove« družine v Ručetni vasi v Beli krajini. Pokojna je bila znana v slovenski skupini v Torontu kot redna obiskovalka slovenskih cerkev in prireditev ter podpiralka slovenskih misijonov. Z možem Stefanom, ki je umrl pred enajstimi leti, sta si po prvi svetovni vojni ustvarila s skrbnim gospodarstvom uspešno kmetijo. Aktivno sta tudi delovala v farnih in zadružnih organizacijah. Komunistična revolucija tudi njima ni prizanesla. Četudi sta - celo po priznanju OZNE - dvakrat rešila vas pred požigom, najprej pod Italijani in potem pod Nemci, ker sta zagotavljala okupatorje, da se ni bil noben vaščan prostovoljno pridružil partizanom, so jima rdeči leta 1943. izropali vse premičnine in živino, leta 1944 ju pa izgnali s kmetije, ker pač nista hotela kolaborirati s komunisti. Sin Božo pa je našel smrt med deset tisočimi Slovenci in Slovenkami, ki so jih komunisti masovno pobili v okolici Te-harjev pri Celju prve dni junija 1945. Mihelinova Neža se je z možem leta 1957. preselila v Kanado k svojim otrokom. Zapušča hčer Štefko, por. Pavlin, v Torontu, in sina Toneta v Ottawi. Bog naj ji bo večni plačnik za njeno trpljenje in dobra dela! Žalujočim ostalim pa naše sožalje! Pri. Hrvati imajo drugačne poglede. Oni so bili celo pripravljeni z ilirstvom in s Strossma-yerjevim jugoslovanstvom odpovedati se svojemu imenu v korist skupnosti z drugimi. (Hrvatje imajo še danes jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti, medtem ko imajo Srbi srbsko, Slovenci pa slovensko. Op. ured. S.S.) Nato se je pojavil hrvaški nacionalizem in se skliceval na hrvaško državno pravo. Tako sta od tedaj dve nasprotujoči si struji pri Hrvatih. Ko je med prvo svetovno vojno prišlo do razgovorov s Srbi o ustanavljanju Jugoslavije, je bilo važno, katera struja bo vodila razgovore s Pašičem. Meier pravi: na žalost je pod vodstvom Dalmatincem, posebno Trumbiča t)il uveden jugoslovanski unitarizem v narodnem in državnem smislu. Pašič je celo imel na Krfu pripravljen federalni načrt ureditve upo-* števajoč hrvaško državno pravo; toda Hrvati so v svojem . navdušenju doprinesli k vzpostavitvi srbske hegemonije. (dalje na str. 6) »Primorskega večera«, ki ga je preteklo soboto v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu priredil Slovensko-ameriški Primorski klub, se je udeležilo več rojakov iz Toronte in okolice. V imenu kanadskega primorskega kluba »Simon Gregorčič« je ameriške Primorce pozdravil klubov predsednik Jože Kanalec. (Slika: James Debevec) Otmar Mauser: SLOVENCI, NA OBZIDJE! Kresovi po gorah in plat zvona iz cerkvenih lin, napovedali so Turke, ki v deželo so hrumeli, za obzidjem s sekiro v roki ob očetu stal je sin, da s sovaščani zemljo in dom od Turkov bi oteli. Rop! Požig! Umor! credo bil je turški sili, ki razdivjala se čez našo je zemljč; v Janičarje so mlade sužnje prevzgojili, da barbarstvu sledili so slepč. Tako uči nas naša zgodovina, ki v modernem času se ponavlja, skoz' morijo novo šla je domovina, ki nov rod Janičarjev jo zdaj proslavlja. Ni več kresčv, ne plat zvonš, da Slovence na obzidje bi klicali, le globina slovenskega duhš je porok, da na zemlji svoji Slovenci bomo obstali. Meči Janičarjev v »programska jedra« so se spremenili, slovenski rod bi radi v kali zadušili, da našo zemljo na pladnju bi jim podarili, in vso kri, prelito zanjo - pozabili. Ponosnih Karantancev smo potomci, ki svoje kneze svobodno so volili, a kmalu na svoji zemlji bomo zdomci, če v programska jedra bomo privolili.. Zato na plan slovenski rod! Na obzidje se postroj! Za narodni se gre obstoj! Od Prekmurja do Primorja, od Koroške do hrvaške meje naj slovenski duh zaveje! Slovence v zdomstvu in zamejstvu naj prežeje, da rod slovenski na naši zemlji bomo ohranili! Grdina Pogrebna Zavoda 531-6300 17010 Lake Shore Blvd, 431-2088 1053 E. 62nd St. Grdina Trgovina S Pohištvom • 531-1235 15301 Waterloo Rd. Kakšno pot naj gre Jugoslavija? (nadaljevanje s 5. str.) KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. MAREC 31. — Slovenski narodni dom priredi večerjo in program ob Domovi 60-letnici oziroma 70-letnici. 31. — Zbor Slovenska pesem priredi koncert pri Brezmadežni s čudodelno svetinjo v New Torontu, Kanada. Kanadski rojaki! Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini! APRIL 1. — Misijonska Znamkarska Akcija priredi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. 7. — Pevski zbor Jadran priredi koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 7. — Zbor Slovenska pesem priredi koncert pri Sv. Štefanu v Chicagu. Pričetek ob pol osmih. 14. — Fantje na vasi, Toronto, priredijo koncert v cerkveni dvorani na Brown’s Line. Začetek ob 7. zv. 15. — Dramatsko društvo Lilija poda Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja«, v Slovenskem domu na Holmes Ave. 28. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. MAJ 12. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. 13. — Slovenska šola pri Mari-ri Vnebovzeti priredi Materinsko proslavo v šolski dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. 18. - Letna seja Slovenskega doma za ostarele. Začetek ob 7.30 zvečer v spodnji dvorani SDD na 15335 Waterloo Rd. 20. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Materinsko proslavo. 26. — Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Po koncertu igra orkester Veseli Slovenci. 27. — Društvo SPB Cleveland obhaja slovenski spominski dan za vse žrtve vojske in komunistične revolucije s sv. mašo ob 11.30 pri Lurški votlini na Chardon Rd. 28. S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominski dan proslavo. JUNIJ 3. Otvoritev Slovenske pristave. 16. in 17. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo za vse pobite slovenske domobrance, četnike in vse žrtve komunistične revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave. 24. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 24. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi prvi piknik v Triglavskem parku. 30. — Slomškov krožek priredi romanje v Lemont. JULIJ 8. — Misijonska Znamkarska Akcija ima piknik na Slovenski pristavi. 13., 14. in 15 — Poletni festival pri Sv. Vidu. 22. - M.Z.A. krožek, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku. 29. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 12. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Toni Klepec orkester. 19. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi drugi piknik v Triglavskem parku. SEPTEMBER 15. — Slovenska folklorna skupina Kres priredi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 16. — Oltarno društvo fare Sv. Vida priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. 16. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 23. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 23. — Slovenska folklorna skupina Kres ponovi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 29. in 30. — Ohijska KSKJ federacija praznuje 90. obletnice ustanovitve KSKJ, v avditoriju pri Sv. Vidu. V komunistični Jugoslaviji so bile v prvih začetkih nekatere narodne zavednosti zelo zaželene kot npr. slovenska in makedonska. Srbska in hrvaška, predvsem albanska narodna zavednost pa so ocenjevali za negativne. Viktor Meier poudarja, da se predvsem Hrvati ne počutijo v svoji republiki kot bi bili doma. Pri tem pa stavi vprašanje, če bi se počutili tako kot doma v čisto samostojni državi zaradi podedovanih različnih orientacij. Kot primer navaja Neodvisno državo Hrvaško. Meier tudi trdi, da Hrvaška danes slabo brani svoje gospodarske interese in vodstvu ni uspelo ustvariti normalnega odnosa do narodnega čutenja; zato je vodilno vlogo glede narodne zavesti prevzela katoliška Cerkev, kar je nasprotno s Slovenijo, kjer ima to vlogo partija. Kljub vsem prizadevanjem, da bi se utrdila večnarodna jugoslovanska zavest, zatrjuje Meier: »gre dejansko današnji razvoj v Jugoslaviji nedvomno v smer utrjevanja republiških in ostalih nacionalizmov in to po Titovi smrti s še večjo hitrostjo.« Ekonomski momenti Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu 30. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Triglavskem parku. OKTOBER 6. — Fantje na vasi priredijo 7. letni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. uri. Za ples igra Alpski sekstet. 20. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci. 20. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 21. — Občni zbor Slovenske pristave. 28. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne. NOVEMBER 3. — Štajerski klub priredi veselo Martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci. 10. — Belokranjski klub priredi Martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 10. — Pevski zbor Jadran priredi svoj jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. H- — Slovenski šoli pri Šv. Vidu in pri Mariji Vnebovzeti se spominjata 25. obletnice smrti dr. Gregorija Rožmana. 16., 17. in 18. — November-fest pri Sv. Vidu. pospešujejo ta razvoj v smislu republiškega etatizma. Ta razvoj je po njegovem mnenju negativen, v kolikor onemogoča formiranje vsejugoslovanske demokratične opozicije. Sklepa pa, da se že pojavljajo konfederacijski elementi. Značilna je sledeča njegova utemeljitev: »Kjer koli v Jugoslaviji poizvedujete, skoraj nikjer ne najdete navdušenja za nadaljnji obstoj skupne države. Ljudje jo sprejemajo, ker ni alternative. Pa tudi v tem oziru so gledanja različna: Albanci hočejo ven, tako da bi imeli močno avtonomijo. Slovenci nosijo največje breme v Jugoslaviji; zanje bi bila alternativa evropska skupnost ali neka srednja Evropa, če bi se pojavili kaki novi Habsburžani. Srbi včasih mislijo, da bi mogla biti Srbija brez Jugoslavije čisto primerna država, če bi s Črno goro dosegli izhod na morje. Hrvati ne kažejo ljubezni do Jugoslavije; obstaja pa vprašanje alternative, ker bi bila neodvisna Hrvaška preveč (narodnostno) raznovrstna, najbolj zagrizeni Hrvati pa žive v Bosni in Hercegovini. Makedoncem je Jugoslavija potrebna, ker jih ogrožajo Bolgari. Bosna in Hercegovina sta neodločeni in ne vesta, kam bi. Tu obstaja še zavest bosanske posebnosti in težnja po ustanovitvi muslimanske države...« Po vsem tem napravi Meier ta zaključek: »Jugoslavija bi utrdila svojo stabilnost, če bi se razrahljale vezi med republikami in narodi, če bi se bolje reševali ekonomski problemi in tudi če bi dopustila demokratični razvoj. Vsaka država more obstajati le, če se njeni državljani res počutijo, da so doma. Narodi zato stremijo za tem predvsem v okviru republik in reagirajo zelo občutljivo, če - kot na Hrvaškem - tega niti ni mogoče doseči v republiki. Bilo bi možno načrtovati nekak državni okvir, v katerem bi posamezne države v območju tega okvira reševale svoje probleme po lastnem poznanju in v tem okviru bi posamezne države bolje sodelovale kakor druge.« Meier vidi tudi mogočnost drugega izhoda: vojaški udar. Vendar po njegovem mišljenju velike notranje razlike vodijo Jugoslavijo po najnaravnejšem potu v konfederacijo. V neki poznejši razpravi je Meier izjavil, da so Hrvati v tem trenutku pasivni in da se še niso dokončno izjavili, kaj hočejo, da pa bodo to prej ali slej povedali. Op. S.S. - S tem smo podali izvleček poročila, ki ga je udeleženec seminarja objavil v Novi Hrvatski štev. 4-84. Ljubezen se ne more nasititi ljubezni. M. Maeterlinck Komentar je odveč BUENOS AIRES, Ar. - Slovenski duhovniki in verniki so povabili ljubljanskega pomožnega škofa Jožeta Kvasa v Trst. Tam je 18. januarja predaval duhovnikom, imel pogovor na tržaškem radiu v oddaji »Vera in naš čas«, zvečer pa govoril zakoncem in staršem. Toda preden je prišel v Trst, je seveda moral čez mejo. Na prehodu pri Fernetičih so ga dalj časa zadržali jugoslovanski mejni organi, temeljito preiskali njega in njegove stvari in seveda prebrali in preštudirali besedilo njegovih predavanj ... Ob tej novici smo se spomnili tudi, kakšne nevšečnosti sta doživela v Ljubljani 1. novembra 1983 dva mlada koroška Slovenca Peter Kassl iz Škocijana na Koroškem in Maks Domej iz Rinkol. Vračala sta se iz Medjugorja, v Ljubljani pa so ju brez povoda ustavili titovski policaji, ju odpeljali na policijsko stražnico, ju preiskali, jima izpraznili žepe, odvzeli potne liste in dokumente, ju zasliševali sedem ur ter jima grozili s hudimi posledicami zaradi tipkopisa ° Medjugorju, ki sta ga im^3 pri sebi. Oba mladeniča sta zoper ravnanje ljubljanskih miličnl' kov protestirala v celovškem tedniku Nedelja. V protestu sta med drugim navedla, o3 taki postopki gotovo spominjajo na čase, ko so koroš i Slovenci doživljali podobno s strani nacistov. Svobodna Slovenil*’ 8. marca 19«4 Najboljša vina na Dolenjskem vovo mesto — Srec[! trca so strokovnjaki očem aliteto dolenjskega cv*^a... ajstih vinorodnih 0^rn0 ! sicer od Malkovca do P® žja in Cerkelj ob Krki-ma degustacijska komis1! dala na rešeto 261 vzorcev črnih in belih jskih vin. zkazalo se je, da so vinogradniki lani ime1 ino kakovosten prjdee teri pa so bili najboljši- ^ vied belimi dolenjskimi vi^ najboljšo oceno dohih P ki Janeza Povšiča iz ^ ake (Vinji vrh), L a j za Metelka iz Trebnj elj (Piroški vrh). . ajboljši cviček je Prl Jerman iz Krke Pn .0_ mestu (Trška g°ra prl,vati mestu), nato sledijo c iz Dobrave (Vinji :lca Milovič iz a (Trška gora), J°že 5 ji in Stane Oklešen mesta (Ljuben). **■» ciC^f ovem mestu m ^jnj0 gori, modro ir3"^ Uon Hočevar iz ^ :eni ri Šentjerneju na Jugoslavija se mora spremeniti Snega je bilo toliko, da je bilo nemogoče priti z avtom do beograjskega letališča. Tudi vlaki so se s težavo prebijali skozi snežne zamete. Sneg je vplival na zimsko olimpia-do, a vendar se je izkazalo, da so se jugoslovanski organiza-lorji izredno izkazali z izvedbo. Kjer vreme ni nagajalo, je bila organizacija tekem dobro izvedena. Marsikateri opazovalec se je vprašal, češ če je Jugoslavija bila sposobna uspešno pripraviti takšno mednarodno prireditev, kot so zimske olimpijske igre, in se pri tem znala finančno dobro obdržati nad vodo, zakaj ne bi mogla vsega tega uresničiti tudi v gospodarstvu? Na takšna vprašanja odgovarjajo v Beogradu različno. Zimske olimpijske igre v Sarajevu so bile dejansko financirane in organizirane na osnovi sistema posojila in zakupa z ameriško televizijsko mrežo ABC. Proračun o stroških so pripravili na kapitalističnih osnovah, in naraščajoče drsele dinarja je celo koristilo računom. Sicer pa so pri grad-njah in predaji pripravljenih tekmovalnih in drugih objek-t0v kakor tudi pri pripravi iger samih pustili samoupravljanje Precej ob strani. Dve smeri sta se zdaj pojavi-u v jugoslovanski ideološki li-njjt; ena trdi, da more Jugosla-v’ji koristiti samo kapitalistična gospodarska organizaci-Ja kot se je pokazalo pri pripravi iger, in druga, ki meni, je v Jugoslaviji moč uspeti, Ce se združita organizacijski Potisk in agitatorsko navdušene, kot je to že bilo takoj v P°vojnih letih. Zdi se pa, da se obe mnenji 'zmikata jugoslovanskim stvarnostim. Princip dogma-icnega, centralistično usmer-Jenega gospodarstva, ki ima Prav v Bosni še vedno nekaj f^miSljenikov, je končal v ankrotu leta 1950. Uvedbe Pravega kapitalističnega siste-JPa, ki prav za prav tudi na Ža-t^ti ne obstoja več v prvotni , ‘tki, skoraj ne moremo zadevati od Jugoslavije in ta . ni potrebna. Prilagoditev ^sterna na tiste zahteve, ki jih 1 vlada vedno znova po- nu’V^a’ Pa *ta*c vec*no JUa. žal moramo ugotoviti, .a Se politični dejavniki v ^oslaviji še niso dokopali do »a, da bi izvedli v potrebnem 0t,tSe.8u te Prilagoditve. Tako v aj.a stabilizacijski program ‘zmed svojih najvažnej- h točk mrtva črka. red nekaj tedni je ministr-^dsednioa Planinčeva iz-klo a’ Jugoslavija ne bo Prir'*3 Prec* nobenim tujim diskom za spremembo siste-Vpr ftemu pa m°gB pridati Ja a^' more Jugoslavi- naS °raj neomejeno računati stilno pomoč za premo-, teŽaV Sv°j‘^ gospodarskih ižvd'Če v njej sami ni volje za p- ° potrebnih ukrepov. v,arav to P3 nted tem Jugosla-PredP°S^U^a' Ministrski pod-Janko Smole je na 111 seminarju v Davosu (Švica) izjavil, da Jugoslavija čaka v letu 1984 na preureditev dolgov v višini okrog 700 milijonov dolarjev pri raznih vladnih posojilih ter za skoraj tri milijarde dolarjev pri Mednarodnem monetarnem fondu (IMF) in privatnih bankah. Teh zadnjih problem ne zanima preveč, če jim redno plačujejo obresti in tudi posojil še ne štejejo kot izgubo, če podaljšajo roke zapadljivosti. Problem so nova posojila in določitev novih obrestnih mer. Pri teh vprašanjih pride na pomoč v nekem oziru Washington, kjer se izkaže tako imenovana »jugoslovanska mafija« v zunanjem ministrstvu (izraz izhaja iz Beograda - opomba pisca!), ki jo sestavljajo nekdanji poslanik v Beogradu Eagleburger, njegov namestnik Palmer in še nekateri. Tudi švicarsko zunanje ministrstvo, v katerem se je po nekaterih konferencah rodil akcijski smisel solidarnosti z nekaterimi »nevtralnimi in neuvrščenimi«, spada med aktivne zagovornike neomejene pomoči Jugoslaviji. Samo po sebi je razumljivo vsesplošno zahodno stališče, da se Jugoslavija gospodarsko utrdi in ostane stabilna. Delni uspehi so: Primanjkljaj plačilne bilance so v letu 1983 zmanjšali za okoli 100 milijonov dolarjev in to v državah s konvertibilno valuto. Zdaj bo nujno povečani izvoz obdržati in pozabiti na značaj spontanih akcij, delno kritih z dumping cenami. A ostaja vprašanje, če se Jugoslaviji res dela usluga s tem, da ji sleherno leto preskrbe »avtomatično« pomoč, kar režimu vedno omogoča, da se izogiba neprijetnih prilagoditev sistema in reform. Dvomljivci menijo, da so tako Mednarodni monetarni fond (IMF) kakor zasebne banke dosegle prav malo tam, kjer so Jugoslovane prisilile k stvarnim koncesijam. Še posebej so v državi izsilile centralistične ukrepe, ki so bili tako v nasprotju s federalistično miselnostjo, da so povzročile več zmešnjav kot jasnosti. Primer takega ukrepa je novi devizni zakon, po katerem naj bi tako podjetja kot zasebniki morali računati vse dohodke v dinarjih, kar pa je pri petdesetodstotni inflaciji iluzija; prav tako bodo morali pri obračunavanju deviznih dohodkov upoštevati interese posameznih republik; tako zakona v celoti ne bo mogoče izvesti. Pravilno bi bilo, da se Narodno banko v njeni vlogi utrdi in da se resno zave odgovornosti za zunanjo likvidnost države. Potrebno bi bilo’ tudi zahtevati »defederalizacijo« jugoslovanske Narodne banke. Temu zavodu manjka namreč vse, kar bi morala imeti Narodna banka enotnega denarnega področja. Ni se mogoče znebiti vtisa, da tuji posojevalci, vključno IMF, ne zahtevajo ravno tistih koncesij, ki bi Jugoslaviji po- Plesalci Slovenskega folklornega inštituta na Primorskem večeru Čeprav so Primorski večeri, ki jih vsako leto prireja Slovensko-ameriški Primorski klub, predvsem družabni, vedno najde klub prostor in čas za slovenski kulturni nastop. Tokrat so velikodušno sodelovali člani Slovenskega folklornega inštituta pod vodstvom ge. Ede Vovk-Pušljeve. Kakor vedno, so plesalci z lepo pripravljenim in izvedenim nastopom navzoče razveselili, v zahvalo pa bili deležni močnega aplavza. (Slika: James Debevec) magale. Dokler je Jugoslavija enotno denarno področje, bi potrebovala ustanovo, ki bi bila sposobna z železno roko kontrolirati notranje in zunanje kredite, tiskanje denarja in sploh vse, kar je s tem v zvezi. Prav tako pa enotni jugoslovanski trg kliče po čim bolj mogoče dobro organiziranih in močnih podjetjih, ki so se na trgu uveljavila in utegnejo svojo delavnost razširiti na vso državo. Atomizacija gospodarstva, ki je po letu 1974 pod Kardeljevim ideološkim vodstvom razbila podjetja v famozne »temeljne organizacije združenega dela«, ni dal prednosti samo državnemu intervencio-nizmu, predvsem v republikah in občinah, ampak ima tudi glavno krivdo za razkroj jugoslovanskega trga v republiške trge. Tuji opazovalci se pogosto vprašujejo, zakaj režim tako malo naredi prav na teh področjih, kjer bi lahko toliko odločilnega doprinesel za enotnost države. Odgovor najdemo v sedanji miselnosti režima: Stari funkcionarji, ki so se v mladostnem zanosu borili za nek sistem, na stara leta ne morejo zamenjati srajce. Zraven pa se še boje, da bi z obnovo močnih gospodarskih podjetij in utrjene Narodne banke bila njihova politična moč omejena. Tudi Kardelj je na to leta 1974 mislil, ko je priklical v življenje svoj manifest samoupravljanja. Druga stran medalje pa je, da mora režim prevzeti nase vso odgovornost za slabi gospodarski sistem in s tem za gosp.odarski polom. Morda se bo kmalu izkazalo, da so s tem povezane še večje politične nevarnosti za položaje političnih funkcionarjev. Predstavniki policijskega aparata že nekaj časa sem opozarjajo - verjetno-ne za prazen nič -o naraščajoči jakosti negativnih posledic*gospodarske krize Aa morali prebivalstva in notranji varnosti. Viktor Meier Frankfurter Allgemeine Zeitung (Po Svobodni Sloveniji, 3.1.84) Razstava turističnih spominkov Prlekije LJUTOMER — Ta mesec so v tukajšnji galeriji A. Trstenjaka pripravili razstavo turističnih spominkov Prlekije. Na razstavo so se pripravljali dobra tri leta. Na razstavi je bilo več kot 320 spominkov in drugih izdelkov, sodelovalo pa je več kot 35 rastavljalcev. Organizatorji, ki jim je pomagal prof. Janez Bogataj iz Ljubljane, so se odločili, da morajo izdelovalci spominkov karseda slediti bogati etnografski dediščini Prlekije. Tako so ob otvoritvi razstave trdili, da je »Prleški kmet imel vedno naj lepše in najbolj skrbno izdelano orodje, od stope do preše«. Največ pozornosti obiskovalcev so pritegnili izvirni in dobro znani spominki, ko so prleška preša, jarem za živino, klopotec, kmetijsko orodje itd. Izdelovalci se kljub miniaturnim oblikam, ki so pač primerne za spominkarstvo, v večini primerov niso zatekli k preprostim ali »nefolklornim« rešitvam, na primer z uporabo neprimernega materiala ipd. V klopotcih ni bilo niti enega skritega žeblja, preše so sestavljene s pomočjo lesenih zagozd in klinov, kot nekoč. Prof. Janez Bogataj je sicer na pogovoru z izdelovalci spominkov posameznike opozoril tudi na storjene napake, ki bi se jim brez napora lahko izognili. Tako je na primer nekdo posamezne dele stope, izvirnega prleškega orodja za drobljenje maka, orehov in še česa, pričvrstil z velikimi železnimi vijaki, čeprav bi jih lahko zlepil, če že ne povezal z lesenimi klinčki. Prav gotovo je zvezda razstave nepričakovano postala lutka Leščeček, ki jo razstavlja turistično olepševalno društvo iz Veržeja, znano predvsem po skrbi za Ohranitev narcisnih polj ob Muri in turističrib-folklprni prireditvi »mesec * narcis«. .. . V društvi^ sb razmišljali, kaj naj pravzaprav pošljejo na razstavo. Odločili so se za . Leščečka, ki ga je izdelal likovni pedagog Marjan Šadl. Najstarejši vaščani se še spominjajo stražarjev narcisnih polj, oblečenih v črno in s palico v roki, ki jih je v zgodnjih jutranjih urah, skrite med narcisami, pokrila jutranja rosa. Ta Leščeček ima lepo možnost, da se uveljavi kot spominek. Turistično olepševalno društvo bo namreč v Veržeju ob letošnjem mesecu narcis pripravilo tudi sejem prleških spominkov. Slovenski duhovnik zaprt CLEVELAND, O. - Vatikanski radio je 15. marca poročal, da je bil dr. Jože Krašovec, profesor sv. pisma stare zaveze v semenišču v Ljubljani, pred sodiščem v Ljubljani obsojen na en mesec zapora in 5 let suspendirane obsodbe. Obtožen in obsojen je bil po zakonu, ki prepoveduje širjenje zmotnih in napačnih novic ter naziranj. Vatikanski radio poroča, da je prof. Krašovec v svojem predavanju omenil, da ateisti in komunisti uče nauk, po katerem osebnost človeka nima nobene veljave. Prof. Krašovec da je tudi rekel, ker je po komunističnem nazira-nju vera privatna zadeva, morejo komunistični oblastniki lažje vključiti vsakega človeka v verige sistema, kjer postane človek le člen brez svoje individualnosti. £5cuissHaus FAMILY STYLE RESTAURANT at Nordic Village 7480 Warner Road, Route 307 Madison, Ohlo.44057 GENEVA SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE : ■ .. . . ANDREJ KOBAL (nadaljevanje) Korejci so po vojni modernizirali pisavo; uvedli so abecedo štiriindvajsetih črk; s tem so prekosili Kitajce in Japonce. Pod japonsko okupacijo niso imeli šol, zato je ob koncu vojne skoro ves narod ostal nepismen. Abecedni sistem je silno pripomogel k hitremu povojnemu šolanju odraslega prebivalstva. Osvobojeni japonskega tlačanstva, pod katerim se ljudje niso upali javno ziniti besede v svojem jeziku, so navdušeni sprejeli šolo kot nekak simbol prostosti in staro in mlado se je strastno učilo čita-nja in pisanja. Hrana, običaji, razvedrila, vse se bistveno razlikuje od kitajskega in japonskega. Pred stoletji so odkrili dandanes moderen način kurjave za ogrevanje hiš. Ognjišče je pod temeljem poslopja in odtod vodijo cevi pod podom stanovanja v stene in proti dimniku. Podi so iz ploščatih skal ali mavca, pokriti z debelim oljnatim papirjem. Tako ogrevanji je silno praktično in Sledljivo. Kot sem opazil, zakurijo samo enkrat na dan in v poslopju se stalno obdrži toplota tudi v ostri zimi. Ker je pod najbolj topel, si družina na njem napravi ležišča; hrana se uživa na podu in tam se vrši družabno življenje. Ker se oljnati papir na podu hitro izrabi, se Korejci pri vstopu v hišo sezujejo, pa naj bo to doma, v trgovini, šoli ali na uradu. Zato Korejec vedno nosi v žepu žlico za obuvanje, kot se na primer nosi glavnik. Sezuti se pri vstopu v hišo je tudi znak pravilne olike. Umetnost je pri Korejcih zaostala in se ne more meriti s kitajsko ali japonsko. Mogoče je tega kriva zgodovina, nesposobni vladarji, številne invazije in večno zunanje vmešavanje od strani Kitajske, Rusije in končno kruta japonska okupacija. Templji in samostani so lepe, ne veličastne zgradbe. Korejska pesem pa gotovo nadkriljuje po lepoti vse druge na Daljnem Vzhodu. Zdi se, da so pevci vsi in da vsak poje, če je vesel ali žalosten. Samp enkrat sem bil prisoten na korejski večerihki. Po jedi je vsak zapel pesem, solo; ameriški gostje smo morali storiti isto. Pesmi pa, kot mi je povedal tolmač, so otožnega značaja, o neizpolnjenih težnjah, o ljubimcih, katerim usoda ne dopušča združitve. Petje je povezano s plesi. O praznikih je v vsakem kraju ples na prostem; pleše pa vsak sam in prepeva, a se ne vrti, le ritmično pregiblje gornji del telesa. Majhna količina riževega vina ojunači moške, da se v tem plesu pridružijo ženskam. Alkoholna pijača je velik problem. Povedano mi je bilo, da jo morajo Amerikanci vedno držati pod ključem, ker se Korejec težko vzdrži. Ne pije veliko, a prav majhna količina ga žč spravi s tira. Dr. Fisher mi je pripovedoval o povojnih političnih sporih med zavezniškimi komisijami na Koreji, o nesoglasjih, ki so bila silno podobna preizkušnjam na Bolgarskem. Ob zaključku vojne je bila sestavljena ameriško-ruska komisija s sedežem v Seulu, z nalogo odstraniti iz dežele tuje vojaštvo, Japonce ter omogočiti osnovanje neodvisne korejske države. Rusi, ki so zasedli severni del dežele, so odvedli Japonce v Sibirijo, Amerikanci v južnem delu so jih odpeljali domov. Za ureditev svobodne države pa so se potegovali le Amerikanci, Rusi so v vseh ozirih delali zapreke. Na pritožbo ameriške delegacije je zbornica Združenih narodov odredila komisijo, ki se je podala na Korejo januarja 1948. Delegatom desetih držav te komisije Rusi niso dopustili vstopa v severno polovico dežele pod njih kontrolo. Komisija je zato določila, naj se volitve vršijo v južnem delu za celo državo, tako da zastopniki iz severnega dela po izvolitvi pridejo v parlament, ko jim Rusi dovolijo. Volitve, prvič v zgodovini Koreje, so bile svobodne in po izjavah članov komisije iz desetih nevtralnih držav poštene, v splošno odobravanje ljudstva. Mednarodni opazovalci so bili presenečeni: narod, ki v svoji zgodovini ni nikdar slišal o glasovanju ter ni imel več kot nekaj tednov propagandnega pouka o demokraciji in volitvah, se je v pretežni večini odzval in mirno glasoval, da si izbere vlado iz stotin kandidatov raznih strank. Ernest Fisher mi je dejal, da je kot svetovalec pomagal pri organizaciji volivnih okrožij; v volitve same ali kakršno koli strankarstvo pa se ni vmešaval, kajti ameriška okupacijska zapoved je narekovala popolno nevtralnost. Tudi korejska policija je bila odstranjena z volišč. To je povzročilo, da je v dveh provincah, kjer je bila komunistična stranka pod vplivom severnjakov in Kitajcev, prišlo do pobojev in umorov nekaterih kandidatov. Pri volitvah je zmagala stranka pod vodstvom dr. Syngmana Rhee-ja. Takoj nato je ameriška okupacija prenehala, sovjetska na severu pa se je nadaljevala. Ameriško vojaštvo je odšlo, prišle pa so razne pomožne misije in skupine strokovnjakov za vladno upravo, inženirjev, učiteljev, da kot svetovalci pospešijo razvoj nove republike. Ameriško diplomatsko zastopstvo je z vključenjem tolikih delegacij postalo največje na svetu. Dr. Fisher mi je imel mnogo povedati o tej misiji in ni bilo vse lepo. Dejal je, da uradniš-tvo, poslano iz Washingtona, ni bilo sposobno umeti vzhodnjakov in jih pridobivati za sodelovanje. Živeli so v prevelikem razkošju sredi obubožanega ljudstva in preveč so popivali. Nad tem se je Ernest najbolj zgražal. Pijančevanje med Amerikanci je postalo škandal, je dejal. Iz Washingtona so poslali posebnega inšpektora, ki naj bi dognal, če so grda poročila resnična. Inšpektorju so diplomati tri mesece prirejali večerje z nočnim, krokanjem. Pri poslaniku se je neke noči tako napil, da je obležal pod mizo. Po dokončani inšpekciji je v poročilu obvestil Washington, da ni nikjer našel primera čezmernega popivanja. Ameriški poslanik na Koreji Muccio je bil italijanskega rodu. Fisher ni imel zanj lepe besede, češ da je prezrl in zakrival preveč nerednosti. Najbolj pa ga je kritiziral s političnega stališča. Muccio, odgovoren za upravo ameriških misij, je omalovaževal poročila o vojnih pripravah severa in o ruskih in kitajskih namerah za napad. Po Južni Koreji so se vršili protestni shodi z zahtevami, naj Amerika pošlje obljubljeno orožje za obrambo proti preteči komunistični invaziji. Muccio pa je na korejsko vlado naslovil protestne spise, da se taki shodi preprečijo kot nepotrebni in razburjajoči meščanstvo. Ljudstvo je gotovo več ve- delo kot ameriško poslaništvo; pretečo vojno je vsaj slutilo. Vedeli so, da je ameriški kongres odobril vojno pomoč, a orožje ni bilo poslano, največ zaradi poslanikovega zagotavljanja, da ne preti nevarnost s komunističnega severa. Dr. Fisher mi je opisal 25. junij 1950, nedeljo v Seulu, ko je armada Severne Koreje prekoračila mejo in s popolnimi moderno oboroženimi divizijami začela prodirati na vsej črti, da si podvrže Južno Korejo. Dr. Fisher mi je opisal 25. junij 1950, nedeljo v Seulu, ko je armada Severne Koreje prekoračila mejo in s popolnimi moderno oboreženimi divizijami začela prodirati na vsej črti, da si podvrže Južno Korejo. Dan poprej je bilo veliko slavje ob obisku ministra za zunanje zadeve Johna Dullesa. Vsi časopisi so pisali o tem, nič manj pa o zasačeni vohunki, katero je zaposloval voditelj komunistične špijonaže za Južno Korejo. Delovala je kot priležnica visokega uradnika na ameriškem poslaništvu; ta ji je preskrbel celo aparat za oddajanje tajnih poročil na sever. Lep dan je bil in v ameriških hotelih in klubih so se zabave s popivanjem zavlekle do zore. Na severe pa so ob štirih divizije začele svoj krvavi pohod, brez napovedi in skoro brez strela z južne strani. »Hlad-dna« vojna v svetu je na Koreji vzplamtela v vročo; nanjo je bil pripravljen le napadalec. Izjave poslanika Muccia in drugih ameriških diplomatov so ljudem zagotavljale, da se ni treba bati, češ da so na severu demoralizirani in da je južna armada sposobna v nekaj dneh pognati napadalce nazaj čez mejo. Neutemeljenim zagotovilom in lažem je narod verjel in se navdušil, ker je bilo prijetno verjeti, da bo res tako. Vojnim enotam, ki so v naglici zapuščale Seul za pohod na fronto, so se pridružila tisočera vozila, avtomobili in vozovi z volovsko vprego; šli so vsi, ki so imeli orožje, da branijo deželo in napodijo nasprotnika. Patriotično navdušenje je trajalo nekaj ur. Fronta ni vzdržala in na Seul so ruski avioni odvrgli- prve bombe. Fisher mi je pripovedoval o zmedi. Že prvi dan je bilo oči-to, da se glavno mesto Seul ne bo moglo upreti se moderno oboroženi in za invazijo dolge mesece vežbani severni armadi. Za pobeg Amerikancev ni bilo na razpolago drugega kot nevelika v bližnjem pristanišču Inchon zasidrana norveška ladja. Namesto, da bi opozoril uslužbence, naj takoj pospravijo in odpotujejo, je poslanik Muccio do zadnjega hipa vztrajal, da nikomur ne bo treba zapuščati stolnega mesta. Tudi če bi komunisti zasedli Seul, je menil (kot je Fisher tolmačil poslanikovo nasprotovanje), se jim ni treba bati, kajti ravnati bi morali z njimi kot z diplomati, po postavah in dogovorih civilizirahih narodov. Muccijevo naivnost je pre* gnalo šele grmenje topov, ki je prihajalo vedno bliže s severnih strani. Obenem so jate sovjetskih letal začele spuščati prve bombe. Z dvajsetimi letali v armadi juga ni bilo misliti na obrambo v zraku. V dveh dneh je bil Seul zavzet in severna armada je kot povodenj poplavila jug. Skoro brez odpora so komunisti zasedli vso deželo razen okrožij v južnovzhodnem robu polotoka. Jezno mi je dr. Fisher pripovedoval podrobnosti, kako je nevešča ameriška diplomacija pogubno vodila narod v neutemeljeno zaupanje in bila zato vsaj deloma odgovorna za prvotne poraze. Ponovila se je ista pomota kot na Kitajskem, kjer je bila v kritičnem momentu odklonjena pomot Čangkajškovim obrambnim silam. V deželi ni bilo več kot 500 ameriških vojakov in celo tem, ki so bili v glavnem svetovale1 in učitelji, je bilo prepovedano hiteti na pomoč domačim branilcem. Umik osebja - vse^a je bilo 2.200 ameriških držav Ijanov, če ne štejemo misijo* narskih skupin - je omogo 1 šele general MacArthur; P° njegovem povelju so v nagb priletela iz Tokia letala. (se nadaljuje) Oglašujte v Ameriški Domovini! S tem bost® pomagali sebi in tudi našemu listu! “SLOVENIA RADIO PROGRAM” HEARD COAST TO COAST 3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 Jiut Za zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik CITY MOTORS 5413 St. Clair A ve. tel. 881-238*