V Kranju je odprt 5. mednarodni sejem malega gospodarstva — poslovno specilizirana prireditev, posvečena industrijski kooperaciji. Svoje izdelke predstavljajo obrtna združenja in MAGOS — združenje organizacij združenega dela malega gospodarstva, ki predstavlja najbolj aktualne proizvodne programe 30 tovarn. -Na sejmu sodelujejo tudi obrtniki in obrtna združenja iz 5 evropskih držav. XXXIII. Številka 39 Itoritelji: obeinaka konferenca SZDL ffeuce, Kranj, Radovljica, Skofja Loka Trtfc' - Izdaja Časopisno podjetje • IfMJ - Glavni urednik Igor Slavec 'govorni urednik Andrej Zalar itLASILO S O C I A Kranj, torek, 20.5. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1*47 kot tednik, od januarja 1858 kot poitedaik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. NE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 5. mednarodni sejem malega gospodarstva srečanje obrtnikov in industrije s. njski sejem malega go-va, letos ga odpiramo že naj postane specializirana tev, kjer se bodo srečeva-be združenega dela in po-kooperantov, zasebnih ki želijo dolgoročno ti z industrijo. Tako bi ki prireditvi ugotovili, zasebni obrtniki sposobni hkrati pa bi sejem poanto poslovnih dogovorov. kooperacijskih poki tako postalo javno,« je v Podpiranju 5. mednarodnega ga gospodarstva poudaril predsednika komiteja za energetiko in gradben i-* t Miklavčič. 4i3*u «e predstavlja 5 obrtnih jjj« MAGOS iz Ljubljane, ki organizacij združenega **kfa gospodarstva, ter obrt-L**fenja iz pet držav. Sejem je J*m organiziranosti zasebne '■i nas, o čemer najbolj zgo- • pri&jo podatki, da je lani na • »delovalo kar 20 obrtnih letos pa le 5. Tako so na kf jeseniški obrtniki sporočili, *»jma ne bodo udeležili zaradi kjfflih in slabih odnosov v Zvezi [« združenj Slovenije. Podob-Jimerov pa je bilo Se nekaj. To >di bo potrebno o organizira-Pa«bnega dela na Slovenskem Širše spregovoriti, zlasti Se rker industrijska obrt postaja jWj pomemben člen industrije, ^■aerobno mesto je na letošnjem p malega gospodarstva posve-F> inovaciji in racionalizatorski P**ti. Tako so se s svojimi re-!p* predstavil i kranjska IBI, ko-*Tomo8, Slovenske železarne in druge organizacije, medije precej organizacij združe- nega dela odklonilo sodelovanje in so celo omalovaževali dosežke svojih delavcev — inovatorjev. Tudi zasebni obrtniki so se predstavili z več inovacijami in izboljšavami. Zgleden primer so inovacije in izboljšave traktorskih priključkov, ki jih predstavlja Dušan Jagodic iz Kranja in sicer priključki za transportiranje hlodov, cepljenje drv in razne črpalke. Prav na tem primeru se vidijo prednosti dobro organiziranega sodelovanja med obrtnikom in delovno organizacijo Z KŽK Kranj. Sejem je tudi namenjen poslovni dejavnosti, to je ponudbi in povpraševanju med industrijo in zasebnim delom. Vendar pa na sejmu pogrelo kranjsko Iskro, za katero dela kar dve tretjini gorenjskih koope-rantov-obrtnikov, čeprav ji je bilo mesto ponuđeno. Za sejem je izredno veliko zanimanje tudi v drugih republikah. Obiskali so ga že predstavniki obrtnih združenj in gospodarske zbornice Hrvatske in Vojvodine ter številni drugi obiskovalci. V prvih dneh si je sejem ogledalo več kot 7000 ljudi. L. Bogataj Danes objavljamo • Na 9. in 10. strani današnjega Glasa objavljamo gradivo za bližnje seje zborov radovljiške občinske skupščine skupaj s sklepi zadnje seje radovljiške občinske skupščine. • V prilogi na srednjih straneh je objavljeno gradivo skupnosti za zaposlovanje Gorenjske. • Na 15: in 16. strani objavljamo Uradni vestnik z odloki in predpisi občinskih skupščin ter nekaterih krajevnih skupnosti. s Prav tako je v današnji številki Glasa tudi stran za invalide ter nekateri drugi sestavki, ki utegnejo vzbuditi vašo pozornost. Industrijska kooperacija pomemben člen združenega dela Sodelovanje naj bo enotno urejeno komiteja za Namestnik predsednika kt ^•^'^ergetiko in gradbeništvo Andrej Mihlavčtč je spregovori o pomenu kranjskega S, malega gospodarstva. - J?™, r. Ferdan Muzej revolucije v Begunjah Radovljica — Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko je že podprl pobudo pokrajinskega odbora aktivistov OF za Gorenjsko in odbora za gradnjo Muzeja revolucije pri medobčinskem svetu SZDL za Gorenjsko za gradnjo Muzeja revolucije v Begunjah. Zamisel so podprli tudi na seji predsedstva občinskega sindi- I Skorja I,oka pred referendumom \ove krajevne skupnosti V krajevni skupnosti Skorja Loka že dalj časa ugotavljajo, da je za jfe vključevanje krajanov v samoupravno in družbenopolitično Mjenje potrebno sedanjo krajevno skupnost, v kateri živi že nad \m prebivalcev, razdeliti. Dokončni sklep o razdelitvi je bil sprejet ■j»jiskupščine krajevne skupnosti konec lanskega leta. Na podlagi tega sklepa je bil izdelan osnutek nove organiziranosti »kupnosti in družbenopolitičnih organizacijah ter v javni razpravi H z^rih krajanov marca letos. Na vsej so se krajani izrekli za raz-Vlttev vfttiri nove samoupravne enote. Tako se bodo v nedeljo krajani na referendumu odločali o oblikovni novih krajevnih skupnosti: Skofja Loka-mesto. Stara Loka -"/flubnik. Kamnitnik in Trata. L. B. kalnega sveta Radovljica in sklenili, da morajo o predlogu razpravljati v vseh delovnih in samoupravnih skupnostih. Odločitev o izgradnji naj bi se v enotnem besedilu vnesla v temelje družbenih planov srednjeročnega razvoja vseh gorenjskih občin, v temelje planov samoupravnih interesnih skupnosti ter združenega dela gospodarstva. Novo stavbo Muzeja revolucije naj bi zgradili ob graščini v Begunjah, tako, da bi se muzej povezal s sedanjimi prostori v kompleks. Grad naj bi se kot spomenik vključil v projekt. Družbenopolitične organizacije in skupščina občine Radovljica naj bi zagotovile, da se grad v Begunjah, grobišče in Draga ustrezno, urbanistično zavarujejo in da bi se ves prostor opredelil kot spominski kraj. V okviru tega prostora ne bodo dovolili nepotrebnih gradenj, kajti ves prostor predstavlja spomenik narodnoosvobodilne borbe. Letošnje leto naj bi bilo pripravljalno obdobje, ko naj bi tudi pripravili javni natečaj projekta muzeja revolucije, medobčinski svet ZKS za Gorenjsko pa bo pripravil posvet z nekdanjimi borci in komunisti, 0 planiranju in o izgradnji Muzeja. Muzej revolucije na Gorenjskem naj bi zgradili do leta 1985, ko bomo praznovali 40-letnico osvoboditve. D. S. 5. mednarodni sejem malega gospodarstva V združenem delu se vse doij kaže potreba po sodelovanju med organizacijami združenega dela in zasebno obrtjo pri izdelavi najrazličnejših delov sklopov in podobnih polizdelkov, ki jih industrija potrebuje v proizvodnji. Taksno sodelovanje je v nekaterih organizacijah že dalo dobre rezultate, pa tudi v različnih regijah je sodelovanje različno razvito. Zato bo treba najti skupna merila za spodbujanje industrijske kooperacije za vso republiko, so poudarili na petkovem posvetu predstavniki obrtnih združenj, medobčinskih in republiške gospodarske zbornice, ki ga je vodil Andrej Verbič. Na Gorenjskem je industrijska kooperacija sorazmerno dobro razvita. Najboljše izkušnje pri tem ima Iskra, sicer pa v kooperacijskih odnosih sodeluje v naši regiji 4.16* kooperantov v zasebnem delu in 190 kooperantov v združenem delu. Od tega ima Iskra kar 258 sodelavcev v zasebnem delu in 85 v združenem delu. Lani je bilo v kooperaciji na Gorenjskem ustvarjenega nad dve milijardi dinarjev prometa. Planika je s svojimi kooperanti v zasebnem sektorju, ima 3, dosegla Titu in svobodi RADOVLJICA - Družbenopolitične organizacije občine Radovljica organizirajo v četrtek, 22. maja, ob 18. uri v Festivalni dvorani na Bledu osrednjo proslavo, posvečeno Titu, 35-letnici osvoboditve, dnevu mladosti in 30-letnici samoupravljanja. Na prireditvi bodo sprejeli pionirje v mladinsko organizacijo, v koncertnem programu »Vse je vihar razdjal — narod pa zmeraj stal« pa bodo pesmi, ki jih je pel med NOB v letu 1944 in 1945 mladinski pevski zbor ZMS Vojsko nad Idrijo. Mnogi gorenjski borci se spominjajo tega zbora, saj so prepevali skupaj z njim na raznih mitingih v Tribušah, na Voj-skem, v Cerknem in drugod. Po 35 letih zbor prihaja med Radov-Ijičane, z enakim programom, skupaj pa šteje 300 mladih pevcev iz Idrije. Kot pred 35. leti tudi zdaj vodi zbore Albin Za vrsnik. D. S. VU0.UUU dinarjev prometa, v združenem delu pa sodeluje z 39 delovnimi organizacijami in je prek njih ustvarila 500 milijonov dinarjev prometa. To pa je že kar 40 odstotkov celotne proizvodnje. Planika daje prednost sodelovanju v združenem delu, pri tem pa delitvi dela in specializaciji proizvodnje, v zasebnem delu pa naj bi delali zanjo predvsem orodja, ki se jih pri nas ne da dobiti. Kooperanti delajo zanjo predvsem velike serije. Sicer pa so v sodelovanju industrije in drobnega gospodarstva na Gorenjskem najbolj zastopane kovinska in nekovinska stroka, tekstil, elektro in papirna panoga. Polovico kooperantov ima gorenjska industrija z Gorenjske, iz drugih delov republike 31 odsotkov in iz drugih republik 19 odstotkov. Najpogostejši problemi, s katerimi se srečujejo v kooperantskih odnosih, so zamujanje rokov, nezadostna oskrba z repromaterialom, pomanjkanje materiala in slaba tehnična opremljenost obratovalnic, ki težko sledijo zahtevam sodobne tehnologije. V Iskri še posebej poudarjajo, da predvsem primanjkuje domačih materialov, v Jelovici menijo, da so neusklajene možnosti kooperacije v regiji, v LTH pa opozarjajo na problem, ko želijo kooperanti sovlaga-nje za razvoj, pa jim tega organizacija ne more nuditi. Za pospešitev industrijske kooperacije bi bilo zato potrebno predvsem najprej pripraviti ponudbo možnosti obrtnikov v regiji, da bi lahko industrija planirala , katere dele lahko dobi doma. Prednosti industrijske kooperacije pa niso samo zaradi zmanjševanja uvoza določenih delov temveč tudi v nižji ceni polizdelkov, možnosti večje specializacije tudi pri manjših serijah in izdelovanje orodij. L. Bogataj KRANJ 16.—21. 5. 1980 industrijska kooperacija ■ drobno gospodarstvo OZD ■ obrtna združenja a samostojni obrtniki inovacije a drobna prodaja po nižjih cenah NAŠLO V C LAS 2 Spomin na zadnje boje Veliko ljudsko zborovanje na Prevaljah ob 35 letnici zadnjih bojev druge svetovne vojne, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi iz Mežiške doline in drugih koroških občin — med gosti so bili tudi Mitja Ribičič. Franc Leskošek-Luka in Pavle Žaucer Mat jaž, je izzvenelo slavnostno in ponosno za 35-let svobode in hitrega razvoja ravenske občine in vse domovine, ter hkrati s trpkostjo in bolečino v srcih zaradi smrti predsednika Tita. O Titu in njegovem neprecenljivem deležu za razvoj naše domovine in mir v sve: tu, za razmah neuvrščenosti, je spregovoril slavnostni govornik Andrej Marine. Govoril je tudi o nekaterih aktualnih gospodarskih nalogah in dejal, da je poleg učinkovitosti gospodarjenja in umirjanja naložb najpomembnejše, da zmanjšamo ali vsaj preprečimo nadaljnje naraščanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Užiška 15 Podoba pred vhodom v Užiško 15 je že deveti dan nespremenjena: dostoja n -stvena kolona ljudi se pomika mimo zadnjega doma Tita. Ljudje se pomikajo molče. Tišino in spokojnost zelenega gaja pretrgajo kdaj pa kdaj pritajeni vzdihljaji ali ptičji ščebet. Mimohod je kot reka ... Pionirji v Kumrovcu V Titovem rojstnem kraju se je v nedeljo zbralo več kot 25.000 pionirjev in mladincev iz vseh republik in pokrajin. Pod geslom »Naj bratstvo in enotnost večno trajata« so manifestirali trdno privrženost mladine revolucionarnim izročilom Titovega dela. Zbrani mladini je spregovoril predsednik zveznega odbora Zveze borcev Kos ta Nadj. Med drugim je dejal, da Titovo delo ni samo temelj naše socialistične družbe, temveč bomo na njem gradili tudi našo prihodnost in mlade generacije se bodo ob Titu desetletja učile, kako je treba nenehno razširjati razsežnost človekovih svobo- *čln' Lovski zbor Na sobotni programsko-volilni skupščini slovenske Lovske zveze je o življenju tovariša Tita. o njegovem odnosu do naše naravne dediščine in o njegovih obiskih^v Sloveniji, govoril predsednik Lovske zveze Slovenije Lojze Briški. Delegati so med drugim ugodno ocenili delo zveze v zadnjem letu in so se dogovorili da bo naslednja številka »Lovec« v celoti posvečena lovski dejavnosti predsednika Tita. Osrednjaprireditev dneva mladosti Letošnja osrednja proslava dneva mladosti bo, kot že vrsto let doslej, na stadionu JLA, kjer bo več kot 9.000 nastopajočih izvajalo program pod geslom »Druže Tito, mi ti se kunemo!«, ki simbolizira neizmerno ljubezen, spoštovanje in hvaležnost predsedniku Titu za njegovo veliko delo pa tudi odločenost mladine in vseh prebivalcev SFRJ, da čvrsto pobrateni ostanemo pa Titovi poti gradnje samoupravne, socialistične, neuvrščene Jugoslavije. Dan mladosti v Stuttgartu V Stuttgartu v ZRN je bila v nedeljo velika proslava dneva mladosti, ki se jo je. udeležilo več kot 30.000 Jugoslovanov, ki so na začasnem delu v ZRN Nemčiji. V programu, ki je trajal tri ure. je nastopilo 6.000 otrok, mla dincev m športnikov, ki so s svojim nastopom na tej veliki prireditvi, prvi DO slovesu s predsednikom Titom, izražali trdno odločenost Jugoslo vanov, da še naprej stopajo po Titovi poti. Pokala za ZR VS Cerklje in Gimnazijo Kranj občinska Kranj v oblikovanju zakonske ureditve družbenoekonomskih odnosov pri gospodarjenju s sredstvi za materialni razvoj združenega dela pri urejanju delavčeve pravice do dela osebnega dohodka, na podlagi minulega dela, je pretekli petek na zanimivem predavanju, ki ga je priredila Visoka šola za organizacijo spregovoril Roman Albreht, predsednik sveta za družbeni) ureditev SRS. V pripravi je namreč poseben zakon, v katerem bodo obdelane družbeno pravne osnove odnosov gospodarjenja sredstev družbene reprodukcije, ki so namenjena za razširitev in izboljšanje materialne osnove združenega dela. osnutku bomo morali kmalu širše spregovoriti. — Foto: F. Perdan Cerklje — V nedeljo dopoldne je bilo v Cerkljah letošnje tradicionalno patrolno-orientacijsko tekmovanje ekip ZRVS in ZSMS občine Kranj, ki ga vsako leto v počastitev dneva mladosti organizira konferenca ZRVS občine sodelovanju s krajevno organizacijo ZRVS. Letos je bila to krajevna organizacija ZRVS Cerklje. Za letošnje tekmovanje lahko rečemo, da je bilo izredno uspešno in vzorno organizirano, udeležilo pa se ga je 14 ekip krajevnih organizacij ZRVS in 13 ekip ZSMS. od tega 11 ekip Gimnazije iz Kranja in rive mladinski ekipi iz Cerkelj. Z enominutnim molkom so vsi navzoči počastili spomin na tovariša Tita. Vse navzoče je v imenu krajevne skupnosti Cerklje pozdravil ing. Jože 2un, v imenu občinske konference ZRVS občine Kranj pa predsednik Borut Kobi. ki je med drugim dejal, da se to tekmovanje organizira v počastitev dneva mladosti in rojstnega dneva tovariša Tita. Letos pa je to tekmovanje dobilo še in bodo to tekmo tekmovanju je med ekipami ZR\s imela prva ekipa Cerkelj. med ekip«, mi ZSMS pa druga ekipa Ginvnazi* Kranj. Pokala je najboljšim ekiparr izročil Borut Kohi. V točkovanj*« šteli: hojo po azimutu, pravilne«!, govore na vprašanja iz zgodovi* N0B na temo: Kokrška četa v ofcofc. ci Cerkelj, odgovori na vprašani« a nuđenje prve pomoči, metanje rofo bombe v cilj ter streljanje r vnjafe puško. Rezultati: ekipe ZRVS - \ Cerklje I 230 točk. Za ekipo Cerkelj j so nastopili Bobnar Stane. Kroprv. nik Bojan in Kne Andrej. 2. Cedili* II. 229 točk (Perne. Kern. Cimhri 3. Gorice 227 točk (Kokalj. Rozmaa in Ribnikar). četrta je bila ekipa gf krice z 217 točkami, peta pa tretji ekipPlanine z 214 točkami itd. Ekipe ZSMS: zmagala je drum ekipa Gimnazije K rani z 234 točk*, mi in dosegla tudi najboljši rezultat tekmovanja. Za ekipo so nastopih Sajevic Rado. Frelih Renato ;r Cadež Gorazd. Drugo mesto si deliti tretja in enajsta ekipa Gimnazij* t 218 točkami, četrta je hila p«i V m M m ti! RADOVLJICA V četrtek, 22. maja izobraževalne skupnosti bo ob 16. uri seja obeh zborov skupščine Radovljica, na kateri bodo med drugim razpravljali o prispevni stopnji za uresničevanje programa izobraževalne skupnosti, o samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela z lokalno radijsko postajo Triglav, o finančnem načrtu ter o elementih za sklepanje samoupravnih sporazumov in vrednotenju programov do leta 1985. V ponedeljek, 26. maja, bo seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine skupnosti otroškega varstva. Na seji, ki bo ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine, bodo razpravljali o programu dela skupščine, o poslovnem poročilu za lani. o stabilizacijskih ukrepih, o finančnem načrtu skupnosti otroškega varstva, o prispevni stopnji in o nekaterih drugih vprašanjih. V sredo, 21. maja, bo ob 17. uri seja predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica in delegatov medobčinskega sveta Zveze •• i—1„ -„„„..ovijali o oceni planskih do-Radovljica za leto 1980 kumentov organizacij združenega dela občme ter sprejeli stališča za sejo Gorenjsko. medohHnskega »veta zveze *" Javorničani na delovni akciji JAVORNIK - KOROŠKA BELA — Mladinska delovna brigada iz jeseniške občine se je že pred meseci odločila za lokalno delovno akcijo, za zemeljska dela pri napeljavi telefonskega omrežja v krajevni šleupnosti Javornik — Koroška Bela. Mladi nameravajo opraviti precej delovnih prostovoljnih ur, izkopati za okoli pet kilometrov telefonske napeljave. 2e nekaj sobot doslej so prihajali na gradbišče z zastavami in z mladinskimi udarnimi pesmimi, minulo soboto, v času žalovanja za predsednikom Titom, pa je njihova pesem zamrla. Mladi so prijeli krampe in lopate, visoko dvignili zastave in povsem mirno in tiho odšli na gradbišče. Delali so vso soboto dopoldne, kot običajno, vendar brez besed in brez pesmi, z žalostjo v srcih, a s še večjo zagnanostjo in za trdno prisego, da nadaljujejo izročila tovariša Tita .. . D.S Kako plapolajo zastave V 7. členu Ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije ter v 9. členu Ustave Socialistične republike Slovenije je zapisano podrobno o zastavi SFRJ oziroma SRS. Ko pa izletnik mimogrede ob 1. maju poleg naravnih lepot pogleda tudi plapolajoče zastave na oknih in balkonih, se upravičeno lahko vpraša: so členi v ustavi sami sebi namen? A preden načnemo temo, kako izobešamo zastave, še dva stavka o tistih zgradbah, zlasti zasebnih hišah, kjer človek v prazničnih dneh zastonj išče okence ali drog na balkonu, s katerega bi plapolala zastava. Ne glede na pozive organizacij SZDL ob praznikih, ne glede na občinske odloke o izobešanju zastav in ne glede na slovesnost praznovanja se marsikomu ne zdi vredno pozdraviti praznika z izobešeno zastavo na hiši. Razen tega, da kar po pravilu nekatere hiše ob nobenem praz- niku nimajo izobešenih zastav, je navzoč tudi problem pravilnega izobešanja zastav. Na tem izpitu bi več kot polovica tistih, ki so letos izobešali zastave, padla. Zlasti na zasebnih hišah. To, da je republiška zastava bela-mod-ra-rdeča od zgoraj navzdol oziroma z leve proti desni, če je obešena pokonci, in to, da je državna zastava modra-bel a-rdeča, piše v ustavi. Ni vseeno, kako plapola zastava. Z njo namreč ne opravljamo nekakšno formalnost, temveč je zastava vselej bila in bo izraz državljanske zajesti, patriotizma, pripadnosti samoupravni socialistični skupnosti. In prav zato se tudi spodobi, da zastava ni obledela, celo malo natrgana in pomečkana. Naj bodo tudi zastave dokaz naše moči, suverenosti, našega prepričanja v lastno trdnost in nepremagljivost ter pripravljenost vzdržati kakršnekoli pritiske! _.nv Skupne inšpekcijske službe Radovljica — Ze nekaj čast«! Gorenjskem pripravljajo na nizacijo dosedanjih inspekc služb gorenjskih občin tako, organizirali skupno upravo cijskih služb za Gorenjsko delovna skupina, v katen vseh gorenjskih občin, je prijav« več delovnih osnutkov s premi i najbolj smotrno organiziraM* medobčinskih inšpekcijskih O ustanovitvi skupnega činskega upravnega organa špekcijsko nadzorstvo s sedeh Kranju so se strinjali tudi v ljiški občini. Inšpektorji, ki * združujejo, so pooblaščeni za po vsej Gorenjski. Tabor heroja Tončki Radovljica - Zveza rez.,, vojaških starešin se že phpravlu* letošnji Partizanski tabor nan^rl ga heroja Antona Dežmana-TW» Tabor, ki se ga že četrta 1 udeležujejo učenci 7 razn novnih šol radovljiške občine *T, namen učence seznaniti z ornbjs*; opremo ter z vojaškimi veVint» Vsi dosedanji tabori so hili unAm uspešni, tako, da pričakuj 9 bodo učenci zadovoljni z leteli taborom, ki bo 6. junija na i\\i*4 gmajni. Učenci bodo tudi Wt<*ri pravili kulturni program. Višje najemnine Lani so se v |fl sporazumom bfl h/l Radovljica — s samoupravnim vorili o prehodu na ekonom^ 4\ narine. V njem pa najemni^ ^ posebej opredelili, saj najema stanarinami ne morejo primeri Poslovni prostori služijo namenom kot stanovanja Najemnine za kvadratni ^^jk poslovnega prostora ne smejo pulB gati dvakratnega zneska m^uJ za enako površino. l/gotaM«, so najemnine še vedno ra;^^ nizke, zato so se domenili, da ^/■ jemnine za poslovne prostog aj/B nostnih dejavnosti povečajo odstotkov, najemnine u narait/| 20 odstotkov in najemnin? r t ostale poslovne prostore za 1»« stotkov. TlI&K, 20. MAJA 1980 Obveščanje tudi dolžnost Jesenicah so minuli četrtek organizirali pro- prišteti se druga giaaiia in Mite-Ksko konferenco o obveščanju v delegatskem ™temu — Kopica obsežnih gradiv ne zagotavlja 9k5 postajo Triglav na Jesenicah Povite obveščenosti delegatov — Nadaljnje pri-tevanje za kvalitetno rast samoupravnega obveščanja 3 STRAN G LAS .'tSENICE — Posamezna vpra-nja obveščanja v delegatskem fjemu »o zadnja leta obravnavi sejah občinske konferen-■8©cialistične zveze ob drugem 'Vlivu, vendar že dalj časa niso -Vito ocenjevali problematike peačanja v jeseniški občini, po je predsedstvo občinske pference Socialistične zveze r-d nedavnim sklenilo sklicati f^ernako konferenco, na ka-^ bi ugotovili in ocenili dosež-JTrj uveljavljanju obveščanja delegatskem sistemu na posa- meznih področjih organiziranosti delovnih ljudi in občanov. , Kot je v uvodu konference seznanil udeležence predsednik sveta za informiranje pri občinski konferenci Socialistične zveze na Jesenicah Joža Vari, je sredi lanskega leta blizu 30 tisoč občanov imelo 13.278 radijskih in 9.643 televizijskih sprejemnikov, 685 izvodov Dela, 1318 izvodov Ljubljanskega dnevnika, 2490 izvodov Nedeljskega dnevnika, 1318 izvodov Glasa in 10.500 izvodov Zelezarja. K temu je treba Plaz pritožb h račun organizacije kmetijstva I moremo reči. da v kamniški ['•fli ne dajejo poudarka kmetij-• Med prvimi so ustanovili krnelo zemljiško skupnost, organiza-' združenega dela združujejo r«tva za pospeševanje kmeti j-rurli v občinskem proračunu ^kmetijstvo pomembno mesto. ml^ii. vse bolj se usipa plaz pri-^ na račun organizacije kmetij-Naše kmetijstvo še ni dobilo jpravnega pečata, so na mar-% seji samokritično dejali dele-£ občinske konference socialist zveze. Naše delo na področju ytij*fce dejavnosti ni opravljeno, »idno se sprašujemo, kako j v tek dogovorjene naloge, ^jjih tisti, ki so odgovorni za to, , Uresničil i. *zetek problematike, ki so jo na ^1 občanov nanizale krajevne P*Mi. je spet opozoril na žgoč FSn Kar šest krajevnih skup-" f navedlo nezadovoljstvo s ^kjo služb za pospeševanje in FVwanje kmetijske dejavnosti. *dkup mleka ni dobro organi-je premalo storjenega za kmečkega turizma, da so ne-jni z nadzorom nad obdelo-in uporabo kmetijskih zem-£vihaja celo do odtujevanja L^ii so zaščitena z odlokom. k?* torej je, programa razvoja 'diko so pričakovali od usta-* "kupnosti za pospeševanje ^va, ki naj bi prinesla kva- litetni premik. Toda skupnost še ni bila ustanovljena, čeprav je bila naloga temeljito dogovorjena. Prav tako ni dodelana organizacijska povezava in delitev dela med kmetijsko zemljiško skupnostjo in referentom za kmetijstvo pri občinski upravi. Ker kmetje ne vedo. kam naj se obrnejo po nasvet, ga najbolj pogosto ne dobijo. Letijo pripombe na račun birokratskega poslovanja. Tudi zadnja akcija širitve ovčjereje je pokazala, da organizacijska oblika delitve dela ni izdelana, saj na sestankih v krajevnih skupnostih pospeševalcev ni bilo. Torej, kmetje tudi temeljitih odgovorov na vprašanja niso dobili. Če preletimo, kaj vse načrtujejo krajevne skupnosti v prihodnjem srednjeročnem razdobju, najdemo tudi sedem krajevnih skupnosti, ki načrtujejo razvoj kmetijstva s sodelovanjem pospeševalne službe in ureditev zbiralnic za mleko ter osem krajevnih skupnosti, ki načrtujejo razvoj kmečkega turizma. Jasna je torej zahteva, da bo treba čim prej odgovoriti, zakaj skupnost za pospeševanje kmetijstva še ni bila ustanovljena, zakaj ni bil izvršen prenos zemljišč, kaj bo delal referent za kmetijstvo pri občinski upravi in kaj tajnik kmetijsko zemljiške skupnosti. Predvsem pa bo treba začrtati razvojno politiko na področju kmetijstva in izdelati program. M. Volčjak z 840 urami oddaj letno. Vsa ta sredstva obveščanja, je dejal, seveda ne morejo popolnoma opravljati dolžnosti obveščanja za odločanje: nekatera zaradi ne dovolj pogostega izhajanja in druga zaradi odmaknjenosti poročanja od samoupravnega delovanja v občini. Prav gotovo je delegatsko obveščanje v jeseniški občini glede na prvo mandatno obdobje naredilo korak naprej. Gre za okrepljeno odgovornost do pravočasnega obveščanja delegacij in delegatov, ob čemer pa so premalo storili za kvalitetno rast informacij, saj so gradiva še vedno največkrat nepregledna in slabo razumljiva. Na osnovi tega je moč ugotoviti, da v temeljnih samoupravnih skupnostih premalo preučujejo sistem obveščanja in ga redkokje strokovno opredeljujejo, večini pa je tuja tudi odgovornost za obveščanje. Prav slednje vprašanje bi v vseh okoljih morali rešiti v svojih samoupravnih aktih s konkretnimi določili, skladnimi z ustavo, zakonom o združenem delu in drugimi zakonskimi predpisi, je za sklep poudaril uvodničar. V obsežni razpravi je sodelovalo več udeležencev konference, ki niso samo opozarjali na ugotovljene probleme, ampak so za boljše obveščanje v delegatskem sistemu tudi predlagali nekatere rešitve. Razpravljalci so si bili enotni, da se delegati težko znajdejo v današnji poplavi slabo razumljivih informacij, katero povzroča nedograjen sistem obveščanja. Da bi to izboljšali, so menili, je treba najprej v statutih organizacij združenega dela, krajevnih in drugih skupnosti konkretno opredeliti način obveščanja. Povsod bo treba narediti inventuro tehnične opreme in vsa možna sredstva povezati v celovit sistem obveščanja. Vse, ki sodelujejo v procesu obveščanja, bo treba nenehr V Martinj vrhu bodo odkrili spominsko ploščo pionirju Štefanu Lotriču Rdeča roža je prerasla v brigado V spomin na uspešno delovanje pionirskega odreda »Ratitovec« Železniki med narodnoosvobodilno borbo bodo v petek, 23. maja, ob 10.30 pri šoli v Martinj vrhu odkrili spominsko ploščo njegovemu organizatorju in prvemu komandantu Štefanu Lotriču, ki je pred 35. leti, star komaj 15 let, padel v neposredni bližni, smrtno zadet ob nenadnem napadu Nemcev in belogardističnih izdajalcev. Slavnostni govornik bo nekdanji sekretar oblastnega komiteja SKOJ za Gorenjsko Franc Kavčič-Veljko, kulturni program pa bodo pripravili učenci kranjske gimnazije in osnovne šole Železniki ter kranjska pihalna godba. te —mo usposabljati za te naloge Le tako bodo namreč strokovne tudi ^ KNnju Zveze komunistov v jese Bl' oMni za preteklo mandatno ■Jkjf. ki ga je udeležencem konice prebral sekretar komiteja Kobentar, je zajelo pomemb-vprašanja iz aktivnosti komu-* na vseh področjih. Poroče-j? obširneje spregovoril o pri-''J komunistov v uveljavljanju . službe spoznale potrebo po dopolnitvi gradiv za odločanje z razumljivimi povzetki, v katerih bodo analizirali vsebino slehernega predloga. Kot so ocenili razpravljalci, za dosego teh ciljev včasih manjka le nekoga, ki bi aktivnost obveščanja usmerjal, pa malo dobre volje sodelujočih. V vseh okoljih je potreben aktiven odnos do informacij, saj obveščanje ni tepiti odgovornost komunistov sprava na programskovolilni konferenci ob- PUaeieže^ Ske organizacije Zveze komunistov na Jese- tj? Pred,<>g sklepo \h je odkrila pomanjkljivosti v dosedanjem delovanju članstva aSaice - Uvodno poročilo a C& političnega sistema in uresniči« določil zakona o združenem poaebno pozornost pa je na-izpolnjevanju nalog v gospo-i in na negospodarskih po-Kot je ob tem ocenil, za-komunistov ni bila v celoti f-/oljiva. Letina razprava je opozorila na pomanjkljivosti v delovanju »tov, predvsem na gospoda r-področju. kjer lanskoletni re-U niao prav nič spodbudni, uspešnost gospodarjenja se kaže v nižji stopnji akumu-»posobnosti združenega dela liriki občini. |5eprav smo letošnje leto za-i odločnostjo ustaliti gosposka gibanja, doslej znani Jtki o poslovanju v prvem Jnečju kažejo, da gospodar-i J ni razporedilo dohodka v ^ Su z resolucijskimi načeli,« \$tf Mnofe seznanil predsednik je-Itfjjf %e občinske skupščine Slavko * *> iHiAX zatem poudaril, ,„.,,.' 'V''komunisti ustrezno ukrepati ^rvJ: [Sjo aktivnost usmeriti ne le v položaja in sprejem ukrepov. [%k tudi v nenehno prizadevanje "tnejše delo. To velja tudi vmVbinako bogatitev samouprav- :|S?a ne i *e zlasti za utrjevanje dele-«£*/>ga sistema, kjer Že nekaj časa l^jnajBona istem mestu. 1 -i predsednik občinske konfe-\>|MKS Boris Bregant je kot Član v , ^v/^nega odbora jeseniške žele-aTW pojasnil proizvodno problemi) največje gospodarske orga-w\f v občini. Ko je govoril ^jth za nadomestitev dosedanje-tpda letošnje proizvodnje in iz- polnitev delovnega načrta za to leto. je podčrtal potrebo po vključevanju komunistov v skupna prizadevanja za njihovo uresničitev. Prav to, kakor je dejal, je glavna naloga vseh osnovnih organizacij Zveze komunistov v železarni in drugod. »Boljše samoupravno in proizvodno delo je tesno povezano z načrtno kadrovsko politiko,« je v nadaljevanju razprave naglasil član komiteja Franjo Kragolnik. Med drugim je tudi opozoril na slabo uresničevanje sprejetih dogovorov in sporazumov s tega področja, saj zlasti pri planiranju kadrov ostaja v občini pri starem. »Pomanjkljivosti so tudi pri kadrovanju v Zvezo komunistov,« je dejal izvršni sekretar za organiziranost, razvoj, statutarna vprašanja, kadrovsko politiko in usposabljanje pri komiteju ZK Mirko Rabič. Čeprav se je število komunistov zadnji čas precej povečalo, zdaj je v občini prek 2300 članov ZK, pa njihova aktivnost, kot je pojasnil, ni zadovoljiva. Predvsem moti, da stoje ob strani ali, celo izstopajo iz članstva komunisti, katerim je družba namenila precej denarja za njihovo idejnopolitično usposabljanje. Zato se bodo morali komunisti bolj kot doslej zavedati svoje odgovornosti in aktivneje sodelovati v osnovnih organizacijah. Te in druge misli iz razprave je potrdil sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina. Kot je poudaril, se člani Zveze komunistov premalo konkretno lotevajo dela in so kljub razreševanju določenih vprašanj »po bližnjicah« največkrat prepočasni in premalo učinkoviti. Ob tem je ocenil, da ho treba osnovne organizacije ZK usposobiti za odgovorno razreševanje vseh problemov, še zlasti za boljšo organizacijo proizvodnega dela. doslednejše izpolnjevanje samoupravno sprejetih sklepov in večjo aktivnost komunistov v drugih družbenopolitičnih organizacijah. S. Saje spre-v in priporo-_. eščanja v jeseniški občini obvezuje k oceni delovanja informacijskega sistema ter sprejemu ukrepov za nadaljnjo rast kvalitete samoupravnega obveščanja. Predlog bo na osnovi razprave dopolnil svet za informiranje pri občinski konferenci Socialistične zveze in ga predložil v potrditev predsedstvu občinske konference. S. Sa je Štefan Lotrič, dvanajst let mu je bilo, ko se je začela druga svetovna vojna, je bil droben in bolehen fantič. Vedno se je motal okoli nemških postojank in policijskih tovornjakov, ter se skušal z Nemci celo pogovarjati. Bratje, ki so vsi sodelovali v borbi proti okupatorju, so mu iz dneva v dan zaupali več skrivnosti, ki pa jih je znal vedno držati v tajnosti. V hajkah je bil že kurir in je hodil mimo nemških straž, kar noben odrasel človek ne bi mogel. Z razmahom NOB in aktivnosti OF je v začetku leta 1943 za kurirsko delo Štefan Lotrič pridobil tudi svoje prijatelje. To so bili Lojze Kristan, Tine Petrač, Nace Prezelj, Veni Šuštar, Jože Bajželj, Janko Logar, Jože Demšar, Lojze Žumer, Marjan Žumer in Janko Šmid. Decembra 1943. leta so v Merovi gostilni v Železnikih ustanovili pionirsko organizacijo Rdeča roža, ki naj sodeluje v boju proti okupatorju. Oblikovana je bila po nalogu Okrožnega komiteja KPS, Okrožnega komiteja OF in Okrožnega komiteja SKOJ. Poleg že omenjenih tovarišev so se vključili tudi Jože Košmelj, Franc in Tone Vrhunc, Beno Logar, Tone Keržar, Filip Blaznik, Ciril in Janko Benedičič, Janez Koblar, Jože Prezelj, Janko Cvek, Cveto Benedičič, Stane Primožič, Janez Kemperle, Stane Bertoncelj in še nekaj drugih. Po drugem napadu na Železnike, 23. januarja 1944. leta so oblikovali pionirski odred Ratitovec. Tedaj se je pridružila še grupa iz Zalega loga, v kateri so bili Janko Egart, Silvo Zelj in Mira Flor-jančič, iz Podlonka pa Stane Kemperle in Tine Šmid. Glavne naloge pionirskega odreda so bile prenašanje kurirske pošte po ožji okolici in celo na območju Škofje Loke in Kranja, do Medvod, obveščevalno delo, sabotažne akcije, pomoč pri oskrbovanju s hrano in obleko, propagandne akcije, trošenje letakov in lepljenje lepakov, zbiranje orodja, tehničnega in sanitetnega materiala in podobno. Septembra 1944. leta so Nemci zgrabili vso Lotričevo družino in jo odvlekli v Goričane. Rešil me je le oče, Štefan je kmalu pobegnil in je postal partizanski kurir med Jelovico in Novaki. Pionirski odred Ratitovec pa je bil iz dneva v dan močnejši. Vodstvo je prevzel Jože Bajželj. Od 22. 11. 1944 je deloval v sklopu škofjeloškega odreda in se je prenoval v pionirsko brigado, ki je sredi februarja 1945. leta na mladinski konferenci za Primorsko in Gorenjsko v Cerknem nastopila kot čvrsta enota. Nekateri pionirji dobili odlikovanja, drugi Titove slike s posvetilom. Več pionirjev Je dobilo tudi orožje. Od tedaj naprej so delovali skupno s škofjeloškim odredom, Prešernovo brigado, Gradnikovo brigado in Jeseniškobohinjskim odredom ter terenci. Ob osvoboditvi Škofje Loke, Kranja in Ljubljane so pionirji skupno s partizani sodelovali na vseh manifestacijah, kjer jih je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Na II. kongresu Ljudske mladine Slovenije so prejeli posebno republiško priznanje. Vsega tega Štefan ni dočakal. Padel je na pragu svobode, v začetku aprila 1945. leta v Martinj vrhu. L. Bogataj Največ pozornosti gospodarjenju Tržiški komunisti so na programskovolilni konferenci ocenili delo v minulih dveh letih in spregovorili o nadaljnjih nalogah, zlasti o prizadevanjih za boljše gospodarjenje Marjan Bizjak Tržič — V četrtek popoldne so delegati na programskovolilni seji občinske konference ZKS Tržič, ki so se je udeležili tudi Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS. Bojan Kfernenčič, izvršni sekretar Čft' ZKS. Geta Hačič. član t K /,KN in Zdravko Krvina, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, za predsednika občinske konference zveze komunistov i/volili Marjana Bizjaka, za sekretarja komiteja pa ponovno -Janeza Piškurja. Uvodno oceno o delu tržiških komunistov v zadnjih dveh letih je podal Janez Piškur. Dejal je. da so komunisti v tem obdobju namenili največ pozornosti nadaljnjemu razvoju družbenoekonomskih odnosov in stabilizaciji gospodarstva. demokratizaciji odnosov znotraj Zveze komunistov in delu komunistov v političnem sistemu, akcijski in kadrovski krepitvi ter razvijanju odgovornosti v Zvezi komunistov kot tudi varnostnopolitičnim razmeram in krepitvi sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V bogati razpravi so delegati govorili največ o prizadevanjih za boljše gospodarjenje v občini. Kljub temu. da je tržiško združeno delo lani doseglo lepe uspehe v primerjavi s prejšnjimi leti. še vedno zaostaja za gorenjskim in slovenskim poprečjem. Razlike celo naraščajo. TrŽiška industrija je predelovalna, torej močno odvisna od dobaviteljev surovin in polizdelkov. Uvozne omejitve so zato nekatere delovne organizacije hudo prizadele in ponekod celo okrnile proizvodni proces. Govorili so tudi o stabilizacijskih prizadevanjih, ki morajo postati trajna naloga, in poudarili, da so v prvih letoš-nih mese< ih uspeli dvigniti produktivnost ter zmanjšati odsotnosti / dela. Ovira hitrejšemu gospodarskemu razvoju občine, so poudarili na seji. je tudi zaostajanje pri investicijah. Se vedno namenjajo premalo denarja zanje, po drugi strani pa je vpliv zbora upravljavcev banke prešibak. Od banke združeno delo pričakuje več pomoči. Na konferenci so spregovorili tudi o premajhni učinkovitosti delegatskega sistema. Slabosti so znane, zdaj pa bo treba oceniti prispevek Zveze komunistov, da se odpravijo in še bolj zaostriti odgovornost komunistov v delegacijah. TrŽiški komunisti bodo več pozornosti posvetili idejnopolitičnemu usposabljanju in izobraževanju, da bodo akcijsko bolje usposobljeni za reševanje nalog tako v organizaciji zveze' komunistov kot v celotnem političnem sistemu občine. H. Jelovčan ■Ia ne: Piškur O L A S 4. STR AN torek. 26. iMuTii Obotavljivo planiranje Delovne in temeljne organizacije združenega dela gospodarstva in negospodarstva so bile pri svojem planiranju za leto 1980 manj smele in manj optimistične — Še vedno kršitelji Radovljica — V radovljiški občini so ocenili 97 odstotkov planskih podatkov temeljnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela gospodarstva in vse plane s področja negospodarstva. Planov niso poslali iz skupnih služb Komunalnega gospodarstva Radovljica. Komunale Bled in Kmetijske zadruge Srednja vas. Vendar pa s kvaliteto in realnostjo planiranja ne morejo biti povsem zadovoljni, predvsem zato. ker precej temeljnih in delovnih organizacij ter skupnosti svojih programov ni uskladilo z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve o razporejanju dohodka za letos. Ugotavljajo tudi. da delovne in temeljne organizacije niso bile pri planiranju optimistične, bolj so upoštevale trenutno stanje kot svoje dosedanje rezultate, predvsem pri delitvi celotnega prihodka. Gospodarska rast v 16 odstotkih je v primerjavi z lansko z 32 odstotki prenizka, saj hi hila po teh podatkih letos realna gospodarska rast negativna. Čeprav je precej kršiteljev, pa predvidevajo zaostajanje sredstev za osebne dohodke ter precejšen porast sredstev za akumulacijo, znatno več kot leto prej. Delovne organizacije planirajo zaposlovanje v okviru določil resolucije, le v negospodarstvu je zaposlovanje še vedno preveliko. Kadrovsko problematiko so Za uresničitev politike stabilizacije je odločilnega pomena zagotovitev resolucijsko opredeljenih razmerij v razporejanju dohodka. Kljub precejšnji aktivnosti družbenopolitični organizacij in izvršnega sveta pa ima 36 odstotkov vseh temeljnih organizacij in pet delovnih skupnosti skupnih služb gospodarstva ter 5 delovnih skupnosti negospodarstva neusklajene plane z določili resolucije in dogovora, ko gre za oblikovanje sredstev za osebne dohodke. Neusklajenost z dogovorjenim porastom sredstev za namene skupne porabe pa ugotavljajo pri 42 temeljnih organizacij gospodarstva in pri 14 delovnih skupnostih negospodarstva. obravnavali premalo celotivo in temeljito, prav tako pa so zanemarili dogovorjene minimalne standarde za življenjske in kulturne razmere zaposlenih. Ekonomski odnosi s tujino so v občinskem gospodarstvu pomembna dejavnost, predvsem v industriji ter v gostinstvu. Industrija bo ustvarila 75 odstotkov izvoza in 94 odstotkov uvoza, gostinstvo pa 20 odstotkov izvoza, in odstotek uvoza. Se vedno imajo v radovljiški občini pozitivno in dokaj ugodno pokritje uvoza z izvozom, vendar pa je opaziti upadanje predvsem v industriji. D.Sedej IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ /ve/rvga LESCE - Rezultati proizvodnje za prvo tromesecje kažejo, da bo se v Verigi planu približali in ga ponekod tudi presegli. Ne morejo pa biti zadovoljni s poslovnim uspehom, vsaj za prva dva meseca ne. Velik porast stroškov je posledica podražitev osnovnih surovin, energije in pomožnega materiala. TOZD vijakarna je marca presegla tako osnovni mesečni plan kot operativni plan. "Doseganje plana je po posameznih skupinah različno. Verigama je bila uspešna, v sidrnih verigah vrednostno proizvodnja zaostaja. Izvoz za planom zaostaja, v primerjavi z lani so izvozili isto količino, vrednost izvoženih izdelkov pa je bila za 26 odstotkov večja. V zadnjih dneh preteklega «"e8ecIa."mo na zborih delavcev in v družbenopolitičnih organizacijah obravnavali rezultate poslovanja v letoinjih prvih treh mesecih in tako se posebej preverjali, kako letos ob zaostrenih pogojih gospodarjenja uresničujemo sprejete naloge m cilje. Osrednji problem, ki je bil prisoten v potovanju prvega trimesečja, je hitrejša rast s roftkov od prihodkov. Ugodni premik, so »otovneni pri koriščenju delovnega časa. saj s* izostanki z dela zmanjšujejo, niso pa šeVoseg™ povsod z letnim planom načrto-f.e.„^r%nJ*«nia. Ob normalnem poteku prvo Za velikoserijsko proizvodnjo športne obutve so v Planiki novembra lani in januarja letos kupili od zahodnonemške tovarne Desma dva stroja za brizganje poliuretana, ki sta pitenostavila in izboljšala izdelavo športne obutve. Medtem koje bila pri starem načinu izdelave — ki sicer tudi ni bil počasen - potrebna vrsta delovnih operacij na tekočem traku, zdaj vse to odpade. Pri novih strojih se sešiti zgornji deli le napnejo na model na stroju, kjer ga posebna poliuretanska masa zalije in čevelj je narejen. Odpadlo je torej ročno lepljenje podplatov na gornjih, razmastitev, brušenje in še druge operacije. 400—500 parov je zmogljivost stroja na izmeno, na katerem je naenkrat v izdelavi 24 čevljev. Povpraševanje po Planikini športni obutvi je veliko, vendar so njihove izvozne obveze prevelike, da bi lahko z njo bolje zalotili domače tržišče. Pravijo, da bodo z najnovejšimi izdelki, ki jih odlikujejo posebna prožnost in odlični materiali, domačim kupcem lahko bolje postregli šele jeseni. — Foro: D. D. vanega znižanja. - proizvodnje so .količinski plan- za pr četrtletje izpolnjeni. Se vedno pa je vec delkov slabe kvalitete. utfotav-9* ob zaključnem računu smo ugota\ • na katera moramo ranim. Dosegamo ™**°™n'J*£ zvoza. S^a^s^s v^enirr Siere fmarcu pa so vzrok, da nismo dosegli Se večjega porasta. terial izvod, to so vprašanja, SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Minimalni kazalci plana potreb po kadrih (2) Pd uiv na popis minimalnih kazalcev je bil v gorenjskih občinah izredno dober, saj je od 1032 popisnih enot podatke posredovalo kar 973 ali 94,3 odstotka J^^meni zaJetJe 983 odstotka zaposlenih delavcev v OZD. Najslabši odziv je bil v Radovljici, kjer ni odgovorilo 44 popisnih enot ali 81,7 odstotka. V drugih občinah pa je bilo takih do 14. Prvi pregled zbranega gradiva že omogoča določene zaključke, medtem ko bo natačnejšo uporabnost rezultatov prinesla podrobnejša analiza. Že iz podatkov o stanju zaposlenih in njihovi strukturi ob koncu leta 1978 lahko zaključimo, da se izobrazbena sestava naših delavcev le nekoliko spreminja v povečevanju deleža strokovnih delavcev in zmanjševanja števila ozkih profilov (priučenih in nepriučenih delavcev). Od leta 1976, ko smo zadnjikrat imeli na voljo ustreznejše P™8™- « J« dvignil delež visoko strokovnih delavcev od 2,8 do 2,9 odstotka, delež višje strokovnih od 3,1 na •M odstotka ter odstotek tehnikov s štiriletno srednjo šolo od 14.5 na 15,9 odstotka. Porastel je tudi delež kadrov širokega profila, medtem ko se je znižalo število priučenih in nepriučenih delavcev. Ti so še v letu 1976 predstavljali preko 48 odstotkov vseh zaposlenih v letu 1978 pa je bil delež 46,3 odstotka. Opaženi premiki so seveda manjši in za konec tega srednjeročnega obdobja ne zagotavljajo doseganje takšne strukture zaposlenih, kot so jo gorenjske občine predvidele v svojih planskih dokumentih. Spremembe tudi niso progresivne, tako da odstotki ne naraščajo bo'.j pri stopnjah višje zahtevnosti. Ilustrativen primer so že kadri višje in visoke stopnje, kjer gre •za večje premike na višji stopnji, kar je po vsej verjetnosti med drugim tudi rezultat pospešenega izobraževanja ob delu, v katerem je ta stopnja prej dosegljiva. Za prihodnje plansko obdobje načrtujejo OZD bolj smele spremembe v strukturi zaposlenih. Predvidevajo, da bo letos že 3.3 odstotka delavcev z visoko šolo, koncem 1985 pa že 4 odstotke. Pri višji stopnji strokovnosti ho ta premik 4,9 odstotka v letošnjem letu na 5,9 odstotka v letu 1985. Delež kadrov s štiriletno srednjo šolo se bo dvignil nekaj manj kot 2 odstotka, delež tistih z dvo in triletno šolo pa nekaj več kot 1 odstotek. Smelo je načrtovano zniževanje udeležbe ozkih profilov v celotni zaposlenosti in sicer preko 6 odstotkov. Po teh predvidevanjih prihaja torej do večjih stopenj rasti na višjih stopnjah znanja. Takim načrtom bodo morali slediti tudi ukrepi v spremembi proizvodnih programov in tehnoloških postopkov ter opremeljenosti dela, kajti v nasprotnem primeru načrti ne bodo uresničeni. Z minimalnimi kazalci je celotna rast zaposlenosti na Gorenjskem planirana v višini poprečno 2 odstotno letno. Industrijske organizacije predivdevajo poprečno 1 odstotek, dejavnosti terciarnega značaja med 2,5 odstotka in 3 odstotki, družbene dejavnosti, posebno izobraževanje, kultura in zdravstvo pa blizu 4 odstotke. Iz teh okvirov izstopa vidno le stanovanjska in komunalna dejavnost s planiranimi 6 odstotki. Te napovedi lahko označimo kot razmeroma smiselne in usklajene z razvojnimi načrti dejavnosti v naših občinah. Uresničitev teh načrtov zahteva v celotnem obdobju 1981 do 1985 v gorenjskih občinah skupaj približno 15.200 novih delavcev, od katerih jih bodo organizacije iz notranjih virov pridobile 2700 ali 17 odstotkov (napredovanje, šolanje ob delu in iz dela, preuspo-sabljanje). okoli 12.500 pa iz zunanjih - generacijski priliv kadrov in aktiviranje maloštevilnih delovnih rezerv. Tudi načrtovana poprečna letna rast potrebnih delavcev posameznih stopenj strokovnega znanja potrjuje že navedeno ugotovitev, da bo hitrejše vključevanje delavcev z višjimi stopnjami zahtevnosti. Opažamo premo sorazmerje, kar pomeni tem višjo stopnjo, Čim višji je izobrazbeni nivo. Planirane potrebe se gibljejo od 0,2 odstotka letno pri ozkih profilih, preko 2,8 odstotka na nivoju dvo ali triletne šole. 3,2 odstotka s štiriletno šolo do 5,9 odstotka na stopnji više in 6 odstotkov visoke ter preko 8 odstotkov na stopnji magistrov in doktorjev znanosti. Zelo velike potrebe po delavcih so planirane na ekonomsko organizacijskem, trgovsko gostinskem in tehničnem področju. V relativnih premikih izstopajo tudi upravno-pravno. družboslovno ter pedagoško in umetniško področje, le da gre tu za manjše absolutne Številke j0*j puhar r Boleča rana kamniškega gospodarstva se ne celi Že večkrat smo pisali, da je pomanjkanje razvojnih programov boleča rana kamniškega gospodarstva. Vse kaže, da ee bo tudi letos ponovila slika preteklih let. Razvojnih programov ni, čeprav so bili napovedani. Kamniška enota Ljubljanske banke je že koncem januarja pozvala investitorje, naj prijavijo svoje namere, da bo lahko v skladu z merili zapisanimi v resoluciji, razdelila denar. Čakali je do konca aprila. Prejela ni niti enega razvojnega program. Kje tiči vzrok? Morda tudi v letošnjih omejitvenih ukrepih, saj so skoraj vsi programi vsebovali nekaj uvožene investicijske opreme. Tudi koriščenje lani odobrenih bančnih investicijskih kreditov je manjše. Vendar edini vzrok ne more biti v tem, saj se sicer slika ne bi ponavljala že vrsto let. V luči poslovnih uspehov so take razmere toliko manj razumljive, saj se je lani reproduktivna sposobnost kamniškega gospodarstva znatno povečala, prvi podatki govore, da se bo tudi letos. Sprašujemo se. ali je kamniškim gopodarstvenikom vseeno, če jim v delavnicah ropotajo stari, izrabljeni stroji, ali morda nimajo strokovnjakov, ki bi bili sposobni izdelati razvojne programe, morda se celo boje napora, da bi razmišljali o bodočnosti. Razmere so vsekakor prava posebnost. Ko drugod oblikujejo dodatna merila za odbiranje prednostnih investicij, ki bodo deležne bančne soudeležbe, saj želja več kot možnosti, kamniška banka zaman kliče investitorje. Kako prav je torej ravnal izvršni svet, ko ni podprl aprila predlaganega družbenega dogovora o osnovah in merilih za presojo investicij v letošnjem letu, ki so ga oblikovali v ljubljanski regiji. Ob tem je toliko bolj zanimivo, da investicije v negospodarstvu zgledno tečejo. Lani so začeli s smelimi načrti in največji razmah pomeni kamniška mestna obvoznica, uresničili pa sohe vrsto naldžb. Tudi za obvoznico je denar skoraj v celoti a* goto vi jen. Letošnja poraba odobrenih kreditov je sicer nekolike manjša od pričakovane, vendar se ni bati, da denar ne bo porabljen. Izvršni svet je opozorilo naslovil na zbor združenega dela it družbenepolitične organizacije. Razmere so vsekakor zaskrbhV joče. Zastavlja se vprašanje odnosa med porabo in ustvarjenim dohodkom. Če investicije na negospodarskem področju nimajo protiuteži, so lahko škodljive. Ali se bo moral zaradi pomanjkanja dobrih razvojnih programov bančni denar, ki je pravzaprav denar gospodarskih organizacij, spet preliti čeioh* činske meje, čeprav bi ga s smelimi razvojnimi koraki zlahka porabili. M.Volčjak hi ki M M v na « U M Naložbene omejitve V radovljiški občini gospodarske delovne organizacije planirajo precej naložb, a vseh zanesljivo ne bodo mogli uresničiti — Temeljna banka Gorenjske lahko kreditira le 18 odstotkov prijavljenih naložb RADOVLJICA - V radovljiški občini predvidevajo gospodarske delovne organizacije za 991.000 tisoč dinarjev novink vesticijskih naložb za letos, kar pomeni za 35 odstotkov več kot lani. Ob tem se razumljivo postavlja vprašanje realnosti plani-ranja na tem Področju saj ao že v vseh preteklih letih ugo-tavljah majhen odstotek realizacije: lani je bila realizacijah primer 76 odstotkov. Investicijska intenzivnost naj bi po planik znašala 32 odstotkov, kar je precej zahtevna naloga zV vse or-ganizacije združenega dela, še posebno, ker so za minulo srednjeročno obdobje planirali 23 odstotno investicijsko intenm-nost. Organizacije naj bi prispevale 29 odstotkov lastnih tNo- rii i »di?t0i^°V l 2d™*eni»» sredstev, še vedno pa ostajs velik delež kreditov: kar 46 odstotkov. Delovne organizacije naj bi po svojih planih največ vložile* industrijo, saj je njen delež kar 65 odstotkov. Med ostalimi p* nogami zavzema pomembnejši delež investicij le gozdarstt«. medtem ko so deleži ostalih dejavnosti manjši. Z novimi nalet-bami naj bi radovljiško gospodarstvo povečalo izvoz sa okoli 16,5 milijonov ameriških dolarjev, kar predstavlja pribliins polovico letnega izvoza uvoz pa bo večji za okoli 10 milijoaoT ameriških dolarjev. Več kot polovico tega uvoza predstavlja Zito-Gorenjka. Te naložbe bodo trajneje izboljšale plačila© bilančni položaj, tehnologija proizvodnje naj bi bila vsa, rasen Elana-Smuči in Plamena Kropa, domača, od vseh investicij pa naj bi le tri vplivale na odplake. Vendar pa bodo morali v občini investicijske plane gospodarskih delovnih organizacij še temeljito pretehtati, ker je Temeljna banka Gorenjske, poslovna enota Radovljica, opozorila, da prijavljene potrebe po investicijskih kreditih za leto 1980 zdaleč presegajo možnosti banke. V temeljni banki Gorenjske je za letos prijavljenih 426 investicijskih programov i ocenjeno predračunsko vrednostjo 24.0*1 milijonov dinarjev, predvidenim kreditom banke 8.559 milijonov in potrebno letat tranšo 2.465 milijonov. V bilanci banke j*« motno zagotoviti m kreditiranje novih naložb 478 milijonov dinarjev ali 18 odstotkov prijavljenih potreb. V radovljiški občini je banka že odobrila kredite Verigi, GG Bled, Kobli in interesni komunalni skupnosti, opozorila pa at to, da po zakonu o začasni prepovedi na bo dovoljeno investirati Zavodu za turizem v adaptacijo stavbe Golf igrišča, Inženiringi Bled za poslovno stavbo, Turističnemu društvu Bled sa adaptacijo Sobe a in Alpdomu za poslovno stavbo. D Rečica pri Bledu — V drugi polovici februarja na LIPovi čagi na Ht\\i: skorajda niso imeli hlodovine. Morda kmete odbija nizka odkupna crna W> dovine, da bi bolj pogosto segli po sekirah in žagah v svojih smrek<>nh dttvih? — Foto: -/. Ambrožič UtEK. 20 MAJA 1980 Trojno druženje 5. STRAN. %ke in plastike Pere Mandića iz Sanskega *mta ter Zlate in Jožeta Volariča iz Kranja pritegnile pozornost Banjalučanov 1 \. i -lik in plastik Pere ,,i ter Zlat«« in -/«>?*• t;« Volari-lula \ ha mja luškem druž-dnmii Mejdan odprta od •ipnl.i d<> V maj;«, j«' med Rauja-\/l»idila veliko zanimanja »fini 1»' prenesena v Kotor Varoš. Bosanski krajini, s čigar -oln uspešno sodeluje t na Krarua- Prešeren iz P- prfava ie ph*l in nadaljevanje druženja. \" Sanskem mu-i |f nekaj let prirejajo zanimivo Ltno tfrranje slikarjev in kipar-tanimikov iz vse domovine. Ibpk'> dnigova nje na Sani«. Pero lnvjr k* «*den izmed prizadevnih rMiteljev. Zlata in -Jože Volarič P um vsako leto preživita nekaj p*abnih dni. Slike in plastike ^^^^^^^^^^ (»stanejo galeriji naivne umetnosti, prvi v Bosni in Hercegovini »Majsko drugovanje* traja seiieni. usem dni. iskreno druženje pa umetnike pove/uje vse leto. Mandir m Vola ričeva so se spoprijateljili m pripravili že nekaj skupnih razstav, med njimi je tudi hanjaluška. Druži jih podoben dar in pojmovanj«' sveta, kot so se izrekli tudi številni obiskovalci razstave v domu Mejdan. čeprav bi s tem teže soglašali likovni strokovnjaki. Rustikalni motivi Pere Mandića z elementi balkanskega in neizbežnimi primesmi podedovanega orientalskega duha. izraz, in izpoved ter s|>ekter in skladnost barv govore o samosvojem umetniku. Z vsakim detajlom, z. vsako pot zo čopiča odkriva nekaj novega, nekaj je že stoletja med Hnndič — Iz majr vasi ™*>Hirinske literature - De/ovni utrip knjigar-rrodajna razstava ' / popestrila mikavna prireditev. „ Mladinske knjige t'^"^„^tii-,, medicinske literature, ki h*Ui Mrtek s<> Pn^'oLga okrog 500 naslovov domače pogled Se da pf"*?-®-^„JZ medicinskih znanost,. Ponudba „U), strokovneJ'rerature «J^*£,M ghran pretežni del vsega, kar ■•^dobrndnšla. sajp £[jjgarna je rabila razposlala vsem M dobiti na t«*'*"™bolnicam, skratka vsem. k, jih >mj>kim ^«I'-^r^'m/,V;r^Sr,. Zanimanja za nate prodajne mZastn.korna fratara *a™£%ali r knjigarni, in to je eden h-\./,e ' <'i'^ doslej so ie uspešno pri- «načinov. kaka knjigo 2"*'«^V^/MW, strojništva in konjička,-. W izbor literature s področja arni srečanj„ , uvtnrji _ *r. ter otroške literature: uvedli po ' i F. Perdan____ Slovenski oktet v Kranju Kot ambasador slovenske in jugoslovanske pevske kulture je nastopil v številnih državah na vseh kontinentih. Prejel je številna priznanja in nagrade, med drugim ga je ob 25-letnici delovanja predsednik Tito odlikoval z redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem. Program, ki so ga izvajalci predvideli za svoj nastop v Kranju, obsega starejša in sodobna umetna dela ter ljudske pesmi raznih narodov. Vstopnice (za večerni koncert po 50 dinarjev, za mladinski po 20 dinarjev) so na voljo v pred-prodaji pri glasbenem centru vsak dan do 14. ure ter uro pred prireditvijo pri blagajni. J*UNJ - Glasbeni center, ki P|n Zvezi kulturnih organi-R.je pripravil gostovanje Slo-P**f* okteta v Kranju. Kon-P ko v petek, 23. maja, ob »1 v dvorani kina Center v Prireditelj opozarja izogne ustanove na možnost »kega koncerta, ki bi bil dne ob 18. uri prav tako v (»i kina Center, daljšem času bo torej v *»ki|ostoval Slovenski oktet. JaJttna pevska skupina, ki **d najvidnejše slovenske J«l»e poustvarjakc. Ansam-Vbil ustanovljen leta 1951 in * tedaj z velikim uspehom iz- E- Pr*k 2.000 celovečernih rtov, od tega več kot česa gostovanjih v tujini. nami. kar ie treba občutiti in doži-veti. uvrstiti v niz podrobnosti, ki v -liki ali risbi predstavljajo neuki II jen v t i- celote Suhtijna pesnim ban*, linij in oblik Zlata Volarič enostavno pre naša na platno čustva, doživetja in liuhc/en do -veta., kakršen ie in kakršen l>i moral hiti. Z nežnostjo in leskom pajčevine -tkane -like osvajajo pozornost in dolgo ostanejo v na jskritejših kotičkih pomnjenja Niti po dolgem razmišljanju ne l>i mogli z gotovostjo reči ali nudijo obilico motivov za ljudski vez ali umetnico navdihuje bogastvo izvirne folklore. Podoben po motivih, a različen v tem. da je v njihovih »potezah« ver odločnosti. -Jože Volarič močno vnahnjuje življenje v železo. V prvem trenutku se pozornemu opazovalen zazdi, da posveča pozornost zunanji obliki in prvemu vtistu. Toda že drugi pogled jasno od-kriva umetnikovo poglabljanje v psiho, v anatomijo: pred očmi s«' odpira predmet, najpogosteje človek, s svojo celotno strukturo. Ne prav redek material plastik dobiva nove dimenzije. Dajejo vtis. da motive išče v starih ljudskih zakladnicah in V nacionalni književnosti. Tudi hanjaluška razstava je pokazala, da je to umetnik, ki je svojevrsten v svetu jugoslovanske naivne umetnosti. Ranko Pavlovič aje pihalnih orkestrov slovenskih železarn - Sedmo trud. Ino srečnnjf pihalnih orkestrov sestavljeni- organizacije združe-dela Slovenskih železarn, ki je bitu minulo soboto v organizaciji 'ime Verig /./'.sce no prostoru pred družbenim centrom v Lescah, je kio-nrln t /tri/ati-ljskem in fnvariškem srečanju godbenikov, ki v Hth «l<» enskih železarnah prizadevno skrbi/o so amatersko kulturno mnirja/nust nu-il železarn Pihalni orkestri so se predstavili vsak s po 'rani *k/udhatt,t in poželi precej priznanja med poslušale, Veliko 'f/Jhud in priznan/a so bili deležni vsi. posebne čestitke pa so veljale W&r**m leski m godbenikom. ki prat letos praznujejo 25 letimo si o »fn ot>sto/a in so dati prej priredili i počastitev svojega jubileju >r, uri Vstop ho prosi m povabljeni so vsi mladi ki žele svoj dan proslavili -kull urno priredil viju r »Opredelitev« k t' HJo^vi^P0^(\ "I'" 't'"'1'"" f/>>"<>»>>><> Svarim,, »OPRRDE[JTE\ t. I vodno besedo ,e napisal Stane Dolant Orisal /<■ zgodovinski okvir te/ pripovedi in dodal neka/ iz/io(/,se o vodilni Vlogi KP'Jugoslavije in tovariša Tito o naši naiodnoos, ithot/Uhi borni in ljudski revoluciji. Knjiga »Opredelitev« h podnaslovom »Kronika slovenskega noro da IH4I- 1945«. je prva od štirih knjig, i katerih namerava avto, -obdelati iiarodnoosvobot/i/ni bo/ v Sloveniji Po obliki in vsebini /e to /•,» maiisirunu kronika, sa/ se rn:ličnt :godovinski dogodki prepletajo : I, terarno zgodbo. Pisec seje tega. doka/ zahtevnega načina pripovedni anja lotil na menama, ker je čutil, da bo epsko zastavljena snov tako najbolji- obde lana in bi preko nje lahko izpovedal nekatere manj znane resnice o vstaji slovenskega naroda, s poudarkom na vodilni vlogi K P -Jugoslavije, na posehnosti vseljiidske organizaciji- odpora OF in njenih orga nov. Posebno pokornost je posvetil pogojem t prostoru in času. v kate rem je nastajala vojska, partizanski odredi in politični organi vodstva odpora. Ker je kroniko zamislil in napisal poklicni vojak, revolucionar in udeleženec NOR od leta 1941. narodni heroj, je razumljivo, da je prvenstveni predmet njegovega interesa analiza in sinteza vojaških političnih razmer ob kapitulaciji ■Jugoslavije ob začetku vstaje pa vse do konca vojne. Pisec skuša prodreti t bistvo totalni- vojne, v ljudski odpor in boj na eksistenčnem robu. na činitelje, ki so od/oči/no vplivali na obe boreči se strani. Avtor opisuje predvsem človeka v času in manj čas v človeku, kot zahtevajo klasična literarna merila. Zanj je pomembnejši človek v boju. kot boj v človeku, kar ugotavlja v svojem uvodu tudi tov Stane Dolanc. Pripoved je sestavi/ena : današnjih pozicij in idej splošnega ljudskega odpora, teorije <> oboroženem ljudstvu, katere osnovna misel je. da je država lahko premagana. narod pa ne. če ne /nizna poraza in se je odločil za boj. Gre za soiičinkovanje med stvarnostjo m vizijo, zgodovino in lite raturo. teorijo in prakso, med preteklostjo in sedanjostjo, g namenom da bi dragocene vojne izkušnje starejši prenesli mladim rodovom Prva knjiga »Država v državi«, zajema obdobje od 27. marca 1941 - to je čas pristopa ■Jugoslavije k Trojnemu paktu in rušenju pakta s strani ljudskih množic, opisuje kapitulacijo Jugoslavije, Zelo dobro podaja vzroke in razpad države in njene armade Obdeluje priprave Partije za ljudsko vstajo, organizacijo OF. formiranje prvih čet in ha taljonov NOV. opisuje osvobodilni boj v najtežjih pogojih zime 1941 — 42 do ustanovitve prve slovenske brigade 6. aprila 1942 — kasneje preimenovane v II. Grupo odreihn- in ustanovitev odredov ter grup odredov po vsej Sloveniji pa splošni vstaji pomladi leta 1942. Rudolf Hribernik-Svarun je postavil mojstrsko zgradbo celotne knjige s solidnim temeljem in neštetimi možnostmi razvoja tako centralne kot paralelnih zgodb glavnih in stranskih junakov. Težave mu vsaj V začetku delajo izrazne forme umetniške narave, ki so zaželene tudi za kroniko, nikakor pa niso nujne. Preko glavnih junakov — posebno de/avca Ivano, inštruktorju CK. vidimo, kako Partija s svojim vodstvom kot edina sila. ki lahko vodi odpor, organizira OF in da Šimencem svoj program, za katerega se je treba sedaj na eksistenčnem robu nacionalnega obstoja opredeljevati z mislijo in akcijo. Že sam naslov knjige nam pove. kaj hoče avtor z njo povedati Opredelitev za borbo ali proti njej — to je usodna dilema, ki prej ko slej zajame vsakogar. Ne le narodu, temveč tudi posamezniku gre »za biti ali ne biti«! Opredelitev postane usodna možnost. Opredelitve so različne in potegnejo za seboj trajne posledice. Z glavnimi junaki sledimo vstaji v »Ljubljanski pokrajini«. na Go renjskem. Dolenjski. Notranjski in Štajerski. Sledimo njihovim začet nim uspehom, porazom in zmagam, kajti, nastajajoča ljudska vojska se mora šele naučiti vojskovanja v najtežjih pogojih z elitno vojsko sveta in tudi na najbolj težkem prostoru Jugoslavije, na sami meji »Tretjega Reicha« in Italije. Hribernik je dobro opisal vodilno strukturo narodnoosvobodilne ga boja. toda. če bi hotel izpolniti svoj namen v celoti, bi moral v naslednjih knjigah bolje razviti protiigro - nasprotnika. Mislim na predstavitev Nemcev in Italijanov, bele in plave garde, in seveda ne le kot družbeno si/o in nosilce nasilja, ki z vsemi sredstvi poizkuša streti upor. temveč jih opisati kot ljudi z vsemi osebnimi človeškimi problemi. Avtor je proti pričakovanju bolje razvil resnične od literarnih /i kov. Liki naših prvih komandantov — Leskoška-Luke. Staneta Roz mana. Sercerja. Mejcna in drugih, nam bodo gotovo ostali v spominu, prav tako. kot prvi boji v okt>lici Ljubljane - požig Rašice in razbitje Kamniškega bataljona, kar kaže na prvotno podcenjevanje nemške vojaške moči. Ivan. predstavnik pro/etariata in instruktor CK. je interacijska sila, ki dogajanja povezuje v celoto. Deluje kot politični akter, človek, ki ve. kaj hoče. dosledni borec, nekonfliktna in nekonformistična oseba — poosebljena linija Partije. Zanimivejši je Branko, intelektualec, profesor, rezervni major. Ze v začetku boja. ko se v partizane vključi kot navaden borec, zataji svoj čin. Njegov kritičen duh že presoja vzroke razpada stare vojske. Tudi v gibanju vidi razloge za dvig in zavoro narodnoosvobodilnega boja. Avtor nakaže tudi osebni konflikt z ženo Lucijo. Ta spor ima tudi ideološke izvore in se ho razplete/ v naslednjih knjigah. Naj omenim še kmeta, starega liregarja. To je trdni Slovenec, po sestnik. ki z zaničevanjem pričaka Italijane in v nadaljnem boju izpostavi vso družino možnosti uničenja. Mož nekako pooseblja vključevanje slovenskih kmetov v OF. saj je poznano, da brez njih partizani toni mogli obstati, kajti, oni so jih prehranjevali in navsezadnje - na/ večji krvni davek je plača/s/ovenski kmet. Od ostalih borcev razvije avtor Janka - delavca, komunista, ki se vključi v hoj pod Ivanovim vplivom it, začne rasti v osebnost. Tonček je mladinec, kot vajenec postane član SKOJ. kasneje borec, izvrševalec bojnih nalog. Doma je z roba Ljubljane, kjer se je na vzel komunističnih idej in dela v krogu Ivanove družbe. Ženski lik predstavlja bolničarka Katja, hi pride v partizane kot kmečko dekle. V tem delu knjige j,- samo nakazana kot Ivanova žena Olga Duško izhaja i: mestne sredini-, prav tako Rum t. sin gostilničar/a študenta, ki se vključita v borbo. V prvem delu knjige obdela avtor tudi del okupatorjevega vodilne ga kadra, predvsem tiste, ki so v tem času odigra/i določeno zgodovinsko vlogo l: dela /e razvidno, da sije avtor, ki je doživel in preživel vojno od borca />a do komandanta o i o/ni pa je bil komandant korpu so m Glavnega štaba SLO. nastavil nalogo, da skozi zgodovinsko obdelavo narodnoosvobodilne horhe razloži idejo in /o tudi praktično obdela v prostoru in času. s poudarkom na vlogi baze in sodelovanju vseh mogočih bojujočih se struktur, to se pravi, razmišljati in analizirati prepletanje pomenoi -političnega in organizacijskega dela z vojaškim, aktivizem : bojnimi nalogami in vlogi, vodstva v odnosu z izvrševalci Tone Svetina O L, AS 6.STRAN -----\ Nasvet kmetovalcem Koruza za silažo — vaša najpomembnejša krmna poljščina Na Gorenjskem v zasebnem kmetijstvu sejemo ali sadimo Eribližno 750 ha pšenice, 2100 ha krompirja, 1500 ha silazne oruze, 500 ha strniščnih posevkov in vrsto drugih poljščin ter vrtnin, ki pa so zastopane na manjših površinah. Setveni plan za leto 1985 predvideva setev pšenice na približno enaki površini, površine pod krompirjem se bodo zmanjšale za 10%, medtem ko se bo površina silazne koruze in strniščnih posevkov povečala za 19 % oz. 11 %. Vae večji pomen dobiva kakovostna, doma pridelana voluminozna krma. Ob specializirani tržni proizvodnji mesa in mleka, ki zahteva na kmetiji drago in popolno mehaniziranost, veliko znanja in predanosti temu lepemu, zahtevnemu, vendar prevečkrat omalovaževanemu poklicu, lahko proizvodne stroške zmanjšamo predvsem z dobro domačo krmo, ki v precejšnji meri nadomešča že kar dragocena močna krmila. Prav koruza za silažo postaja pri nas vedno bolj pomembna krmna rastlina. Naši kmetje imajo že 315 silokombajnov, koruzo pa silira približno 1.100 kmetov, kar potrjuje, da strojne skupnosti kmetov igrajo zelo koristno vlogo. Število silosov se letno poveča za 70 do 80 komadov. Zmogljivost do sedaj zgrajenih stolpnih ali koritastih silosov je 70.500 kub. m. V 970. silosih, ki so betonski, leseni in v zadnjih letih tudi plastični, se silira največ koruze za silažo; v predelih, kjer koruze zaradi nagiba terena ali večje nadmorske višine ali pašnokošne rabe travinja ni možno pridelovati, pa silirajo travo. Kakovost in količina pridelka silazne koruze na površinsko enoto je odvisna od predsetvene priprave površine, gnojenja, setve, škropljenja s herbicidi, medvrstnega okopavanja in načina spravila ter pravilnega siliranja. Za mehanizirano pridelovanje silažne koruze morajo linijo strojev sestavljati: predsetvenik, sejalnica, okopalnik, škropilnica, silokombajn in puhalnik. Posevek silažne koruze naj bo kar najboljši, ker le kakovosten posevek pred siliranjem da kakovostno silažo, če »Hiramo pravilno. V nobenem primeru ne moremo slabega pridelka spremeniti v dobro silažo. TOREK. 20 MAJAT3t> »Rečiška gmajna se ./< • narasla, kmetje s Polj - Foto: F Perdan Za ovce ni prostora Kmetje z Bleda nim^o^ga nunskega palm- igj-^-j. Šolarji niso smetarji Naše okolje je domala po v. sod izredno onesnaženo. 0a#> snažuje industrija, onesnat«. jemo mi vsi, odlagamo odpad, ke po gozdovih, ob potokih ali kjerkoli že. Prav počasi sato se začeli zavedati, da boso morali postaviti čistilne na-prave, naj bodo še tako drage. Prav počasi nam prodira v u-vest, da nove tovarne ne more biti, če obenem ne bomo poskrbeli tudi za zavarovanja okolja in ozračja. Da bi našo okolico vsaj deloma očistili, organiziramo vaa* ko leto očiščevalne akcije. Letos so bile po odmevih »odet nadvse uspešne. Sodelovale aa šole, društva, krajani. Domala Ig Ik kTTato Vesno razmišljajo, če bi se Se naprej ' ukvarjali z ovčerejo - Kaj res m prostora? obeta, a so ti obeti ostali le v po vseh naših krajevnih »kup-nostih so očistili struge is po. »ve, ob. Kako pridelati dobro kakovostno koruzno silažo? silažno koruzo in pripraviti 1. Dobro pripavljene setvene površine omogočajo kakovostno setev. Setveno mrvišče mora biti ravno, zrahljano in zgoščeno do enake globine. Od tega je odvisen enakomerni vznik in rast rastlin, enakomerno dozorevanje in kakovost pridelka. 2. Gnojenje in dognojevanje z mineralnimi gnojili omogoča enakomerno dobro rast, povečanje pridelka zelene mase in kakovostno boljši pridelek. Koruzi običajno gnojimo tudi s hlevskim gnojem ali gnojevko, vendar to ni nujno. Na 1 ha koruznega posevka gojimo z naslednjimi količinami čistih hranil: 120 - 180 kg N (dušika) »0 - 120 kg P2O5 (fosforja) 140 - 200 kg K2O (kalija). Ustrezna hranila damo zemlji z raznimi gnojili, vendar primerne kombinacije nima pomena navajati, ker je bila preskrba z gnojili prav letos nezadovoljiva. Kompleksna gnojila so kmetijske organizacije dobivale iz Kutine, Ruš, Pančeva in Sabca. Vsaka tovarna ima svoje kombinacije hranil v gnojilih, zato naj kmetje v gnojilih, ki jih imajo na razpolago, sami odberejo najbolj primerna. Osnovno gnojenje je gnojenje pred setvijo; dognojevanje julija je nujno, ker koruzna rastlina rabi največ dušika prav v drugi polovici julija in avgusta. Navajamo le nekaj kompleksnih NPK gnojil, ki so najbolj ustrezna za koruzo: INA Petrokemija Kutina proizvaja: 8:16:22, 9:18:18, 11:11:16, 12:12:12 in za dognojevanje 17:8:9. Tovarna dušika Ruše 12:12:12 in 10:15:20. 3. Izbor sort glede ranosti je pomemben tako pri setvi kot jeseni pri spravilu. Koruzni posevek mora do prvih slan voščeno dozoreti. Evropski žlahtnitelji hibridnih sort koruze so se leta 1954 v Beogradu sporazumeli, da se ranost koruznih hibridov označuje s številkami od 100 do 990. Najranejši hibridi spadajo v zrelostni razred 100, sledi razred 200 itd. Na Gorenjskem v nižinskem območju so najprimernejši hibridi razredov 200 in 300, za višja hladnejša območja priporočamo razed 100, v najtoplejših predelih pa celo razred 400 (BC 418, OS SK 407). Gostota setve silažne koruze je pomembna tako za količino kot za kakovost pridelka. Ranejše sorte so nižje in rabijo manjše medsebojne razdalje v vrsti, sorte razredov 300 in 400 so višje z več zelene mase, zato rabijo večjo razdaljo v vrsti. Priporočamo razdaljo med vrstami 70 cm in razdaljo v sami vrsti: — za razred 100 — 14 cm, kar da 100.000 rastlina na ha, — za razred 200 — 16 cm, kar da 90.000 rastlin na ha, - za razred 300 - 18 cm, kar da 80.000 rastlin na ha, - za razred 400 - 20 cm, kar da 71.500 rastlin na ha. 4. Varstvo koruznih posevkov je kemično zatiranje plevela kot reden agrotehnični ukrep. S herbicidi dosežemo, da so posevki čisti od setve do spravila. Čas zatiranja plevelov je odvisen od vrste plevela, ki ga hočemo uničiti. V koruzi se pojavljajo semenski širokolistni pleveli (dresen ščir, bela metlika, plešec, rdeča mrtva kopriva, trpotec in drugi), enoletni travnati pleveli (kostreba, krvava srakonja, muhvič) in večletni pleveli (pirnica, slak, osat). Za vsako vrsto plevelov uporabljamo samo njim ustrezne herbicide. Proti semenskim širokolistnim plevelom uporabljamo pripravke na osnovi atrazina kot so: atrapin, radazin, atrazin, radokor, gesaprim. Razen radokora delujejo vsi preko korenin in listov, če so pleveli že vzklili, zato lahko škropimo po vzniku koruze. Radokor deluje le preko korenin, zato se mora škropiti pred vznikom koruze in plevelov. Travnate plevele zatiramo zelo uspešno s specialnimi pripravki kot so: lasso, dual in ramrod. Obe vrsti plevelov pa s kombiniranimi preparati kot sta primeztra in lat. Koreninske plevele uničujemo z visokimi odmerki simazina in atrazina, vendar moramo biti previdni zaradi kasnejših učinkov. Zato je bolje uporabiti hormonske pripravke na osnovi 2, 4 - D ali 2, 4 - D + MCPA (U - 46 fluid, deherban A, U — 46 combi fluid). Priporočamo škropljenje pred vznikom koruze in plevelov proti enoletnim širokolistnim plevelom in enoletnim travnatim plevelom s kombiniranimi pripravki in škropljenje proti večletnim plevelom, ko je koruza velika 15 do 20 cm, vendar morajo biti pleveli že takšni, da hormonske pripravke lahko vsrkajo. O spravilu, siliranju in kakovosti silaže pa v prispevku avgusta. ZVZG Kranj - Oddelek za pospeševanje kmetijstva Bled — V letih po vojni so kmetje na blejskem in na gorjanskem območju redili več kot tisoč ovac. ki so tedaj predstavljale pomemben vir dohodka. Površin za pašo je bilo dovolj, kakor bi jih bilo dovolj tudi danes, ko bi zanje bolje skrbeli, jih vzdrževali in negovali. Ovčereja je upadla in šele v zadnjih letih si kmetijska zadruga prizadeva, da bi se več kmetov začelo ukvarjati z ovčerejo tudi na blejskem in na gorjanskem območju. Med tistimi kmeti, ki so se spet zavzeli za rejo ovac, je med blejskimi kmetovalci tudi Peter Zemva. Doma, na domačiji, so imeli vedno ovce in danes bi jih redili še več, ko ne bi bilo skoraj nerešljivega problema, s katerim se med drugim ubada tudi Peter Zemva. Včasih so kmetje s Polišice z Rečice in z Bleda skupaj pa^Z mžinskem jrttaton.t« so ovce ^fi^JgSSZ P« L,PanC° za nižalo nikjer primernega pašnika nimajo okolici v Na in niso Poljšici kmetje ne redijo ovac in niso zainteresirani, da bi odstopili del pašnika blejskim ovcam, rečiško gmajno, kjer bi se ovce lahko pasle nekaj tednov, pa so gozdarji spremenili v gozd. Zdaj je okoli 200 ovac blejskih kmetov bodisi v Begunjšči-ci, v Dobrči, pod Stolom bodisi na Golici, kajti doma, v okolici kmetij, zanje ni prostora. »Na Bledu nimamo organizirane pašne skupnosti, že tri leta se nam _ besedah,« pravi Peter »kmetje, ki imamo ovce, nimamo za nižinsko pašo prav nobenega prostora, prostora za tiste tri tedne, potem pa bi ovce itak gnali na zatrniško gmajno in naprej. Pašne skupnosti tudi ne moremo ustanoviti, saj pašnika nimamo nikjer in tudi dovoljenja ne za nižinsko pašo. Povsod ovce preganjajo, tako, da resno razmišljamo, če bi jih sploh še imeli. Ovce zdaj ženemo na pašo kamorkoli že in skrbno pazimo, da ne bi napravile kaj škode, bilo bi pa neprimerno ugodneje, ko bi imeli trop in organizirano pašo. Pastirja imamo, le pašnika nikjer — kar je pravzaprav dokaj nerazumljivo, če le pomislimo, koliko zemlje se je zaraslo in koliko površine je prerasla praprot, namesto, da bi se pasla živina, tudi ovce, ki naj bi jih zdaj ponovno redili v večjem številu.« Kmetijska zadruga Bled in njena pospeševalna služba se bo nedvomno morala zavzeti in rešiti problem kmetov blejskega območja, ki redijo ovce in ki bi jih imeli prav gotovo še več, ko bi imeli svoj nižinski pašnik. Sporazumno bodo morali rešiti težave ter resno vztrajati, da kmetje dobijo za pašo nekaj prostora in da se ustanovi pašna skupnost, v okviru katere bodo lahko temeljito, lažje in bolje reševali vse probleme in poskrbeli za resnični razmah ovčereje D.Sedej Gamsje garje se širijo Veterinarski inšpektor ugotavlja, da je s steklino okuženo večje območje Jesenic in tudi gamsje garje so se razširile - Prodajalne mesnih izdelkov večkrat neprimerne --- a kvaliteta mleka slabša Radovljica - Veterinarska in- velikokrat slaba. Pregledovali so tu-špekeija opravlja inšpekcijski nad- dj hleve in zbiralnice mleka ter ugo-or za območje jeseniške in radovlji- tovili, da kar 30 odstotkov mleka ni zor za območje jeseni ške občine. Poleg pregledov živil živalskega izvora se inšpektorji največ ukvarjajo s preprečevanjem in zatiranjem kužnih bolezni, stekline in parazitarne bolezni čebel. Spet se je lani pojavila steklina, na večjem območju Jesenic, nove parazitarne bolezni čebel pa niso zabeležili, ker je le malo čebelarjev, ki bi svoje čebele vozili na pašo v sosednjo republiko, odkoder bolezen pričakujejo. Inšpektorji so organizirano in nadzorovano skrbeli za zatiranje živalskih kužnih bolezni, ob tem pa stalno sodelovali z živinorejsko-veterinarskim zavodom Gorenjske v Kranju, predvsem z zoohigiensko službo, ki je hitro odstranjevala poginjene živali in skrbela za ugotavljanje diagnoze. Poleg drugih bolezni se je lani garjavost gamsov razširila še na lovsko družino Stol in je zdaj vse jeseniško območje okuženo z gamsjimi garjami, v radovljiški občini pa področje Lovske družine BegunjŠčica in del področja Zavoda za gojitev divjadi Triglav. V jeseniški občini so ugotovili še dva primera goveje levkoze, neozdravljive bolezni visoko produktivnih živali, ki so jo prinesli iz goveje farme Emona. Ker je bolezen dedna, so prepovedali nadaljnjo plemensko rejo takšnih živali. V radovljiški občini pa so ugotovili kugo čebelje zalege pri dveh lastnikih in zato 24 čebeljih družin uničili. Veterinarski inšpektor je pregledoval tudi mesne izdelke v klavnicah in v predelavah. Ugotovili so, da se prodajalne in predelovalnice mesa zelo počasi modernizirajo, zato je vsaj pet prodajaln gradbeno neprimernih in tudi klavnico v Bohinjski Bistrici bodo morali obnoviti. Kvaliteta izdelkov je bila zelo različna. odgovarjalo predpisom, 7 odstotkov pa je bilo onesnaženega desetkrat bolj kot dovoljujejo predpisi. Tem veterinarska inšpekcija letos ne bo dala dovoljenja za oddajo mleka vse dotlej, dokler ne bodo zagotovili higienskega pridobivanja. D. S. \y cestne jarke in vaške PonJC?, Najbolj zavzeto so pobirali od- HTj, padke prav šolarji, ki vedno sodelujejo ob takšnih obratnih akcijah, bodisi sami bodisi skupaj z drugimi. Prav tolarji so tisti, ki jih vedno uporabimo za takšna dela, z nan*-nom, da vzgajamo, da jA bomo prepričali, da oni ne bodo tako ravnali, da bod* I bolj skrbeli za okolje kot •>1 hovi starši. A se mi zdi, da bo tatit* I vzgoja ob očiščevalni akcija, | ko mladi pobirajo odpadke a nemarnimi in neodgovornim j starejšimi, kaj malo ko in bo kaj malo dosegla namen, če se potem šolarji vračajo v domač« 1 lje in v miselnost in staršev. Ali se bo res ki se vrača z oči! akcije in zagleda mater, 1 zadevno kuri odpadke na mačem dvorišču, o vedla obsodila starše za takšno nanje? Kaj ne išče prvefa] edino pravega ter velja« vzora za življenje prav mačem okolju, vsem dobrim šolskim nai navkljub? Kaj bo sploh pomislila, da oče ne ko odpadke odvrže v parni pa je prav on zanjo in najbolj veljavna avtoi Srž problema je v vzgoji in v zadostnem smetnjakov in kontejaatj*] Marsikateri občan JBT starši ne bi tako ravnali, kan bila odlagališča odpadka* bolj dosegljiva, odvoz bolj a* den. Okolje bi bilo čistejši, M bi bili smetnjaki povsod. V ljudje živijo in delajo. SaJ> jem ne bi bilo treba, da M smetarji, očiščevalne ak«J»" bile simbolične in tedaj «♦1 vzgojne. Tako pa: zgodilo sejo, je šolar z očiščevalne vrnil domov z vrečkami odpadkov. Zakaj? Zato, se razkropili po vsej skupnosti, zato, ker na niso vedeli in ne videli nega kontejnerja- In ker 1 nimajo rednega odvoza,1 predaleč od ceste, so ne tuje odpadke lepo na domačem dvorišču. D. 941 tth alples Industrija pohištva Železniki objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjihii sklepa odbora za kadre TOZD Kovinska predelava nasledit« dela in naloge v TOZD Kovinska predelava: KLJUČAVNIČARSKA OPRAVILA Pogoji za zasedbo: — STRUŽENJE Pogoji za zasedbo: KV strojni ključavničar 1 leto delovnih izkušehi na opravilih kovaške stroke KV strugar 1 leto delovnih izkušenj na" ustreznih del\h h nalogah ELEKTRIKARSKA OPRAVILA Pogoji za zasedbo: KV elektrikar - 1 leto delovnih izkušenj na opravilih Hektr« stroke - uspešno opravljen preizkus znanja o strokomi usposobljenosti za dela na eksplozijsko \? ščitnih napravah. Za navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje a a* določen čas s polnim delovnim časom. Plamene prijave a a*, trebnimi dokazili sprejema kadrovsko socialni oddelek DO Alples Železniki, v roku 15 dni po objavi. STl) MAJA 1980 7.STRAN GLAS )eslo: Rehabilitacija, dolžnost in pravica (Ml — Invalidi Kranja in težji i Gorenjske so se 26 aprila že tratah da slovesno in prisrčno «X> mednarodni dan invalidov razstavrsćna dvorana Gorenjema je komaj mogla sprejeti iftevilo gostov, ki so se prišli od i skupni skrbi za prijetnejšo za vključevanje v nemoten ustvarjalni jutri ko so v svoji sredi razen tovarišev pozdravili goste — fq,mi predsednika izvršnega sve-mo, da ae ie vedno pojavljajo ovire v okolju, matnj in zunaj javnih zgradb, stanovanj in naselij, ■MjMdroeju komunikacij in v prometu. Gre za ovire v ustanovah, ker se vsak dan odvija družbena aott slehernega občana in v primerih, ko z iMSvmm zakonom zajamčenih pravic n. pr pravica base in zaposlitve, medtem ko drugi veliko lažje in etp meri uveljavljajo razne oblike družbene skrbi. H sprejetju resolucije izhajamo iz ustavnih pravic jMivsn ju kulturnih dobrin, umetniških vrednot ter J*4*Javci samoupravljale! in delegati želimo delova- ti na vseh področjih družbenopolitičnega, samoupravnega in delegatskega sistema. Ob posameznih pozitivnih konkretnih akcijah se nas poloti občutek, da je naša družba dovolj osveščena in zrela, da sprejme principe gradnje brez ovir, drugič pa smo spet razočarani, ker se na to pozablja in se na novo vgrajujejo trajne bariere kot nekakšni trajni spomeniki naše neosveščenosti. Zato pozivamo vse družbenpolitične dejavnike v občini in regiji (občinske konference SZDL in občinske sindikalne svete ter medobčinsko konferenco SZDL in medobčinski sindikalni svet), da so pobudniki nadaljnjih razprav v tej smeri, da se sprejemajo ustrezna tehnična merila tako, da ne bodo ogrožena vsa rehabilitacijska prizadevanja! Invalidi Društva invalidov Kranj in težji invalidi Gorenjske ob praznovanju mednarodnega dneva invalidov. Skrb za invalide in druge osebe, potrebne družbenega varstva, se je polno uveljavila šele po uspešno izbojevani revoluciji, ki je položila temelje izgrajevanju nove socialistične in humanistične, družbene ureditve Tudi varstvo slepih in slabovidnih ljudi je v tem prizadevanju dobilo poseben pomen, uresničeni so bili tisti materialni in duhovni pogoji, ki so slepim in slabovidnim osebam zagotovili normalno in enakopravno vključitev v življenje in delo Kljub temu začetki prizadevanj za varstvo slepih in slabovidnih na našem območju segajo v čas med obema vojnama, v leto 1935, ko je takratno Društvo slepih odkupilo približno 700 let star Strahlov grad v Stari Loki Odrasli slepi in slabovidni iz vse Slovenije so tako dobili svoj prvi skupni dom in ga imenovali Dom slepih Kasneje je bila poleg gradu zgrajena delav-niška stavba za opravljanje ščetkarske, pletarske in metlarske obrti, predvsem zaradi zagotavljanja delovne terapije oskrbovancev Organizirana je bila tudi šola za učence v gospodarstvu, ki so se usposabljali za prej omenjene klasične poklice slepih oseb Tako je življenje v domu dobilo povsem nove oblike in preraslo do tedaj običajno skrb za slepe ljudi Leta 1962 je Zveza slepih Slovenije ustanovila samostojne invalidske delavnice in sicer z namenom, da se usposabljanje slepih teoretično in praktično dopolni Z združitvijo obeh ustanov leta 1964 v enovito delovno organizacijo je le-ta dobila svojo današnjo podobo z dejavnostmi na področju vzgoje in izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja in oskrbe Direktor Centra slepih in slabovidnih dr Antona Kržišnika — škofja Loka je v razgovoru poudaril, da je vsebina dela tega centra izobraževanje, usposabljanje, priučevanje in zaposlovanje slepih ter slabovidnih mladostnikov in odraslih oseb, organizacija in zagotovitev celotne oskrbe in varstva slepih z območja Slovenije in občanov z območja občine škofja Loka in zagotovitev socialne rehabilitacije slepim in slabovidnim osebam V okviru vzgojno izobraževalnega oddelka se usposabljajo slepi in slabovidni za poklice administrator in telefonist, priučujejo se za delo v kovinski, mizarski, metlarski in ščetkar-ski stroki Organizirano je tudi delo pod posebnimi pogoji za osebe, ki zaradi visoke stopnje kombinirane invalidnosti ne morejo biti v delovnem razmerju v združenem delu Poleg strokovnega usposabljanja ima važno vlogo tudi področje organiziranega dela z doraščajočo mladino v izven-šolskem času Le tako je moč doseči kompleksno rehabilitacijo invalidnih oseb Velik poudarek je dan področju samoupravne organiziranosti mladine in izvajanju socialne rehabilitacije Le-ta obsega praktičen pouk opravil m spretnosti, ki jih slepe in slabovidne osebe potrebujejo za uspešno vključitev v življenje in delo, pomoč pri reševanju njihovih duševnih in drugih osebnih težav in prilagajanje novim pogojem v ožjem in širšem družbenem okolju Oskrbni oddelek nudi celotno oskrbo, to je stanovanje, prehrano zdravstveno varstvo in posebno nego, pranje in šivanje osebne garderobe, spremstvo na potovanjih, pisanje in branje pisem ne le slepim in slabovidnim osebam iz vse Slovenije, marveč nudi tudi domsko varstvo starejšim občanom škofje Loke Organizirano je tudi kulturno in rekreacijsko življenje ter druge zaposlitvene dejavnosti v smislu delovne terapije v delavnicah številnim oskrbovancem je dana tudi zdravstvena in posebna nega medicinskega osebja • Proizvodni oddelek zaposluje in poklicno usposablja na vidu prizadete osebe in druge invalide v proizvodnji kovinske galanterije, mizarskih, pletarskih, ščetkarskib in metlarskih izdelkov pod posebnimi pogoji v zavodu ali na domu. Zaradi tega sta način dela in tehnologija proizvodnega procesa prilagojena strukturi zaposlenih delavcev, de lovnim sredstvom in potrebam tržišča. Proizvodni oddelek uporablja pred 25 leti zgrajeno stavbo, ki zaradi svoje nefunkcionalnoati ne more zagotavljati primernih pogojev dela. Primanjkuje skladiščnih, sanitarnih in garderobnih prostorov in ni primernih transportnih poti. Zato bo nujno čim prsj začeti z obnovo obstoječe delavniike stavbe, da bi ob ursjsnih delovnih pogojih lahko zaposlili ie več na vidu prizadetih oseb in drugih invalidov,« je v razgovoru poudaril direktor Centra tovariš Janez Kos Z izgradnjo šole. internata, telovadnice, bazena in doma leta 1979 je slepa in slabovidna oseba iz vse Slovenije pridobila enakopravne pogoje za izobraževanje in vključevanje v delo Obenem se jim je tudi uresničila v ustavi zagotovljena pravica do enakopravnega vključevanja v družbo neprizadetih ljudi S pridobitvijo novih objektov so bile dane možnosti za bogatejšo vsebino dela, za izvajanje novih oblik dela. za uspešno preobrazbo v usmerjeno izobraževanje, za uvedbo mobilne tiflopedagoške službe za učence srednjih šol izven zavoda in za postopno vključitev v izvajanje socialne rehabilitacije Nuša Vrbinc I Ob ves ti/o in val i dom! Srečanje invalidov Kranja, Maribora in paraplegikov iz Ljubljane bo 28 junija 1980 na Turjaku Prijave sprejema Društvo invalidov Kranj za svoje člane vsak torek in četrtek od 1 5 do 1 7 ure Cena je 200 — din 8. STRAN GRABEŽLJIVI OREL HA Takšen je bil videti odhod vojakov iz Ljubljane: »Živahno gibanje je bilo pretekli teden po Ljubljani zaradi prihajanja in odhajanja vojakov, po-tovajočih v Bosno. Na kolodvoru je bilo videti jako ginljive prizore. Tu je jemala stara mati slovo od svojega sina. tam solzila se mlada žena z otročičem na prsih svojega moža. tam so jokale sestre in neveste po bratih in ženinih. Zlasti smilile so se vsacemu zapuščene rev«« s ktUetov, ki so vse objokane tavale domov, ko je vlak odšel.« Pospešujemo rejo konj fi i V Sarajevu je tlelo Naravno bogata Bosna in Hercegovina je bila pred sto leti drobiž v kupčijah velesil »To je največja prevara, s katero je mogla Evropa prizadeti narod,« so govorili prebivalci. »Borili se bo mo do zadnje kaplje krvi.« »Obesili ga bomo, hujskača!« Medtem so v Sarajevu pripravljali upor. Vodil ga je Hadži Loja. za katerega je poročal tisk. da je »besen ris še iz bosanskih vstaj«. Mahzar paša. civilni oblastnik Sarajeva, je pobegnil iz mesta skupaj z vojaškim poveljnikom. Hadži Loja je udaril za njima in ju vrnil v Sarajevo. Pašo je odstavil in na njegovo mesto postavil vojaka. Nemilost, ki je doletela Mahzar pašo. je bila znamenje za rajo. V hipu so oropali njegovo bogato hišo. Hadži Loja je zdaj oglasil vstajo in narodno bosansko vlado. Brata je poslal v Banjaluku, naj tam vrže seme upora na plodna tla. In res so se začeli zbirati begi z vojsko. Iz Travnika so poročali, da ima beg pod orožjem trideset tisoč Krajišnikov. V Sarajevu so v pol dne zbrali dva milijona turških grošev za pomoč upornikom. Avstrija je obteževala Srbijo, da je kriva za nemire v Bosni. Na Ilindan je eskadron avstro-ogrske vojske jahal v izvidnico po dolini reke Bosne. V Maglaju so jih domačini toplo sprejeli in jim celo prijazno povedali, da se uporniki zbirajo pri Zepčah. Huzarji so se zadovoljno podali proti Zepčam. a že v soteski potoka Lisnice so naleteli na turško zasedo. Konjeniki so padali kot muhe pod streli z obeh bregov. Z leve in desne so Avstro-ogrska si je bila že gotova uspeha. Tisti redki Avstrijci, ki so bili v Sarajevu, so si dali duška. Todor Milinkovič, vicekonzul avstrijskega konzulata v Sarajevu, je planil v hišo Steva Petranoviča. Doma je bila samo žena z otrokom. Surovo jo je odrinil in zdivjal po hiši. Ko ni našel Steva, je vpil nanjo: »Mabaluša umazana, le povej svojemu možu, da ga bo avstro-ogrska vojska obesila, takoj ko pride. Na vrhu Careve džamije bo visel. Ljudi hujska zoper Avstrijo, da! Vse vemo o njem. Ze od leta 1875, ko je počila prva puška upornikov na Nevesinju, je zraven. Samo punta se! Obesili ga bomo!« Novosadska Zastava je 2. avgusta objavila uvodnik o zasedbi Bosne in Hercegovine. »V ponedeljek zjutraj je avstro-ogrska vojska prestopila meje z Bosrio in zabodla v zemljo črno-rumeno zastavo. Odpora ni bilo pri prestopu Save. Cesarska himna odmeva daleč naokoli...« Dvoglavi orel avstro-ogrske monarhije je pohlepno stegnil kremplje po Balkanu. Toda pogodba med Avstrijo in Turčijo še ni bila sklenjena in vsi so ugibali, ali bo Turčija odgovorila na napad s protinapadom. Ni bilo pričakovati česa takega. Časopisi so že objavljali razglas presvitlega cesarja in kralja Franca Jožefa-. »Vojska cesarja avstrijskega in kralja ogerskega ne prihaja kot sovražnik, ona prihaja kot prijatelj, da zlemu stanju konec stori. Cesar in kralj ni mogel dalje gledati, kako silovitost in nemirnost v bližini njegovih provinci) vladati, kako reve in bede na meje njegovih držav trkati. Prebivalci Bosne in Hercegovine! Predajte se z zaupanjem pod zaščito slavnih zastav avstro-ogrskih.« Toda slovensko časopisje je drugače menilo: »Zasedba Bosne ne bo tako lahko izvršila se. kakor si je menda marsikdo mislil, ki ne pozna turškega fanatizma. To ni več okupacija ali zasedba, to je že boj, krvav boj z mečem za Bosno. Naših čakajo še krvavi boji, zato mora iti še več vojakov za njimi. Hrabrost naših vojakov, posebno slavjanskih. pripoznajo vsi poveljniki.« Vsega skupaj je Avstrija morala poslati v Bosno in Hercegovino čez tristo tisoč vojakov, med njimi večinoma slovenskega in hrvaškega rodu ter druge Slovane. Med temi vojaki je bil tudi slovenski slikar Jurij Šubic, ki je okupacijo ovekovečil s svinčnikom na risbah. STANE ŠINKOVEC Kot mune pou .hucu i. pokale uporniške puške. Peščica preživelih je videla, da jo lahko vsak hip obkolijo, in je noro zbežala. Nazaj proti Maglaju. Toda prijazni domačini, ki so jih maloprej iz Maglaja poslali v past, so jih zdaj čakali drugače. Prekopali so cesto in postavili barikade. Na levi hribi, na desni reka Bosna. Umika ni bilo, kajti za huzarji zaseda iz lisniške soteske. Huzarji prebili skozi barikade. je pritiskala so se podali v napad, da bi se h—- 'J_tv„.0erske Kipelo jim je;, toda poraz, fff.g^jffS^Sm vojske v Bosni, je bil popoln. Od 130 vojaKov ie jih je živih rešilo samo 60 avgusta Takšnih porazov je bilo še. Turki ho^reoi a* v banjaluško bolnišnico in poklali vse avstro Avstro-ogrska vojska je zato Banja Zdravstveno varstvo novorojenih žrebet Kobile žrebijo v veliki večini brez težav, lahko pa se le dogodi, da se porod zaplete. Tedaj je nujna veterinarjeva pomoč. Težave m največkrat tedaj, če je maternica preslabo razvita, če je porodni kanal preozek ali pa je žrebe preveliko, če je maternica zasukana in kadar leti plod v obeh materičnih rogovih. Težki porodi so lahko usodni ali ia kobilo ali za žrebe. Veterinarjeva naloga je. da poskusi rešiti oba. sirer pa mora skrbeti predvsem za zdravje porodnice. Včasih je potrebna operacija, carski rez. predvsem ko je žrebe živo in porod še ni preveo napredoval. Kadar pa je plod mrtev, je najprimerneje opraviti emhrio-tomijo, t. j. razkosati plod v porodnem kanalu in ga odstraniti ter na ti način kolikor je mogoče hitro rešiti kobilo porodnih težav in nevarnosti, ki takemu porodu lahko sledijo. V takih primerih je zelo pomembna strokovna nega po operaciji, katere namen je naiprt" preprečiti šok in infekcijo živali ter zastajanje placente v maternici V ta namen je primerna injekcija ustrezne fiziološke raztopine s 40-^ internacionalnimi enotami bormona oksitocina. ki se zelo počasi vbrizga v veno. Četrt do pol ure po takšnem zdravljenju se p|odo\> opne lahko odstranijo iz maternice. Za razumevanje zdravstvene problematike novorojenih žrebet je bistveno pomembno spoznanje, da žrebeta ob rojstvu nimajo specifičnih obrambnih teles v krvi. ki bi jih dobili preko placente od matere. V živalskem svetu poznamo namreč vrsto tipov placentarnejta stika med sluznico maternice in zunanjim plodovim mehurjem Pn kopitarjih je placentarni stik takšen, da velike molekule kakršne sonpr obrambna telesa, imunoglobulini, ne morejo prispeti iz. krvi matere v krvni obtok plodu. Vendar pa se tudi v tem primeru lahko zaščiti novorojenca pred številnimi bolezenskimi mikrobi novega okolja in to na ta način, da žrebe po rojstvu s pitjem mleziva prejme obrambni telesa preko prebavne cevi. Pri tem pa je nekaj omejitev." ki jih moramo upoštevati. Prvo mleko po porodu, mlezivo. ni navadno mleko. V njea so večje količine vitaminov, mineralov in beljakovin. Zadnji mesa* brejosti se v vimenu kopičijo imunoglobulini, in sicer tako da pripotujejo iz krvi v mlečno žlezo. Kopičenje imunoglobulinov v miečai žlezi je razmeroma dolgo, zelo hitro pa se po porodu izločijo z mleko« 24 ur po porodu mlezivo preide v običajno mleko. To pa pomeni, da žrebe prejme prvo zaščito pred nevarnostmi, ki ga ogrožajo le tedaj te kmalu po rojstvu zaužije zadostne količine mleziva. Največje Stevke smrtnih primerov pri žrebetih v prvem tednu življenja je posjedite bolezni, ki se razvijejo zaradi premajhne zaužite količine mleziva ah ne zaradi prepoznega sesanja. Dr.Srdjan Bavdek M • 0 W prišli ogrske ranjence. Avstro-ogrsK« v upornikov luko s topovi zmlela v prah. Zdaj je tr tis<* P . napadlo avstrijski garnizon pn Banjaluki. Kesna g j le pomoč iz Bosanske Gradiške , [? Avstro-ogrska vojska je lahko kro U a o e močno utrjenih vojašnic. No* in novi^ojaMpn lega cesarja in kralja so se vozili v nemirno Bos", Pri Tudi Hercegovina „i bil.Mg«g SSftm Pa^MuZ^ensK, atotni. Med ved. Pogreb padlega vojaka v 17./*****^ Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge 1 DVEH AVTOMEHANIKOV 2. DVEH DELAVCEV V MLEKARNI (^™inn!e™aLza »določen čas (enoizmenako deUn 3. DVEH DELAVK V MLEKARNI - za določen čas - nadomeščanje bolezenske odsotnost delavk (enoizmensko delo) Pogoji: - podi. - dokončana poklicna avtomehanska šola pod 2. — dobro zdravstveno stan je Nastop dela možen takoj. Nadalje objavlja: 2 STIPENDIJI ZA MLEKARSKO ŠOLO IN 2 ŠTIPENDIJI ZA TEHNIŠKO KMETIJSKO ŠOLO Prošnje z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom •prejema sekretariat zadruge 15 dni po objavi oglasa. (6. nadaljevanje) V AGONIJI ZADNJIH DNI Na vsem lepem so pričele okrog 10. ure dopoldne nenadoma tuliti sirene. Toda tokrat to ni bil alarm, ki so ga bili vajeni doslej. Sirene so tulile 1 minuto, sledil je premor, znova enominutni alarm in premor in tako naprej celih pet minut. Jetniki so menili, da so prispeli do taborišča osvoboditelji in, da je prišel odločilni trenutek. Zavladalo je nepopisno veselje. Le ukrepom jetniškega komiteta, ki je še prejšnji dan uvedel vse potrebno, da jetniki za nobeno ceno ne bi zapuščali barak, gre zahvala, da ni prišlo do pogroma, če bi jetniki navalili k izhodnim vratom. Ko so ugotovili, da se ni zgodilo ničesar, je bilo njihovo razočaranje neizmerno. Kje neki se Amerikanci zadržujejo toliko časa?- Kaj se je dogajalo in kaj je pravzaprav pomenil ta nenavadni alarm, so izvedeli jetniki šele po osvoboditvi. Tega dne je prebivalce v mestu Dachau v radijski postaji že zgodaj /jutraj i/.nenadil razglas »Freiheitsaktion Bavern«. (akcija za osvoboditev Bavarske). Radijska postaja je prišla v roke upornikov - kot rečeno - v rasu Eppovega upora. Ta razglas so ujeli tudi jetniki v taborišču. Adi Meisslinger mi je o tem takole pripovedo-•» val: »Zaposlen sem bil v dezinfekciji. Tu je delalo stalno fl ljudi, le če je prišel kak večji i I transport, so začasno zaposlili še nekaj jetni-» kov. To se je /.godilo tudi takrat, ko so pripe- ljali v Dachau iz taborišč na Vzhodu več tisoč civilnih oblek ubitih Zidov, v katere so potem oblekli novodošle dachauske jetnike. Ko so v zadnjih mesecih prihajali transporti tako rekoč na tekočem traku, se je delovna skupina povečala celo na 150 zaposlenih. V enem od prostorov je bil tudi bojler v njem pa skrit radiosprejemnik, ki ga je izdelal ruski oficir radio-tehnik Dorofejev. Bilo je 28. 4. 1945 zgodaj zjutraj, ko me je poklical jugoslovanski tovariš, kapo dezinfekcije Zvonko Trubač in dejal, da oddaja »Freiheitssender Baverns« važno obvestilo. Radio je poročal n »Freiheitsaktion Bavern« (akciji za osvoboditev Bavarske): »Arbeiter legt die Arbeit nieder. Eisenbah-ner lasst die Ziige stehen. Soldaten verbindet Ruch mit den Aliierten. Bauern kampft mit den Arheitern!« (Delavci pustite delo. železničarji zapustite vlake, vojaki povežite se z zavezniki, kmetje borite se skupaj z delavci!«) Poziv je oddajnik ponavljal od 5. ure do 10.30 v polurnih presledkih. Tudi v mestu Dachau so nekateri poskušali napraviti konec nesmiselni vojni in osvoboditi taborišče. Skupina 80 dachauskih meščanov in 70 članov Volkssturma je navezalo stike z jetniki delovne skupine »VViilfert« in 60 jetniki, ki jim je 26. aprila uspelo pobegniti /. evakuacijskega transporta. Najprej so razorožili oddelek »Hitlerjugenda«. ki je bil nastanjen v šoli. nato pa so zasedli občino in še nekaj bližnjih stavb, ter aretirali župana. Tedaj pa so zagrešili verjetno usodno napako. V mestno hišo je prišel tudi namestnik okrožnega vodje, a so ga pustili, da je lahko odšle. Najbrž je bil on tisti, ki je obvestil o dogajanjih v mestu SS, ki je kmalu napadla upornike z veliko premočjo, v mesto je poslala tri čete. Do prask je prišlo tudi okrog mostu čez reko Amper, ki so ga uporniki želeli obdržati ne-porušenega. Izjave o teh dogodkih si nasprotujejo. Nekateri menijo, da je sprožila preplah SŠ, ki je zagledala pred seboj oborožene civiliste, drugi pa so mnenja, da so ga sprožili uporniki, ki so hoteli opozoriti ljudi, da se ne hi izpostavljali nevarnosti na ulici. Naj je bilo že karkoli, to je bilo torej tisto tuljenje siren, ki so se ga jetniki v taborišču tako razveselili, ki pa hi kmalu povzročil hudo nesrečo. Upor je bil kmalu zadušen. Esesovci so pred mestno hišo ustrelili jetnike: Antona Hockla in Ericha Hubmanna. nekdanja borca mednarodnih brigad v Španiji ter Friedricha Diirra. V spomin na njihove žrtve je danes na pročelju hiše nasproti občine vzidana spominska plošča. Na plošči so tudi imena treh dachauskih meščanov. To so: Hans Fliigler. Anton Hechtl in Lorenz Scherer. V taborišču je SS medtem pripravila vse potrebno za razstrelitev nekaterih zgradb. Med drugimi naj bi bila to krematorij /. zapi i-njevalnico in Besoldungsstelle. Komitet je o teh pripravah opozoril jetnike, da ne bi nastala panika in pripravil tudi vse potrebno, da s«' zaduše slučajni požari. Razstrelitve niso izvedli. V noči od 28. na 29. april ni v taborišču nihče mogel spati. Vse je nestrpno in z zaskrbljenostjo pričakovalo razplet. Ob pol polnoči se je v baraki 24 zbralo 15 mož. predstavnikov dvanajstih narodnosti. Sklenili so. da se združijo v mednarodni komitet, ki naj prevzame vso skrb za taborišče. Pretresali so probleme v zvezi s tem in možnosti za rešitev tabori- šča. Tedaj še niso vedeli, da je Riemerju usp> lo doseči Amerikance. Jugoslovane ie v komi tetu zastopal Oskar Juranič. Komitet je sprejel sklep, da je treba do zadnjega in za vsako ceno vzdrževati redindi-sciplino. Nihče ne sme zapustiti svoje barake za delo sposobne morajo ostati za tabonAV življenjsko važne službe. Le jetniki zaposli v teh delovnih skupinah se lahko gibljejo po taborišču, a samo če se izkažejo s posebno u-kaznico. Prišla je nedelja 29. april 1945. Lep somV* pomladanski dan je budil v jetnikih upanje« tudi mračne slutnje. Kako blizu in kako dale? je bila tedaj svoboda. Jetnikom je zaigralo srce. ko so na -lotir-hausu in na taboriščnih jamborih opazili a* mesto osovraženih zastav s kljukast' žem, bele zastave vdaje. Toda kaj neki poneai to? Stražni stolpi so še vedno umetka esesovci, strojnice pa naperjene na barak« 200 težko oboroženih esesovcev iz divin* »Wiking«. ki jih je vodil SS — Obersturmfilk-rer, je držalo v šahu za električno žico prek* 32.000 izmozganih jetnikov. Zjutraj je vodja taboriščne pisarne tLapjf-schreiber) oddal dnevno poročilo o številčnem stanju, ki ga je od njega zahteval po\ei-v stražarskega oddelka. Obenem se je poiaula pred glavnim vhodom za odhod na delo delov na skupina, ki je bila zaposlena v Ke**eŠai% su.* a jo je poveljnik ostro zavrnil in tajne] da ho ukazal že pri najmanjšem nemiru uporabiti orožje. Sele na posredovanje jetntl%M komiteta, ki je poslal na pogajanje dve »etika, ki sta poveljnika odločno opozorila na 3 da ne more nihče prevzeti odgovornosti.kfti| se lahko /godilo, če tisoče jetnikov ne bo d,*,, lo hrane, je ta popustil. Jetnika sta v ^3 strani obljubila, da bo v taborišču ohratfi red. •Ihau» kol m. i 56 g) RADOVLJICA 18. seja družbenopolitičnega /bora skupščine občine Radovljica bo v SREDO. 18. MAJA OB 16. URI v mali sejni dvorani družbenopolitičnih organizacij Gorenjska 25 Dnevni red [ . pritrditev zapisnikov zadnje skupne V, in »eje družbenopolitičnega zbora . predlog odloka o organizaciji in Mrrftrm področju upravnih organov t^t* Radovljica . oaautek odloka o organizaciji upra-. ,iprkrijakih služb Gorenjske . predlog odloka o spremembi odloka t tftaniaticnem programu občine Ra- . predlog odloka o spremembi odloka ,rh»ni*tičnem načrtu Radovljica-kaj tarnanj* . tkiep o potrditvi zaključnega raču-■tt$vk» občanov in zaključnega računa rtprvkov za itarottno zavarovanje latutrt občine Radovljica za lani . poročila o delu upravnih organov (jgtčia* občine Radovljica r.a lani . volitve in imenovanja [§, neja zbora krajevnih ■ kupnB 16. URI i mali sejni dvorani ^kupfičine občine '-■•Ilica, Gorenjska 19 ievni red potrditev sklepov zadnje skupne % n «eje zbora krajevnih skupnosti . poročila o delu upravnih organov Sjttoo* občine Radovljica za lani . aklep o potrditvi zaključnega raču-* krtov in zaključnega računa pri-lfcr(w» ca ataromtno zavarovanje kme-*>«yiae Radovljica za lani - predlog odloka o spremembi odloka •Msiatičnem programu občine Ra- 1 milog odloka o spremembi odloka p **antifnem načrtu Radovljica — Le- «k"Vof odloka o organ-'ariji in področju upravnih organov ^Udovljica ' Vaatek odloka o organizaciji komi-**'+eini Radovljica ' trtdlog odloka o organizaciji upra-'•fefceijakih služb Gorenjske ' pndtog odloka o spremembi odloka 'fanaJnlh taksah v občini Radovljica - pnilog odloka o razglasitvi splošne \*yftA\ prometa z zemljišči, prepovedi pwkrfij# zemljišč ter prepovedi grad- '■ iprrmembe kulture zemljišč na <>b-'H** zazidalnega načrta Praprotnica Gorje v katastrski občini Zgor-('Garje in katastrski občini Viselnica - prtdlog odloka o razlastitvi splošne [*»»»edi prometa z zemljišči, prepovedi {Marije zemljišč ter prepovedi grad-V4(premem be kulture zemljišč na oblaja zazidalnega otoka, zajetega v za-*WaaB načrtu Zasip. v katastrski tfeiZaaip j ■ pnAlog odloka o razlastitvi splošne parali prometa z zemljiAči, prepovedi Marije zemljišč ter prepovedi grad-psisraaembe kulture zemljišč na ob-Ma ta zida I nega otoka vikend cone na MU, v katastrski občini Bohinjska I "Hlof odloka o spremembi odloka llkk^tri prispevnih stopenj za uresni-[J»jrapamov mamouprmvnih interesih aapaosti družbenih dejavnosti v Vsiladovljica v obdobju 1976 do 1980 ■tiim • 'aKtvein imenovanja •defauka vprašanja DOGOVORIMO SE Predlog odloka o . • Spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Radovljica ... Skupščina občine Radovljica je na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 26. marca sprejela nov odlok o komunalnih taksah v občini Radovljica. Davčna uprava je sedaj predložila spremembo odloka tako. da določbe glavne turistične takse veljajo sele od 1. januarja 1981 dalje, ostale določbe pa takoj s sprejetjem odloka. Temu ustrezno je dopolnjen 11. člen odloka, prinaša pa ta odlok tudi nekatere popravke v zvezi s sankcijami v 9. členu. • Prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju zazidalnega načrta Praprotnica—Zgornje Gorje. Na pobudo krajevne skupnosti Gorje in sklepa izvršnega sveta skupščine občine je bila podpisana pogodba z Zavodom za urbanizem Bled o izdelavi osnutka zazidalnega načrta Praprotnica —Zgornje Gorje, ki ob- 19. seja zbora združenega dela skupščine občine Radovljice bo v SREDO, 28. MAJA OB 16. URI v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica Gorenjska 19 Dnevni red — potrditev sklepov zadnje skupne seje in seje zbora združenega dela — predlog odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Radovljica _ predlog odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju zazidalnega načrta Praprotnica-Zgornje Gorje v katastrski občini Zgornje Gorje in katastrski občini Viselnica — predlog odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju zazidalnega otoka zajetega v zazidalnem načrtu Zasip katastrske občine Zasip — predlog odloka o razglasitvi sploAne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi gradnje in spremembe kulture zemljišč na območju zazidalnega otoka vikend cone na Goreljku katastrske občine Bohinjska Cesnjica — predlog odloka o spremembi odloka o določitvi prispevnih stopenj za uresničitev programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Radovljica za obdobje 1976 do 1980 v letu 1980 — predlog odloka o organizaciji uprave inspekcijskih služb Gorenjske — predlog odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Radovljica — osnutek odloka o organizaciji komitejev v občini Radovljica — sklep o potrditvi zaključnega računa davka občanov in zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov občine Radovljica za lani — predlog odloka o spremembah odloka o urbanističnem programu občine Radovljica — predlog odloka o spremembi odloka o urbanističnem načrtu Radovljica -Lesce - Begunje — poročila o delu upravnih organov skupščine občine Radovljica za lani — volitve in imenovanja — delegatska vprašanja Deponija v Dvorski vasi hkgati naj bi razpravljali o lokaciji deponije v Morski vasi in ob tem o odloku o spremembi manističnega programa občine Radovljica in pemembi urbanističnega načrta Radovljica-Lesce-Begunje feiefati zborov skupščine ob-sV Radovljica naj bi še enkrat pretovorili o lokaciji za central-f*sinitamo deponijo. Razprava litini poteka že dalj časa, fali so dali predvsem v rmnki vasi, kjer naj bi bile Pistiije, vrsto pripomb. Stro-Jihrfjtki menijo, da je še najbolj Mseraa prav lokacija v Dvor- Ultast I ktrtai svet Radovljica je na Iptarila letos obravnaval stali-ttrokovne organizacije Za-za urbanizem Bled do pri-i, ki so bile dane v času I razgrnitve dopolnitve urba-ga programa občine Ra-,es in urbanističnega na-Radovljice — Lesce - Be-v zvezi s centralno depo-. občine Radovljica. Izvršni t je sprejel več sklepov. [fodlafa zborom, da se sprej-■fesoja možnih lokacij za Jao deponijo občine Radov- ljica, ki jo je sestavila posebna delovna komisija, sestavljena iz predstavnikov republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo, komiteja za varstvo okolja Ljubljana, republiškega ocenitvenega inšpektorja in zveze vodnih skupnosti Slovenije. Sprejeli so predlog te komisije, da se lokacija pri Dvorski vasi predloži v odločitev vsem zborom skupščine občine Radovljica. Sprejeli naj bi osnutek odloka o spremembi urbanističnega programa občine in urbanističnega načrta Radovljica — Lesce — Begunje, pripombe z javne razprave in stališča Zavoda za urbanizem Bled. Komisija meni, da je najbolj primerna lokacija v Dvorski vasi in predlaga, naj občinska skupščina dopolni urbanistični program in pripravi postopek za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja za centralno sanitarno deponijo pri Dvorski vasi. sega že zazidan stavbni kompleks brez ustrezne komunalne opremljenosti in zazidalno območje, kjer je predvidena nova stanovanjska gradnja. Celotna površina zazidalnega območja znaša 4.5 hektarov, na katerem je predvidenih sest blokov. :\H dvojčkov in 8 zasebnih hiš ter obsega prostor, ki ga na južni strani omejuje funkcionalno zemljišče šole in ceste Gorje—Pokljuka, na zahodu cesta Na Grabče in na severu gozd in dolinica, ki se nagiba proti reki Radovni in na vzhodu novi objekti Viselnice. Izdelali so tudi idejno površino skupnega daljinskega ogrevanja celotnega stanovanjskega kompleksa. Da bi zazidava potekala nemoteno, je potrebno sprejeti odlok o prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi gradnje in spremembe zemljišč na območju zazidalnega načrta Praprotnica-Zgornje Gorje. Splošna prepoved velja za čas. dokler ne postane odločba o razlastitvi zemljišča, za katera je izdelan zazidalni načrt, pravnomočna, vendar ne dalj kot tri leta od dneva veljavnosti tega odloka. • Prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi pracelacije zemljišč na območju zazidalnega otoka, zajetega v zazidalni načrt Zasip. Izvršni svet je na podlagi sprejetega programa urbanističnih dokumentov za leto 1980 odobril izdelavo zazidalnega načrta Zasip Zavodu za urbanizem Bled. Da bi izdelava zazidalnega načrta potekala normalno, predlaga delegatom, da sprejmejo ta odlok, s katerim se ureja režim med starim naseljem Zasipa in med cono SD-L2. • Razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi gradnje in spremembe kulture zemljišč na območju zazidalnega otoka vikend cine na Goreljku. Na podlagi sprejetega načrta urbanističnih dokumentov za letos je oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja pripravil vse potrebno za izdelavo in sprejem zazidalnega načrta za vikend cono na Goreljku. V ta namen bo Geološki zavod Slovenije v Ljubljani pripravil geodetski posnetek omenjenega področja v merilu 1:1000. Površina znaša okoli 21 hektarov. Za nenujjeno izdelavo zazidalnega načrta je nujno, da delegati sprejemajo predlagani odlok. • Spremembi odloka o določitvi prispevnih stopenj za uresničitev programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Radovljica v obdobju 1976 do 1980 za leto 1980. S tem odlokom se spreminjajo višine prispevnih stopenj samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, ki so jih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in skupščine občine Radovljica sprejele februarja letos. Prispevna stopnja občinske izobraževalne skupnosti znaša 0,51 odstotka iz bruto osebnega dohodka, prispevna stopnja za skupnost otroškega varstva znaša 1,21 odstotkov od bruto osebnega dohodka, za skupnost socialnega skrbstva se prispevna stopnja zniža od 0,70 na 0,49 odstotkov iz bruto osebnega dohodka, medtem ko se prispevna stopnja občinske zdravstvene skupnosti Radovljica poviša in znaša 6,7 odstotkov iz bruto osebnega dohodka in 1.40 odstotkov iz dohodka. S temi znižanji se obremenitve zmanjšajo za 0,20 odstotkov. Nove prispevne stopnje naj bi začele veljati s 1. junijem letos. • Ustanovitvi inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Posebna komisija je na osnovi sklepa predsedstva skupščine gorenjskih občin pripravila osnutek imenovanega odloka, ki na novo ureja organizacijo inšpekcijskih služb na Gorenjskem. Te bodo pooblaščene za delo na celotnem področju Gorenjske v skupnem medobčinskem upravnem organu za inšpekcijsko nadzorstvo s sedežem v Kranju. Osnutek odloka so obravnavali delavci inšpekcijskih služb, družbenopolitične organizacije in izvršni sveti vseh gorenjskib občin. Na podlagi pripomb je komisija pripravila predlog odloka, ki je pred delegati, da ga obravnavajo in sprejmejo. Predlog odloka ne opredeljuje natančno način financiranja dela uprave, ampak to prepušča posebnemu dogovoru, prav tako ni dokončno določena notranja organizacija in sitemizacija del in nalog, kar bo urejal poseben akt. Pač pa vsebuje odlok časovne termine oziroma roke glede ustanovitve, kakor tudi rok za sprejem ostalih samoupravnih splošnih aktov. Več sodelovanja v upravi Ko je izvršni svet razpravljal o poročilih o delu upravnih organov, je bil med drugim mnenja, da bi moralo biti sodelovanje nekaterih upravnih organov bolj usklajeno — Preventivno delo inšpekcijskih služb Izvršni svet občine je že razpravljal o vseh poročilih o lanskem delu upravnih organov skupščine občine Radovljica. Med drugim je bil mnenja, naj se poročila sprejmejo, ugotavlja pa. da je medsebojno sodelovanje nekaterih upravnib organov premalo usklajeno, predvsem na področjih, kjer je potrebna enotna in usklajena politika, prav tako pa tudi sodelovanje med nekaterimi državnimi in upravnimi organi. Oddelek za gospodarstvo in finance je v minulem letu opravil precej dela. srečeval pa se je tudi z nekaterimi problemi. Na področju plana in analiz je bila problematična zasedba delavcev, kajti glede na sistemizirana dela in naloge je bila dejanska zasedba le polovična. Na finančnem področju pa so imeli težave s knjiženjem zaradi zastarele strojne opreme, prav tako pa so problemi z delovnimi prostori. Tako ostaja v ozadju modernizacija in strojna obdelava podatkov, ki bi bila nujna. Poročilo oddelka za notranje zadeve je zelo izčrpno, tehtno in obsega delo in naloge javnega reda in miru, osebnega stanja in matične službe, potnih listin in prometa. Pri prijavnoodjavni službi imajo probleme s prijavljanjem gostov, ki jih sprejemajo v zasebne sobe, saj prijavljanje marsikdaj ni redno in zamuja. Upravni organ se je ukvarjal tudi z društvi in požarno varnostjo, ki sodi v oddelek za notranje zadeve ter s prometom. Lani so registrirali 2.165 motornih vozil, tako pride na vsakega tretjega prebivalca po eno motorno vozilo. Poročilo sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bodo podali posebej. Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja kljub prizadevanju ni mogel povsem uresničiti vseh nalog zaradi kadrovskih težav in zaradi nerešenih vprašanj minulih let. Kljub temu pa je reševal nujna in aktualna vprašanja in pereče probleme s področja premoženjsko pravnih zadev, komunalnih zadev, urbanističnih in gradbenih zadev, vodnogospodarskoupravnih zadev ter odmero nadomestil za uporabo stavbnib zemljišč. Podrobno poročilo o svojem delu prinaša tudi oddelek za ljudsko obrambo, oddelek za družbene dejavnosti in občo upravo, davčna in geodetska uprava. Odsek za inšpekcijske službe spregovori o delu sanitarne inšpekcije, tržne, gradbene in cestne inšpekcije, vodnogospodarske in komunalne, veterinarske, urbanistične, gozdarske, kmetijske in inšpekcije dela. Vsa poročila so strnjena in konkretna, opozarjajo na probleme, o katerih bodo delegati razpravljali. Vse inšpekcijske službe so opravljale nadzor na terenu ter pri tem ugotavljale nepravilnosti, vse pa so delovale tudi v preventivnem smislu in poskušale odpraviti probleme, preden so se pojavljali. Zaključna računa Davčna u je pripravila občanov za račun prispe rovanje kme je zaključn delegati pa sklepa o pot na. prava skupščine občine zaključni račun davkov leto 1979 in zaključni vkov za starostno zava-tov za lani. Izvršni svet a računa obravnaval, naj bi sprejeli predlog rditvi zaključnega raču- Delo upravnih organov V javni razpravi je bil že osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Radovljica. Prišlo je le nekaj pripomb, ki so jih upoštevali v predlogu odloka, ki prihaja na delegatske klopi. Dodali so še nekaj nujnih določb. V predlogu odloka piše. da bodo imeli dva kolegijska upravna organa in šest individualnih upravnih organov, s tem. da bo inšpekcijska služba organizirana medobčinsko. Nova organiziranost pomeni tudi drugačen družbenoekonomski položaj delavcev v upravnih organih, kajti enovite uprave z eno delovno skupnostjo ne bo več in delavci vsakega upravnega organa tvorijo svojo delovno skupnost, ki je samoupravno in ekonomsko samostojna, kar omogoča, da uresničujejo delavci svoje pravice v svoji delovni skupnosti. . Volitve in imenovanja Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve skupščine občine Kranj in koordinacijsko kadrovski odbori pri občinski konferenci SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica. Škofja Loka in Tržič predlagajo vsem zborom, da izvolijo za sodnike temeljnega sodišča v Kranju Majo Mlekuš, rojeno 1954 iz Radovljice. Jožeta Kristana, rojenega 1951 iz Kranja in Marijo Mihovilović-Pirc. rojeno 1953 iz Škofje Loke. ker izpolnjujejo predpisane pogoje. _J Komiteji Oddelek za družbene dejavnosti in občo upravo je ob predvideni organizaciji upravnih organov skupščine občine pripravil osnutek odloka o sestavi komitejev kot kolegijskih upravnih organov. Odlok je predložil v razpravo izvršnemu svetu in odločanje vsem zborom. Odlok predstavlja novost, ker se z* njim uvaja kolektivno vodenje določenih upravnih organov, kamor so vključeni dejavniki, katerih organizirano sodelovanje je potrebno za uspešno reševanje vprašanj na določenih področjih. GLASIO.STRAN TORtK. 20.MAJA18M Odgovor osnovne šole F. S. Finžgarja Lesce Delegate zanima . . Delovna skupnost oanovne Aole F. S. Fin-žgarja Lesce je na avoji seji dne 23. 4. 1980 obravnavala članek v Glasu z dne 15. 4. 1980 »Najvišji dohodki v izobraževanju« in zavzela naslednja stališča: V članku ao navedeni posamezni statistični podatki iztrgani iz celote. Skupščinski materiali vsebujejo tudi podatke o PND, ki pa jih je novinar zanemaril. Z ozirom na stopnjo formalne izobrazbe, ki jo dosegajo delavci v izobraževanju in jo zahteva tudi zakon, pa je edino a pokszitelji gibsnja PND in na tej osnovi izdelanih primerjav, motna kakršnakoli objektivna sodba. Tako pa je novinar te v naalovu, ko govori o absolutno najvišjih OD, zgrešil bistvo in-formiranja, to je objektivnost. Iz istih skupščinskih materialov kot novinar ugotavljamo, da smo po višini izplačanih neto OD za leto 1979 na 48. mestu. Za primer navajamo nekaj najvišjih poprečnih neto OD za leto 1979: LIP Bled DS GG Bled D8 Komun. Kosp. DS Radovlj. Zavod za po spe a. in raz. turizma CASINO Bled Zavod za pospes. in raz. turizma Bled Zavod sa urbanizem Bled TURIST PROGRES TOZD Engeniring Radovljica Inženiring Bled ALPDOM Radovljica Turist progres — Inženiring DS 1)1 Radovljica OZTK Radovljica SK Radovljica Zavod M. Langusa Kamna gorica KS Srednja Dobrava Sred. za fin. potreb narodne obrambe Samoupr. inter. komun. skupn.Rad. DS SIS strok, službe (izobraževanje) Komite ZK Radovljica Občinski odbor RK din 10.189,00 13.141.00 10.378.00 9.208.00 9.384,00 11.220,00 16.312,00 11.725,00 10.289,00 15.066,00 10.190,00 10.574,00 10.242.00 9.758,00 9.188,00 8.973,00 9.478,00 9.458,00 9.186,00 9.109,00 Pregled po izplačilih OD na PND za po, samezna področja je naslednji: strojna industrija industrija in rudarstvo kmetijstvo in ribištvo gozdarstvo gradbeništvo mestni promet promet in zveze trgovina na drobno trgovina na debelo trgovina gostinstvo din 6.279,00 5.400,00 5.284,00 5.958,00 5.585,00 5.424,00 5.098,00 5.133,00 5.055,00 5.120,00 4.818.00 - obrtne storitve in popr. 8.160,00 - obrt in storitve 6.151.00 - stanov, komunalna dejavnost 4.985,00 - tehnične in posl. štor. 6.182.00 - gospodarstvo 5.382,00 V negodpodarstvu pa nas po skupščinskih podatkih prekašajo naslednje DO: din - Kino Radovljica 5.216.00 - ALC Lesce 5.358,00 - OZTK Radovljica 5.718,00 - SK Radovljica 5.909,00 - Zdravstveni dom Radovljica 5.077.00 - Zdravstveni dom Boh. Bistrica 5.162,00 - Zdravstveni dom Bled 5.403,00 - Klim. zdravilišče T. Cufar 5.837,00 - Zavod Matevža Langusa 5.331,00 - Služba pravne pomoči Radov. 5.039,00 - Upr. organi SOB Radovljica 5.488,00 - Sodnik za prekrške 6.451.00 - KS Radovljica 5.030.00 - KSBled 6.024,00 - KS Lesce 5.028,00 - KS Bohinjska Bistrica 5.851.00 - KS Srednja Dobrava 8.663,00 - Sred. za fin. potreb nar. obr. 5.220,00 - Org. družb, polit, skupn. 5.487.00 - Samoupr. inter. komun. skup. Radovljica 5.504,00 - SIS za varstvo pred požari 5.398,00 - SIS za izobraževanja 6.064,00 - SIS za kulturo 5.202,00 - SIS za telesno kulturo 5.876.00 - Obč. skupnost soc. skrbstva 5.561,00 - Občinski komite ZK 6.220,00 - SZDL 5.937,00 - ZSSRSRad. 5.665,00 - ZZBSRSRad. 5.125,00 - Part. dom Vodice - Jelovica 5.416,00 - Obč. odbor RK Radovljica 6.003.00 - AMD Radovljica 5.357,00 - Združ. Šoferjev in avtomeh.Jes. 5.653,00 - TD Bohinj 5.824,00 - TD Lesce 6.684,00 - TD Bled 5.679,00 - TB Brezje 5.214.00 Po izplačilih OD na PND je naša delovna organizacija na 152. mestu. Ce primerjamo poprečni izplačani OD na PND v posameznih delovnih organizacijah občine Radovljica, je izobraževanje (popr. PND1 na 127. mestu. Pričakujemo, da bo vas časopis svojo pomanjkljivo informacijo popravil. Novinarja vabimo, da se ob priliki udeleži seje nase delovne skupnosti in se v sami bazi prepriča, s kakšnimi materialnimi problemi se srečuje izobraževanje v občini Radovljica. Predsednik /bora del skupnosti Branka K one Delegat Elmonta Bled je vprašal, kdaj bo končno v izvršnem svetu skupščine občine bolj zastopano združeno delo občine. Predsednik izvršnega sveta Stanko Slivnik je odgovoril, da bo novo sestavo sveta predlagal maja. Delegacija delovne organizacije Elan Begunje je vprašala, zakaj je Elanovo vlogo za spremembo namembnosti urbanističnega načrta za območje Radovljice, Lesc in Begunj obravnaval izvršni svet šele po enajstih mesecih in zakaj zahteva strokovno oceno idejnega projekta Elan 2000, ko gre le za sporne 3 hektare zemljišča. Medtem pa je upravni organ celo pripravljen sofinancirati investicijo Murke Lesce, ki bo veljala nekaj deset milijard starih dinarjev na nekaj deset hektarov zemljišča, brez strokovne ekonomske ocene projekta. Pismeni odgovor je pripravil oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja, ki ugotavlja, da oddelek omenjene vloge ni posredoval izvršnemu svetu, ker je bilo stališče kmetijske skupnosti in mnenje krajevne skupnosti Begunje negativno. Po posredovanjih je izvršni svet to zadevo obravnaval in zahteval dodatna strokovna mnenja prav zaradi nasprotujočih stališč. Upravni organ in delovna skupina za izdelavo prostor skega plana pri izvršnem svetu sta ocenila, naj se to vključi v predlog prostorskega plana. Ker pa se je izdelava časovno zavlekla, je izvršni svet sprejel konkretne sklepe za naročilo osnutka spremembe urba- nističnega načrta Radovi jica - Lesce— Begunje. Delegat Kompasa se je zanimal, kako je z deponijo odpadkov v krajevni skupnosti Ribno pri Bledu in v imenu delegacije podprl protest krajevne skupnosti Ribno. Predsednik izvršnega sveta je odgovoril, da trenutno šele ugotavljajo, če bi lahko v Ribnem deponirali odpadke. Leopold Benedik, delegat konference delegacij družbenih in drugih služb ter JLA je opozoril, da so nekatere delegacije za zbor združenega dela skupščine občine Radovljica številčno že tako okrnjene, da bi bilo potrebno pripraviti nadomestne volitve. Delegacija KZK Kranj — kooperacija Radovljica sprašuje, kdaj bodo tudi v radovljiški občini sprejeli samoupravni sporazum o pospeševanju kmetijstva in ali bodo morali maloštevilni delavci v kmetijstvu še naprej »držati« standard vseh ostalih potrošnikov brez ustreznega nadomestila in ali se bodo začela zbirati sredstva iz ostalih dejavnosti za planiranje te proizvodnje, če se cene ne uskladijo s proizvodnimi stroški. Delegacija krajevne skupnosti Radovljica sprašuje, kaj bo s sanacijo smetišča v Radovljici, saj so do zdaj na vsa vprašanja dobili le obljube. Pričakujejo pismeni odgovor. Delegati se niso strinjali z vsebino članka pod naslovom Najvišji dohodki v izobraževanju, ki naj bi javnosti predstavil del skupščinske- DOGOVORILI SMO SE Pozornost gospodarjenju Na minulih treh sejah zborov skupščine občine Radovljica so delegati najbolj temeljito razpravljali o rezultatih gospodarjenja v občini — Kmetijstvo v temeljito obravnavo, prav tako pa je treba poiskati in odpraviti vzroke za izgube nekaterih temeljnih organizacij združenega dela RADOVLJICA - Delegati skupščine občine Radovljica so se 23. marca letos sestali najprej na skupni seji, kjer so obravnavali poročilo o delu delegatov iz Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ ter vrsto drugih poročil. Še bolj živahna je bila razprava na ločenih sejab zborov, ki so sledile. Delegat zveznega zbora skupščine SFRJ Jože Božič je delegatom vseh treh zborov skupščine občine Radovljica predstavil delo zveznega zbora v minulem letu. Osnovni problemi, s katerimi so se srečali, so bili premajhna povezanost delegatov v zveznem zboru z njihovo delegatsko bazo, neuresničen program, hitri postopki pri sprejemanju pomembnih zveznih zakonov, neustrezne metode dela in neprila gojeno informiranje. Delegati so sklenili, naj postane občinska skupščina v prihodnje kraj obravnave pomembnejših zveznih aktov, ki jih bo spremljal zvezni zbor. Brez pripomb so sprejeli poročila javnega pravobranilstva Gorenjske sodišča združenega dela iz Kranja, občinskega sodišča Radovljica, javnega tožilstva in sodnika za prekrške ter družbenega pravobranilca samoupravljanja. Ob poročilu postaje milice Radovljica je delegata Jaka Repinca zanimalo, kako postaja milice ocenjuje sodelovanje občanov, krajevnih skupnosti in občine, opozoril pa je tudi na problem nezaposlenih v radovljiški občini. Na sporočilo o varstvu vojnih invalidov je bilo v razpravi več pripomb. Predvsem se borci pritožujejo, da jih klimatska zdravilišča kličejo na zdravljenje le v zimskih, turistično manj zanimivih mesecih. Poročilo o poravnalnih svetih se delegati sprejeli soglasno. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Na seji zbora združenega dela so se domenili, da mora izvršni svet proučiti gospodarjenje tistih temeljnih organizacij, ki so poslovale na meji rentabilnosti. Na seji so največ časa posvetili prav gospodarjenju v občini in ocenili, da so gospodarski rezultati, če jih primerjamo z rezultati na Gorenjskem in v Sloveniji, precej ugodni. Celotni prihodek je porastel za 33 odstotkov, v Sloveniji za 28 odstotkov in na Gorenjskem za 27 odstotkov. Dohodek je bil večji za 30 odstotkov, v Sloveniji za 29 in na Gorenjskem za 25 odstotkov. Seveda pa ti podatki ne smejo uspavati. Poaebno ne, če proučujejo gospodarske rezultate v zadnjem četrtletju lanskega leta, ko so bili pogoji gospodarjenja precej podobni današnjim. Vidijo lahko, da so stopnje rasti posameznih ekonomskih kategorij precej nižje. Osnovni problemi v radovljiškem gospodarstvu pa ostajajo: zastarela opremljenost, nizka kvalifikacijska struktura, kar se kaže tudi v dohodku na delavca, oziroma povprečnem osebnem dohodku, ki je na predzadnjem mestu med gorenjskimi občinami. Precej pozornosti so posvetili »zgubašem«. Zaskrbljujoče je stanje v osmih temeljnih organizacijah, ki so poslovale na meji rentabilnosti. Med njimi so štiri temeljne organizacije največje delovne organizacije v občini, Verige Lesce, ki zaposlujejo 11 odstotkov vseh zaposlenih v občini. Prisotna sta bila tudi predstavnika Verige, ki sta delegatom predstavila ozadje tega poslovanja. Vzroki za neugodne gospodarske rezultate so različni: svetovna kriza v proizvodnji sidrnih verig, visoka rast cen materialnih stroškov, obsežna investicijska vlaganja, ki so sicer perspektivna, vendar v minulem Tetu še niso začela ustvarjati dohodka. V peloti je perspektiva Verige ugodna, saj bi lahko prodali več kot je njihova proizvodnja. Delegat položaj v kmetijstvu ki k«uD koliko časa bodo kmetijski gospodarnih ^^^^rTdelaveev drugih panog in kdaj JSSS£i^ samoupravni sporazum o pos- peševanju kmetustva. dlagal, naj izvršni svet skupaj s malo gospodarstvo in predstavniki temeljnih orga- bodo v pešev D komisijo za maio gospuuo.o..« ... nizacij obravnava problematiko Elite Bled, ki se nahaja pred likvidacijo. Zbor združenega dela je sprejel predlog odloka o davkih ob-ov in predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o računu občine Radovljica za letos. Prvi odlok je znižal stopnjo davka iz osebnega dohodka od 0,5 na 0,15 od bruto osebnega dohodka, pri drugem odloku pa gre za znižanje prihodkov "a Tniinnip izdatkov. čanov in predlog odloka o spremeni •računu občine Radovljica za let« davka iz osebnega dohodka od dohodka, pri drugem odloku pi proračuna, kar je bilo pogoj za znižanje izdatkov. Osnutek družbenega dogovora o odlikovanju družbenih svetov in odlok so delegati posredovali v javno razpravo do 23. aprila, nosilec javne razprave pa je občinska konferenca SZDL. Delegate so seznanili z informacijo, da morajo vse tiste temeljne organizacije, ki še niso uskladile planskih dokumentov z resolucijo in jo poslale službi družbenega knjigovodstva, to storiti čimprej. Predsednik izvršnega sveta je povedal, da se osem temeljnih organizacij iz občine ni držalo dogovora, naj ob zaključnih računih ne izplačujejo višjih osebnih dohodkov. Med njimi pa ni večjih delovnih organizacij, temveč so predvsem manjše, ki pa imajo po pravilu nadpovprečno visoke osebne do- III tt IIJ OC , ni po • i"«; i---r-------------. hodke. V javno razpravo so posredovali tudi osnutek odloka o potokih in jarkih v občini Radovljica ter namenili 500.000 dinarjev za izgradnjo ceste Kropa — Jamnik —Dražgoše. V delavski svet gorenjskih lekarn so soglasno imenovali Ano Pilipovič, zaposleno v tovarni merilnih instrumentov Otoče. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Na minuli seji družbenopolitičnega zbora so izčrpno pretehtali gospodarjenje lani. Predvsem so razpravljali o gospodarjenju v Tovarni verig, v kmetijstvu, o uvozu repromateriala ter opozorili, da v občini še niso ničesar storili na področju prostorskega plana, prav tako so postopki za pridobivanje dokumentacije vse preveč dolgotrajni. Nato so sprejeli odlok o spremembi proračuna občine Radovljica za leto 1980 in odlok o davkih občanov. Osnutek družbenega dogovora in odloka o oblikovanju družbenih svetov pri upravnih organih in v občini Radovljica so posredovali v mesečno javno razpravo. Za posodobitev ceste Kropa — Dražgoše so namenili 500.000 dinarjev. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Delegati zbora krajevnih skupnosti so na seji obravnavali enajst točk dnevnega reda. Sprejeli so odlok o spremembi odloka o davkih občanov, odlok o spremembi odloka o proračunu občine Radovljica za letos, osnutek odloka o potokih in jarkih pa so dali v javno razpravo, prav tako pa tudi osnutek družbenega dogovora o oblikovanju družbenih svetov pri skupščini občine Radovljica in osnutek odloka o ustanovitvi družbenih svetov v občini Radovljica. Ob analizi gospodarjenja v preteklem letu so delegati posebej opozorili na vprašanje kmetijstva. Ugotovitve so bile sorodne kot v ostalih dveh zborih, poleg tega pa so opozorili še na veliko pomanjkanje in slabo kvaliteto umetnih gnojil. Bili so mnenja, da bi morali pridobivanju hrane posvetiti prioritetno skrb ob ustrezni politiki cen. O teh vprašanjih naj spregovori izvršni svet skupščine občine Radovljica. V nadaljevanju seje so delegati soglasno sprejeli sklep, naj se iz proračuna občine odobri 535.000 dinarjev za ureditive parkirišča pred Lekarno Radovljica. Sredstva v višini 500.000 dinarjev pa so namenili za sofinanciranje ceste Kropa — Dražgoše. Delegati so se strinjali, da bo delegatka v delavskem svetu Gorenjskih lekarn Ana Pilipovič. ga gradiva. Predstavitev višine osebnih dohodkov po panogah je neustrezna, saj popolnoma zanemarja drugi podatek, ki ustrezneje informira bralce o problematiki. To j* skupno izplačilo na pogojno nekvalificiranega delavca. Po tem kriteriju je slika popolnoma drugačna, saj * izobraževanje na predzadnjem mestu. Seveda ta kriterij upošteva tudi kvalifikacijsko strukturo zaposlenih Delegati so mnenja, da mora bit vsaka predstavitev skupščinske« gradiva objektivna in mora ustreur dejanskemu stanju. Delegacija krajevne skupno«« Bohinjska Bistrica zahtev-« od govor, zakaj se od leta 1978, ko # bila izdelana in dana v javno nuprt vo študija o razvoju Bohinja. ii\Ht\ svet pa je bil zadolžen za izdelavo akcijskega programa, ni v tej smer prav nič spremenilo in kdaj nan*. ravajo kaj ukreniti. Za lani je bilo v programu asfai< tiran je ceste -lereka — Koprivmk Sredstva so bila združena, verjetno tudi pogodba sklenjena, nalopipaje ostala neuresničena. Sprašujejo. kft I je kriv, da se naloga ni uresn'.rti Delegacija sprašuje, kakšno je sit- i nje za nadaljevanje gradnje ctrt« Soteska —Bohinjska Bela. Ali P> teka postopek za pridobitev v«a* kumentacije. odkupa zemljišf » kako so zagotovljena sredstva? Delegacija krajevne skupst* Ribno zahteva, naj Kompas LjsV ljana - TOZD Kompas Bkd. i upravlja /. izletniškim domom R* no, pošlje krajevni skupnosti alt njeročni program o sanaciji in psi nji izletniškega doma, da ga ustkt jo s srednjeročnim načrtom Wk# Ce pa Kompas ni sposoben upradjt ti doma, naj se mu odvzame ina« v upravljanje drugi delovni or*r nizaciji. Delegati krajevne skupno« Srednja Dobrava sprašujejo, taki se pošta v Mišače dostavlja Mi trikrat tedensko. Odgovori na delegatska vprašanja Hotelsko turistično podjed* Bled je postavilo delegatsko vnašanje, kdaj bo ponovna javna nt prava o problemu blejske obvoa*« Oddelek za urbanizem. gradaa* komunalne zadeve in varstvo oka* odgovarja, da sta dve varin* severna in južna, od katerih pi* bena ni vključena v urbani«** načrt Bleda. Zaradi pomanjkai denarja je rešitev, takšna ali gačna, časovno odmaknjena, a*? opredelitev treba odložiti do spKf ma prostorskega plana občine dovljice oziroma novelacije uAt* stičnega načrta za območje Ba» Delegacija krajevne skuša** Bled je postavila delegatsko »p* Sanje, ki se nanaša na sprejem a**-lacije urbanističnega načrta BHr tehničnega dela zazidalne« aatra 1 za centralno turistično podrti* Bleda. Oddelek za urbanizem, padbt* in komunalne zadeve ter vM** okolja odgovarja, da novela«* urbanističnega načrta Bled po a* gramu urbanistične dokumeotaf za letošnje leto ni v programu.ks» potrebno predhodno sprejeti storski plan občine Radovljica Zazidalni načrt za centrala* turistično področje Bleda je v » ključni fazi. Opravili so javno t* grnitev tehničnega dela zaziua)M* načrta in ko bo krajevna skajt** Bled oblikovala enotno rešitev t**" i žitnega prometa skozi mesto intVa-čila namembnost prostora pri * danji avtobusni postaji, je rnou*« urbanistični dokument sprejeti. Oddelek za urbanizem je «ifwa tudi krajevni skupnosti Pota* glede novelacije urbanističnih dskr mentov v letu 1977. Odlok o pnpa<> prostorskega plana občine, speti* pred dvema letoma je raiveljit* odlok o pripravi urbanističnih at nov iz leta 1979. Vse naloge U Sf odloka zaradi finančnih in kad** skih problemov niso bile Načrt urbanističnih dokument* letošnjem letu pa ne preoSiiV* novelacije urbanističnih redov * področje krajevne skupnosti rs* nart, pač pa izdelavo tehnita* dela zazidalnega načrta Zakfra sprejem programskega dela tanaf nega načrta na ostalem koropkto* VAŠA PISMA Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI 20. MAJA 1980 garmani za pokal Bleda - V organizaciji društvo barmanov Složnije je bilo na Bledu tekmovanje jugoslovanskih barmanov za VI pjtal Bleda. V Park hotelu je tekmovalo 24 barmanov. V mešanju kratkih pijač je bila najboljša Cvetka Capuder iz Park hotela v me ianju dalgih pijač pa je bil najboljši Peter Poznanovič iz hotela ftiviera Hercegnovi. V skupni uvrstitvi seje najbolje odrezala Cvetka Capuder, za strokovno delo pa je prejel najvišje priznanje Janez Kozar iz Bernardina v Portorožu. Obenem so na Bledu pripravili še fagustacijo jedil, ki je pritegnila številne blejske goste, ki so bili z degu-dacijo in tekmovanjem izredno zadovoljni. Prav bi bilo. ko bi s tem nadaljevali. Na sliki: Zoltan Sinkec iz Park hotela, ki je preje/ preo nofradn za mešanje pijač Talisa. - Foto: F. Perdan Umetne igre cicibanov - V četrtek, 15. maja dopoldne se je 450 ■VA šolarjev iz kranjskih vrtcev srečalo na stadionu Stanka Mla I *X» kier so pokazali svoje spretnosti v vožnji koles, v poznavanju »metnih pravil in ostalih spretnosti iz tekmovanja za cicibanovo fano značko. Pokazali so, da praktično vsi znajo voziti kolo, da anm biti previdni v prometu. Ta oblika srečanja je zamenjala Ztjtnjn tekmovalno izključno prometno znanje. Za spomin na veselo Klanje so prejeli spominske značke in igro »Prometni znaki« Sveta a vzgojo in varnost v cestnem prometu skupščine občine Kranj. (L M.) - Foto: F. Perdan HISTERIČNA POLEMIKA Ker se mi je zdela polemika zaradi objavljenih reklamnih slik za filme, objavljena v Glasu 15. aprila od L. B. iz Škofje Loke histerična, od Prizadetih staršev iz Cerkelj pa skrajno nezadnjaška in nezrela, se oglašam tudi jaz: O/o/, to je hudo /naš mladi rod od slik v Gorenjcu pohujšal se bo! t Kaj bi čas za spolno vzgojo tratili/ z lažjo jih bomo brez truda in lažje vzgojili/ ta rod bo res zrel in krepak Iz njim kosal se bo le junak/ ki življenje bo ljubil /orožje v resnici in znanju bo nosil/ vse gledal, razumel locenil, precenil/ in skozi zrelost življenje bo cenil/. V. 2.. Kranj NAJSTAREJŠA DUPLJANKA V Spodnjih Dupljah št. 47 živi v zelo stari, še s slamo kriti leseni hiši Marija Črnivec, po domače Vogvarjevq Micka. Na dan mladosti, to je 25. maja, bo stara 89 let. Doma je bilo osem otrok, od katerih sta dva umrla,, Micka pa je bila najstarejša. Doma ni bilo kruha za vse, zgodaj jim je umrl oče, zato je morala Micka že z enajstimi leti služit. Pet let je bila pestunja v Naklem. Kasneje pa je delala v tkalnici v Tržiču in sicer osemnajst let. Na delo je hodila pel v obe smeri, saj takrat ni bilo takšnih prometnih zvez kot danes. Vlak je sicer že vozil v Tržič, vendar pa ne ob takih urah, da bi to ustrezalo delavcem. Micka je morala delati po deset in več ur dnevno. Med prvo svetovno vojno zmanjkalo preje, tovarno morali zapreti, delavci pa so bili na cesti, tudi Micka. Kasneje je našla delo pri nekem kmetu. Ko so ostali otroci odrasli in odšli po svetu, se je vrnila domov in pomagala na polju. Po materini smrti pa je prevzela dom in majhno kmetijo Micka. Da bi se lažje preživljala, je poleg dela na kmetiji nabirala tudi gobe in brusnice. Tega ni opustila niti v poznih letih. Še lani je pri 88 letih v gozdu nabirala gobe in brusnice. Ima kmečko pokojnino, za delavsko pa je bilo 18 let dela v tovarni premalo. Za svoja leta je še kar trdna. Ima res vzorno urejen in čist čeprav majhen. Rada je so dom. Saša Pretnar Podbrezje 33 Tudi v položaju na diagramu 68 (SPASSKI - MNA-CAKANJAN; Spartakiada, 1959) izkoristi beli moč odporne točke. Zadnja poteza črnega je bila f5, s katero želi odgnati iz središča neprijetnega skakača. ** v I + 4 Jl A A & A A A £> » Eli A & š» a- & & a * Diagram SH je zasedel odporno I 5 f 9 C I e 2 ■*t \, 5» S i 1. Sd6! Skakač točko. J. ... Dd7 2. Tfel Td8 3. Lb4 Ld6: 4. ed6: Crni je odstranil skakača, toda na njegovo mesto je prišel kmet. Odprla se je tudi linija e in na njej se je odkrila slabost kmeta e6. 4. . . . Db7(?> 5. d5! Crni se je vdal. Po cd5: sledi 6. Tc7 in po ed.5: 6. Te7. V obeh primerih se zasidra trdnjava na sedmi vrsti; na odporni točki. Pa poglejmo, kaj bi lahko sledilo. 5 ... ed5: 6. Te7 Sd7 "I. Dg5 in črni ne more ubraniti mata. ODSTRANITEV ALI ELIMINACIJA Izraz eliminacija pomeni izločitev, odstranitev, odpravo oziroma ukinitev obstoja nečesa. Tudi v šahu nam pomeni eliminacija več stvari, npr. izločitev figure ali kmeta iz igre, odstranitev figure z aktivnega na stransko mesto (pasi-vizacija figure) ali ukinitev nekega stanja oziroma razmerja sil na šahovnici. Vendar pa pri šahovski rabi termina eliminacija mislimo predvsem na izločitev neke figure ali kmeta oziroma skupine figur ali kmetov iz igre. Na ta način dosežemo stanje, v katerem uveljavimo moč svojih figur in kmetov. Pri tem gre lahko za izločitev odločilno pomembne figure ali pa za enostavno menjavo. V poziciji na diagramu 69 (SCHLECHTER - MARCO; Monte Carlo, 1904) je črni kralj izpostavljen napadu po liniji b. Edino lovec mu daje nekaj zaščite. Zato je razumljivo, da beli premišljuje o njegovi odstranitvi. ■ A ....... + n m A m Alli H & A A B . n Diagram 69 Srečanje harmonikarjev Begunje — V nedeljo, 1. junija, bo v Krpinu ob 9. uri srečanje harmonikarjev Amaterske melodije 80. Nastopili bodo tisti, ki so vešči igranja na tritonski harmoniki, »frajto-narici«. Nastop bodo ocenjevali, vsi nastopajoči pa bodo prejeli diplome z značkami, najboljši pa praktične nagrade. Prvi in drugi bosta prejela pokala v trajno last. Načeloma je tekmovalni del simboličen, ker organizatorji dajejo večji poudarek spoznavanju godcev med seboj, izmenjavi izkušenj in predstavitvi lepe domače melodije mlajšemu občinstvu. Po tekmovalnem delu bo prosti program, v katerem bo bodo igrali tudi na klavirske harmonike, pripravljajo pa tudi improvizirane skupine harmonikarjev, ki bi zaigrali naenkrat. Vse godce bo pozdravil Tonček Triplat, nekdaj borec-harmonikar Kokrškega odreda, ki je bil ustanovljen pred 36. leti. Partizanska pesem je tedaj s harmoniko potovala po vsej Sloveniji, zato naj bi tudi srečanje harmonikarjev ohranilo spomin na melodije, ki so se rojevale v tistih časih. Tekmovalci, ki se lahko prijavijo Turističnemu društvu Begunje, bodo zaigrali po eno partizansko in po eno vižo po svoji izbiri. Nastopijo lahko vsi, ki igrajo »frajtonarice« in so doma z Gorenjskega, ne glede na znanje in glasbeno izobrazbo. Po 30. maju prijav ne bodo načeloma več upoštevali. AMATERSKE MELODIJE 80 Prijavljam se na nastop s tritonsko harmoniko v tekmovalnem delu sre- t čanja harmonikarjev, ki bo prvega junija 1980 v Krpinu pri Begunjah. Ime in priimek- (41. zapis) Naneslo je tako. da je bil prejšnji zapis v glavnem posvečen Titovemu bivanju in službovanju v Kamniku, današnji pa mora tudi ujeti korak z dnevi, ko slavimo obletnico svetlih zmag, hkrati z njimi pa tudi na padle za svobodo. PRED TOVARNO TITAN tej tovarni, v kateri je nekoč delal kot ljučavničar tudi naš nepozabni Tito. je prejšnji zapis že nekaj povedal. Zdaj mi je še omeniti zelo lep spomenik 35 padlim borcem NOB, ki so bili zaposleni v tej tovarni. Spomenik sestavlja kamnit obelisk z bronastimi kipi borca, jetnike in talca. Avtor spomenika je kipar Božo Pen-gov. PRED TOVARNO UTOK red Kamniško tovarno usnja stoji že leta 1946 postavljen bronati kip delavca — usnjarja. Posvečen je 12 borcem in žrtvam fašizma, ki so bili nekoč delavci v tej tovarni. Na kamnitem podstavku so vklesana imena padlih, med katerimi je tudi ime narodnega heroja Jakoba Moleka-Mohorja. Spomenik je delo kiparja Borisa Kalina. Pomnik NOB prmd tovarno Titan "Kovinarska ul. 28) 1910), 1910), Dolinsek Stanko 1910), Dolinsek Stanko (rojen 11.11.1904, padel 1. 1.1945). Zaradi podle izdaje so Nemci dne 7. decembra 1943 aretirali kar 39 Kamničanov in jih odpeljali v begunjske zapore. Razen Mirka Dernovška, ki so ga kot izdanega sekretarja kamniške • organizacije Osvobodilne fronte kar med zasliševanji na gestapu v Kamniku zverinsko ubili. Dne 31. januarja 1944 je bil v Šentvidu pri Ljubljani likvidiran nemški Župan. Se istega dne so Nemci pripeljali v Šentvid 25 zapornikov iz Begunj in jih kar sredi vasi kot talce postrelili. (Na kraju streljanja stoji danes izjemno lep pomnik.) Med ustreljenimi talci je bilo tudi 14 Kamničanov, ki so bili aretirani pred poldrugim mesecem. Na plošči v občinski avli so vklesana le imena šestih uslužbencev okraja Kamnik, ki jih je zatekla racija 7. decembra 1943. Dolinsek pa je padel kot partizan. E Pomnik prmd tovarno (Usnjarska ul. št. 8) usnja Utok Ni DVE SPOMINSKI PLOSCl "a steno v avli mestne hiše sta vzidani dve plošči. Prva plošča s svojim vklesanim napisom ugotavlja, da je LOMO Kamnik proglasil 27. julij za ljudski praznik mestne občine Kamnik in sicer v spomin na dan oborožene vstaje, ki je začela ta dan v letu 1941. Druga plošča je posvečena ustreljenim talcem v Kamniku. Vklesan napis v plošči, ki je uokvirjena v kovano trnjevo železno vitico, pove: Vam, ki ste padli kot talci za nas in boljšo bodočnost domovine 31.1.1944 Brandsteter Jakob (9.8.1901), Bogatoj Darko (21. 10. 1913), Drekoma Ciril (2. 7.189«), inž. Golob Mirko (19.8. 1911), Dr. Polec Julij (8. 10. 1883), Urbanija Alojzij (22. 6. POMNIK NA ŽALAH no pa je treba vsekakor priznati kamniški borčevski organizaciji. Malokje so se na tako skrben in estetsko zadovoljiv način oddolžili padlim tovarišem na svojem območju. Tudi eleganten zbornik z upodobitvami pomnikov so založili. Na kamniškem pokopališču na Žalah, sta postavljena kar dva nagrobnika padlim borcem za svobodo. Eden od teh je v obliki kvadra iz belega marmorja s pomembnim vklesanim napisom: Za domovino prva sto življenje dala, ko okupator je teptal svobodo ljudstva. Med prvimi pokazala sto udano, kje prava pot je v svobodo zlato. — Miklavčič Tone, roj. 4. 7. 1920, Mlakar Dominik roj. 28. 7. 1920. Padla 27. 7. 1941. Na levi stranici kvadra so še vklesana imena: Stanko Dolgan-Miloš, Mirko Exler, roj. 21.4.1921, ustreljen 1.8.1941, Lado Exler, rojen 23.11.1915, ustreljen 6.1.1945, Ce-rar Ciril, ubit 1.5. 1942. Na desni stranici kvadra je vklesano: In vi junaki, ki spite tu spokojno, hvaležni klanjamo se državljani. Naslov Spominska plošča v avli kamniške občinske skupščine TOREK, 20 MAJTTjg O A 818.STRAN Velika nagrada Jugoslavije v motokrosu — Tržič Gaston Rahier junak Podljubelja Belgijec Gaston Rahier zmagovalec VN Jugoslavije v motokrosu v Podljubelju — Svetovni prvak Harry Everts zlomil roko — Nastopilo 41 tekmovalcev iz 17 držav — Tekmovanje si je ogledalo skoraj 15.000 gledalcev PODLJUBELJ - Na peti dirki za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu do 125 ccm je nastopilo 41 tekmovalcev iz 17 držav, med njimi tudi 4 Jugoslovani in sicer Predan, Rus, Pušavc in Belhar. Naii tekmovalci so vozili slabo, saj se nobenemu ni uspelo uvrstiti do tridesetega mesta. Z izredno atraktivno in tehnično dovršeno vožnjo je 32-letni Belgijec Gaston Rahier navdušil skoraj 1S.000 gledalcev, ki so se kljub hladnemu vremenu zbrali ob progi v Podljubelju. Trikratni svetovni prvak si je zmago priboril sele v drugi vožnji, v kateri je po slabem startu prehitel vse svoje tekmece in zasluženo zmagal. Na drugo mesto »e ie dokaj presenetljivo uvrstil Italijan Rinaldi, na tretje pa Finec Autio. Veliko smolo je imel svetovni prvak in zmagovalec lanskoletne dirke v Podljubelju Everts, ki je nesrečno padel in si zlomil roko. V tekmovanju za svetovno prvenstvo po petih dirkah le vedno vodi Everts paed Velkene-ersom, na odličnem Šestem mestu pa je veliki up belgijskega motokrosa, se ne 18-liki up belgijskega motokrosa, se ne 18-let-ni Erik Geboers, ki pa na dirki v Podljubelju ni imel sreče. Tekmovanje se je pričelo s slavnostno otvoritvijo, na kateri so tekmovalce in gledalce pozdravili direktor dirke Jože Jur-jevcic, predsednik skupščine občine Trti« in predsednik motokros komiteja Trtic Milan Ogris ter zvezni sekretar za zunanjo trgovino SFRJ in predsednik častnega komiteja Metod Rotar. V prvi vožnji je na startu najbolje potegnil lanskoletni svetovni prvak Harry F.verta, ki pa je v prvi strmini na ovinku padel in je bil po prvem krogu šele na petem mestu, vodil pa je Rahier pred Ri- naldijem. 2e v naslednjem krogu je vodstvo prevzel Rinaldi, vodilni dvojici pa se je kmalu priključil tudi Everts. Ti trije tekmovalci so do 14. kroga vozili povsem skupaj, z drzno in tvegano vožnjo pa so navduiili vse prisotne gledalce. V tem krogu pa je priftlo do odločitve. Najprej se je v strmini ustavil motor Rahierju, ki se je moral vrniti na dno po zalet, le nekaj trenutkov pozneje pa je povsem nepričakovano padel in odstopil tudi Everts. Prva sporočila zdravnikov so govorila, da je Evertau postalo slabo, kasneje pa se je izkazalo, da si je nesrečni Everts zlomil roko v zapestju. Ta poškodba mu bo verjetna onemogočila, da bi tudi letos osvojil naslov svetovnega prvaka. Po vseh teh zapletih je tako v prvi vožnji zmagal Rinaldi, Rahier se je uvrstil na drugo mesto in Japonec Mitsu-vasu na tretje. Druga vožnja je bila zanimivejša od prve. 2e takoj na startu se je zapletlo več tekmovalcev, med njimi sta bila tudi zmagovalec prve vožnje Rinaldi in poznejši zmagovalec Rahier. Po prvem krogu sta presenetljivo vodila tekmovalec iz San Marina Perfini in Avstrijec Frauwallner, Rahier pa je bil šele na 18. mestu. Gaston Rahier pa je imel v nedeljo na progi v Podljubelju svoj veliki dan. Ob bučnem navijanju vseh gledalcev je iz kroga v krog prehiteval svoje tekmece in v 16. krogu je prehitel tudi do takrat vodećega Autia, potem pa svojega vodstva ni več izpustil iz rok. Izredno zanimiv boj se je vnel tudi za drugo mesto med Autiom, Rinaldijem, Velkeneersom in Kalberjem. Rinaldijem, Velkenersom in Kalberer-jem. Največ moči in deloma tudi sreče je imel Kalberer, ki se je uvrstil na drugo mesto, Velkeneers pa je bil tretji. r , s„;n rlirha v Podljubelju je tako po kvaliteti kot po borbenosti zadmr^ta if'^lT Stolce'Mole so vozili Groeneveld (Nizozemska, it 20). RiSš (iZm. St MM« MUsuyasu (Japonska, št. 18). (-p) Foto: F Perdan r Svetovni prvak Harry Everts letos na progi v Podljubelju ni imel sreče. V prvi vožnji je namreč tako neroa no padel, da si je zlomil roko v zapestju, (fp) Foto: F. Perdan RS-7ULTATI- t* VOŽNJA: 1. h'VeVk^ • > VOŽNJA: 1. Rahier 16, \^^SnMi ih^PSO-. neers 10, 4. Autio 8, 5.R,na»d.n°',di (Italija) 1. Rahier (Belgija) 27 2 £ (B'el. 21, 3. Autio (Finska) 16, '/V^V.krt 16. 6. &rer (Švica) JJ^«« 13. Miele (Italija) 3; VRS i g i w v TOVNO PRVENSTVO: 1 gvert« »J. ^ R.. naldi (Italija) 46, 6 Geboers (Belgija) 37 zemska) 36. 7. Groeneveld (Nizo- Franci Perdan Jakopin tretji. Pavšek osmi PODLJUBELJ - Pred dirko za svetovno prvenstvo v razredu do 126 ccm so v soboto naši najmlajši motokrosisti nastopili na drugi dirki za državno in republiško prvenstvo v razredu do 60 ccm. Na dirki za državno prvenstvo je nastopilo 28 tekmovalcev, največ uspeha pa je imel l' rbanja iz Lukovice, ki je zmagal v obeh votnjah. Na odlično tretje mesto se je uvrstil Jakopin iz Pavšek pa je bil osmi. Na Zmagovalci dirke za Veliko nagrado Jugoslavije v motokrosu v razredu do Ubccm: tretjeuvrščeni Finec Autio, prvouvrščeni Belgijec Rahier in drugo-uvrščeni Italijan Rinaldi. (-9fp) Foto: F. Perdan Zmagovalci dirke za pokal Karavank: Friesacher (Avstrija, 3), Leitgeb (Avstrija, 1) in Šinkovec (Jugoslavija. 2). (-2fp) Foto: F. Perdan REZULTTI: REPUBLIŠKO STVO: 1. Jaklin (Tolmin) 40 točk, 2. Majcen (Trbovlje) 38, 3. Kregar (SI. avto) 36, 4. Koder (Bled) 33; DRŽAVNO PRVENSTVO: 1. Urbanja (Lukovica) 40 točk, 2. Prstec (Ptuj) 38, 3. Jakopin (Bled) 36, 4. Jaklin (Tolmin) 33, 6. Kravanja (Tolmin) 32, 6. Majerle (Bela Krajina) 29. 8. Pavsek (Tržič) 23, 13. Koder (Bled) 9, 21. Frlič (Žiri) 1. -fp Ahačič peti PODLJUBELJ - V odmoru med obema vožnjama za svetovno prvenstvo je bila druga dirka za pokal Karavank v razredu do 260 ccm na kateri so nastopili najboljši jugoslovanski in avstrijski tekmovalci. Tako kot na prvi dirki v Avstriji je tudi v Podljubelju zmagal Avstrijec Walter Leitgeb, na drugo mesto pa se je uvrstil Jugoslovan Niko Šinkovec. Dobro je vozil tudi domačin Branko Ahačič, ki se je uvrstil na solidno peto mesto in je bil drugi najboljši jugoslovanski tekmovalec. REZULTATI: 1. Leitgeb (Avstrija), 2. Šinkovec (Jugoslavija), 3. Friesacher, 4. Aicher (oba Avstrija), 5. Ahačič, 6. Sošta-rič, 7. Vesenjak, 8. Zorič, 9. Živoder (vsi Jugoslavija), 10. Stockl (Avstrija), 11. Kreč, 15. Rendulič, 23. Globočnik (vsi Jugoslaviju). -1 fp NOGOMET Triglav pokalni zmagovalec Partizanski mnogoboj v Kranju Na dan mladosti bomo v počastitev spomina preminulega najdražjega nam predsednika Josipa Broza TITA, ki je bil stalni pokrovitelj vsejugoslovanske akcije Partizanskega mnogoboja tudi v Kranju priredili tovrstno množično akcijo preverjanja telesne pripravljenosti občanov. Prireditev bo v nedeljo, 25. maja 1980 od 8. do 12. ure na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. Občani od 14. leta starosti se lahko prijavijo na stadionu od 7. do 8. ure. Propozicije predvidevajo štiri starostne skupine. Testiranje po posameznih disciplinah je prirejeno starosti in spolu primerno, tako da ga zmore vsak tudi netreniran občan. I. skupina od 14—19 let, letnik 1966-1961. II. skupina od 20-30 let. letnik 1960- 1948; III. skupina od 31 — 45 let, letnik 1949- 1935; IV. skupina od 46 dalje, letnik 1934 in starejSi. PREGLED TELESNE PRI. PRAVLJENOSTI obsega naslednje discipline: 1. tek 50 m; 2. tek 2400 m (moški) ali 1600 m (ženske); KOLESARSTVO Ob pomnikih borcev in talcev NOV 3. dviganje telesa s tal, število dvigov v 25. sekundah; 4. skok v daljino z mesta; 5. globina predklona s klopi. 6. metanje gumijeve bombe \ cilj. Na osnovi seštevka točk doseženih v vseh šestih disciplinah bo vsak udeleženec razvrščen v en« od petih stopenj psihofuicM pripravljenosti. Za prvo. drugo v. tretjo stopnjo bo dobil vsak udeleženec ustrezno zlato, srebrno ali bronasto značko. Rezultati se vodijo na posebnih formular-jih, ki ga dobi vsak udeleženec na prijavnem mestu. Maksimalno Število točk v vsaki disciplini * 10. Vse OZD, TOZD, športne in druge organizacije (ZSM. KS ZRVS), TO, CZ, predstavniki JLA (oficirji in vojaki) ter skupine občanov, imajo možnost, da ob prijavi priglasijo eno aH več ttiri» članskih ekip, ki morajo biti sestavljene iz udeležencev isteja spola. Ekipa, ki bo bo zbrala naivtf točk prejme pokal. Pet najbob? uvrščenih ekip pa diplome. Pttv tako prejmejo diplome tudi posamezniki, ki bodo dosegli pn*' stopnjo pripravljenosti 151 toA in več). LESCE - V Lescah je bila odigrana^go-enjska fl _a pokal 1. glavom iz Kranja. « « --—# -t;_.„r„ „,,(vri. Srečanj«>v ^-^^^1 renjsk. finalna pok-lna nogometna tekma za poka.l«^Tp^i£ft^^ srečanje t . , Ku. ločeno. Pri streljanju enajstmetrovk so bili uspešnejši nogometaši Triglava, ki so bili uspešni pri vseh petih strelih, domačinom Cm je kranjski vratar Elion ubranil en azenski strel. 'Gorenjsko bo tako Triglav zastopal v 16-ini finala pokala za Slovenijo. Tekmo je sodil Benkič iz Škofje Loke. Za Triglav so igrali Beton, (Elion), Dulič, Brezar, Valant, Kordež, Ibrašimovič, Sprajcar, Mokič, Mrak, Česen, Radosavlje-vič in Kneževič, za Lesce pa Tonejo, Erjavc, Antolin, Zupane, Vidmar, Detiček, Vodišek, Kreps, Zupan, Kemprle in Robnik. R G HRASTJE-PREBACEVO - Kolesarska sekcija športnega društva Jakob Stucin Hrastje-Prebačevo prireja prihodnjo nedeljo, 1. junija, prvi kolesarski maraton Ob pomnikih borcev in talcev NOV, ki je razen rekreaciji namenjen tudi obujanju tradicij narodnoosvobodilnega boja. 1 Udeleženci bodo na 80 kilometrov dolgi poti obiskali 123 spomenikov in obeležij NOV v dvaindvajsetih krajevnih skupnostih. Start bo ob 9. uri pred gasilnim domom na Prebačevem, to je štiri kilometre iz Kranja proti Smledniku. -Kolesarji bodo vozili v skupini z omejeno hitrostjo in sicer skozi Trboje, Smlednik, Pirniče, Tacen, Šentvid, Vižmarje, Gameljne, Rašico, Bukovini in Sinkov turn, Mengeš, Moste, Križ, Komendo, Zalog, Cerklje, Grad, Vele-sovo. Visoko, Šenčur in Voglje do cilja na Prebačevem. Obiskali bodo na primer Tacen, kjer je bila pred 41 leti partijska konferenca, ki jo je vodil tovariš Tito, Rašico, kjer je počila prva partizanska puška, prvo požgano slovensko vas, se peljali mimo partizanske bolnice v Komendi, ki jo je osnoval dr. Tine Zaje, skozi vasi herojev itd. • Na maratonu tanko sodelujejo kolesarji s primerno opremo in športnimi kolesi. Vsak udeleženec bo dobil spominsko značko, bilten z diplomo, v katerem so opisani " dogodki iz narodnoosvobodilnega boja na tem območju, in okrepčilo. Za tiste, ki se ne čutijo dovolj sposobne, da bi premagali naporno pot, organizatorji ririrejajo od 9. do 11. ure trim, dolg 30 ki-ometrov. Vabijo otroke, mladino, odrasle in še zlasti nekdanje borce, da se ga udele-čijo. Proga poteka po ravnem in bo vodila skozi Trboje, Smlednik, Vodice, Brnik, Cerklje, Grad, Velesovo, Visoko, Šenčur in Voglje. Pismene prijave sprejema kolesarska sekcija SD Jakob Stucin na naslov Hrastje 189, Kranj, mogoče pa bodo tudi na dan prireditve pol ure pred startom. Če bo vreme slabo, bosta maraton in trim 8. junija. H » Dirka in marate* KOKRICA - Kolesarski delim. U krice ob dnevu mladosti spet pripraitV tradicionalni prireditvi. Prva, krsasas^ Adria. bo 2 4- maja in bo kt*k t slovensko prvenstvo veteranov is (kar* C, maraton Dežrnanov memori«! M W»* slednji dan, v nedeljo. Start kronometra Adria. iauaiiaiaf po prijateljskem klubu Adria ii Usjar pri Trstu, bo ob 9. uri pred kriti**«« e«# na Golnik s cesto Kokrica- Naklo.Trta* valci bodo vozili v presledkih n» lJtfr metrov dolgi progi s Kokrice do XUkt.Tr netiš in Tratenika ter nazaj. Prtriet »T stopa imajo člani C z veljavni« K*««««** medtem ko morajo imeti vetersai t» mW niško potrdilo o sposobnosti ta «**•' vanje. Kolesarski maraton Dežrnanov u*a< rial starta v nedeljo ob 8. uri if»4 k» turnim domom na Kokrici.'Vdel*tb»s>r lahko samo kolesarji s tekBM>rmhua» & lesi in primerno opremo, starejši si 11 le Čeprav bo hitrost omejena in v fm*w*f] skupini ne bo več kot sto kolesarje*. j» r dolga kar 160 kilometrov in jobodonkr zmagali le tisti, ki imajo na koks* ' nekaj vaje.- Peljali se bodo do Bokkui\* nazaj, in sicer skozi Naklo, Poda«! ur no gorico. Radovljico, Lesce. Bled it V hinjako Bistrico: Ob prijavi udekžtaeir ratona plačajo štartnino 1M diaoijrr.r larji 60 dinarjev, v kateri je vnff spominska kolajna, okrepčilo aa djkr osvežilne pijače med vožnjo. Polončič naš najboljši Vd slavnostni otvoritvi je tekmovalce in gledalce med drugimi pozdravil tudi .ezni sekretar za zunanjo trgovino SFRJ Metod Rotar. (-4fp) Foto: F. Per- 'in Ljubitelji nogometa Ljubitelje nogometa obveščamo, da v počastitev praznika mladosti organizira NK »BRITOF« tradicionalni pionirski turnir I selekcij in II selekcij. Predtekmovanja bodo v četrtek 22. maja 1980 ob 15.30 in petek 23. maja 1980 ob 17. uri. Finalni del bo v nedeljo 25. maja 1980 ob 9. uri na igrišču v Britofu. PORTOROŽ - Letošnja U.mimmrA kolesarska dirka Alpe-Adris. kitrrt V. je bil v sredo v Murski Soboti iictjrj deljo v Portorožu, je bila ena najboh V%. tetnih doslej. Na Startu ae je sbrtWUk£ sarjev iz šestih držav; iz NDR.CSM.lJ, je, Liechtenateina, ZRN in JugosUvutr. ka je bila razdeljena na pet euu> n *# 723 kilometrov. A Končni zmagovalec je bU Hmoj 1 pred Teetolinom (Daneai) ia VdaC ■ (ČSSR). Nai najboljši pa je bil Vi»|#rl lončič v ekipi Slovenije, olimpijski fc£ dat, ki bi z malo več sreče v udaji ry lahko osvojil tudi prvo mesto. U aA valcem je namreč zaostal le sa JI Sploh so razlike pri vrhu tako «mWi»V ne, da o neuresničenih upih natik k«*r jev res ne moremo govoriti. jM Vrstni red po petih etapak: i Hi^l (NDR) 16:42,34. 2. Testolin (DtjHtjJ čas, 3. Velits (ČSSR) 16:41.4». 4, ri£ (Slovenija) 16:42.66, 5. Bulic (Hm/- l«:4a,42. H I'ir4 (Sava v „ fc«kM^j .1 *> Slovenija 50:11.«, t Frelih (SI.) 16:46,29, 12 16:46,39, 14 Krkliktr \\r* I Udovič (SI.) 11:4147. ii ff - uri) nik (Sava-Rog) 16:47.12. 1». Z»dc4»», fl 16:48,38, 21. Borovičanin (Srbija) HJnT20. MAJA 1980 2an Alpsko smučanje imiva tekma v Lomu •4)fjg POD STORŽlC F M - Na planini, la je Aportno društvo I.om pripravilo Si] tradicionalni JavorniAki veleslalom ' ^ttarTmf- ki se g*« lahko udeleže vai Ntarji • prebivališčem v Lomu, nekda-^irvHvalci te vasice ter njihovi »orod-IV^fto« ae ie na progi ki jo je postavil ^•atakJič in je imela 29 vratic, zbralo ** Itt ••■carjev in smučark. Zmagoval-JHasaUif: cicibanke - Andreja Soklič. Jjasf - Drago Primožič, pionirke JJa Meglic, pionirji — Robi Kralj, mla-Jk» - Polona Pehare, mladinci -Mtfjbaikar. članice - Milena Soklič. S« Bojan Križaj. starejAi člani - Jer-VktSlc, mlajii veterani - Jože Hlad-^•ueterani Vinko S vab. J Kikel Prvomajski veleslalom i udeležil tudi nas najboljši smu 7losa Kritmj. Zmagovalci po posamez tanke - Andreja - Miha Teran S kategorijah: cici 3*4» (Lom), cicibani mVSikm - Mojc. Megl.č (Lom). Srt Robi Kralj (Trtic), m admke -S*?*** (Trtic), mladine. - Marko S?,r (Tržič), članice - Milena Soklič ST«l-ai - Bojan Križaj (Tržič), sta-Vjuli - Franc Komac (Tržič), mlajAi Vwi - J««« Dovtan (Tržič), veteran. Li.rikDornig(Ljubljana). ( Alpinistične novice V PAKLENICI AO KRANJ: Letošnjega ta-Vi ae je udeležilo 16 članov jO Kranj. Osem alpinistov in ' pripravnikov je opravilo ttpaj 115 vzponov. Od tega * bilo prepleza ni h 15 vzponov Ste težavnostne stopnje, de-'Hkrat je bil ponovljen Raz tajega kladiva (V — VI, *l-2), 30 vzponov pete, 27 'tjx>nov četrte in 35 vzponov tyih stopenj. Od pomembnej-S vzponov so preplezali 'Hebitasko: brata Česen, Ma-^ Kranjc in Klemen Kobal ff Peter Marki«? in Andrej Vemfelj. Klin: brata Česen yUrko Trulnovec s sople-^b. Prvenstveno varianto /% imenovano Metulj: M. ^■a s soplezalcem; Jenjavo ta brata Česen in Kobal-£*»jc; Kačo: brata Česen in J*kic-8tremfelj; Funkcijo: Perčič in Andrej lj. Vse naštete smeri tteoi Anič Kuka. 40 TRŽIČ: Tabora ae je JUetilo 12 članov in 6 pri-*lfiikov. Skupaj so preple- 5140 smeri, med katerimi je veliko Število najtežjih. Venska smer (Ivnik-To-ffšu) in Diagonalna zajeda Jawt>Tomazin) v Visoki Hltid; Jenjava smer (Ber-Jit-Markič), Funkcija (Ben-Moauzin), Klin (Rozman-W), Raz Klina (Ivnik-To-Vhi in Perko s soplezal-Kača (Ivnik a tovari-, Subara direkt (Benee-^•arin) 1. ponovitev, Velebi-(Ivnik s tovarišem), J* Forma viva (Perko-I vnik ^feaec-Markič), vse v Anič AOTRŽIČ V PRETEKLI ZIMI .V ćasu koledarske zime $f/*t so opravili člani AO Kć 167 vzppnov in pristo- V aa vrhove nad 2000 m. y pomembnejšimi vzponi !w omeniti: Levo smer (V, £ ■) v Storžiču, katere prvo Nato ponovitev sta opravila Set in Meglic. Drugo zim- V ponovitev Črnega grabna m steni sta opravila Toma- £ ia Markič (IV. 400 ra). Nk Tomaži n je sam opravil zimsko ponovitev Nem- V aneri (III, 450 m) v Dol- V hrbtu. Drugo zimsko Neritev Jugo ve g a stebra J»-V) v Steni je opravil h»t*r s soplezalcem, Bence JleTfant pa sta prav tako v y*L preplezala novo smer po ob Nemški smeri (40 - 60 Nfatj, 20 m Al— A2, višina \fi 800 m. ■|Mef tega so skrbeli tudi za ir^lNae. Organizirali ao tri " ture na okoliške vrho-internega imučar-»»movanja za Jančev \£wLTmoriml so organizirali Kra- l£ ISrJev smuk, kjer so bili ekip- A. S. 19. STRAN. O Lr A £ Tekstilna industriji Tekstilindus Kranj razpisuje naslednje nrnatn nimi pooblastili in «bWo^tSd*T3 t" skupne službe "K"vornostmi v delo alogo s poseb-vni skupnosti vodenje ekonomskega sektorj splošnih a pogojev izpolnjevati se Kandidati mora poleg naslednje oziroma da ima: — visoko ali višjo strokovno izobrazbo (ekonomske smeri) in najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih strokovnih nalogah ekonomskega področja Poleg zgoraj navedenih pogojev mora kandidat imeti še: — vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje sektorja, kar dokazuje z dosedanjim delom oziroma — osebnostne in moralno-pohtične kvalitete. zaposlitvijo ki zagotavljajo uspešno i I ... ------- i"-"nniir -vvmi delo za razvijanje samoupravnih odnosov Mandatna doba traja 4 leta. O izbiri bomo kandidate obvestili y 30 dneh po izbiri kandidatov Kandidati, ki izpolnjujejo zgornj navede dajo Tovarna obutve Tržič objavlja na osnovi sklona k,__• •• vodenje biroja rani gradbeni inženir in ■ izkušenj na odgovornih HaTsk « ~1 jl .Tr " [L gradbeni inženir in ^benistvu izkušenj na odgovornih ri^r.u______.. Pogoji za sprejem: — diplomirani inženir arhitekt. diplomi — 3 leta delovnih izk-,r — inženir arhitek — 5 let delovnih Unurvnj na odgovornih delih v gradbeništ vu — strokovni izpit Posebne zahteve: — sposobnost vodenja in organiziranja — samostojnost pri delu — sposobnost sodelovanja — kreativnost — sposobnost logičnega mišljenja Sprejeti kandidat bo združil delovnim časom. Poskusno delo je 3 mesece. Interesenti naj oddajo pism nju zahtevanih pogojev v dneh po objavi. dele » nedoločen čas s polnim Turno smučanje s Kotovega sedla S Kotovega sedla, ki leži visoko nad Tamarjem, med Vevnico in Jalovcem, je preteklo nedeljo smucalo precej planincev. Snega je v visokogorju Ae veliko, tako bo tod prijetna turna smuka možna vsaj se dva ali tri vikende. Turno smučanje, ta atraktivna oblika rekreacije, ima poleg dobrodejnih vplivov na človeka se druge prednosti. Ne zahteva dragih objektov, naprav in opreme, zasneženi tereni so dostopni vsakomur, vsak posameznik izbira ture po lastni želji, primerno svojim zmogljivostim. Zaradi teh in Ae drugih prednosti pred alpskim smučanjem, se »tevilo privržencev te opojne sprostitve v naravnem okolju iz leta v leto veča. VABI PD KRANJ maja 80 na pohod po poteh kurirjev in vezistov v Polhograjske Dolomite (Osovnik, Govejk, Tošč, Grmada, Katarina) Zbor in odhod ob 6 30 pred hotelom Creina na turno smuko iz Križa Odhod z osebnimi avtomobili ob 3. uri izpred hotela Creina Prijave in informacije na PD Kranj PE Radovljica - Predvidevajo, da bodo radovljiško obvoznico proti Kroni in LipmSki dolini zgradili še letos. - Foto: F Perdan Radovljiška obvoznica Radovljica - 2e več let si v ra dovljiški občini prizadevajo, da bi rešili problem testne povezave s Kropo in LipniŠko dolino. .Staro mestno jedro nameravajo ohraniti, razen tega pa je promet skozi Radovljico posebno za tovorne avtomobile predstavljal izredno ozko grlo. Nameravali so tudi odpraviti črno prometno točko čez železniški prehod pri 2itu Lesce in bolje urediti cestno povezavo s K ropo. Pred dvema letoma so začeli graditi prvi del obvoznice v Upniško dolino do čebeljnjaka, drugi del pa so začeli graditi novembra lani in predvidevajo, da bodo dela končali letos. V teh mesecih bodo začeli graditi železniški podvoz in prestavili železniško progo na tem delu. Za na-sutje železniške proge bodo uporabili material iz izkopa sedanje cestne obvoznice. Radovljiška obvoznica bo dolga tri kilometre, urediti pa bodo morali še kanalizacijo med Radovljico in Lescami. Gradi jo Cestno podjetje Kranj. Prva etapa je veljala 6 milijonov dinarjev, druga pa bo veljala okoli 90 milijonov dinarjev. Investitor je samoupravna komunalna interesna skupnost Radovljica, sredstva za izgradnjo obvoznice pa so dobili tudi iz občinskega proračuna in republiške skupnosti za cest« Cestna obvoznica bo dovolj široka in predstavlja za radovljiško občino precejšnjo pridobitev. Prav gotovo bodo morali v prihodnjem obdobju rešiti tudi problem povezave radovljiškega prometa z magistralno cesto, saj bi tako najbolje rešili tudi ostala ozka grla v Lescah in v Radovljici. Ce se bo obvoznica nadaljevala in povezoval z magistralno cesto, potem bi lahk > odpravili velike zastoje pred železniškimi zapornicami v Lescah ter razbremenili neprimerno križišče v sni -n Lesce - Bled. D. Sede j NESREČE MOTORIST V AVTO Kranj - Na lokalni cesti na Rupi se je v petek, 16. maja ob 15.46 pripetila prometna nezgoda zaradi vožnje po tornega ^vi strani. Kje so bele črte? - Medtem ko so v nekaterih gorenjskih mestih že povsod obnovili cestne talne oznake, sredinske črU C«rS^ pešce, pa v Radovljici pešci še bolj pa avtomobilist, ugibaTkaW s izginile od jeseni bele cestne črte. - Foto: F. Perdan Voznik mo-koiesa Vojko Perčič (roj. 1961) 7. Rupe je vozi/ od Kokrice proti Rupi in je v nepreglednem ovinku vozil po levi ter čelno trčil v osebni avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Urban Krajnik (roj. 1932) iz Kranja. V nesreči si je motorist zlomil nogo in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. ZAPELJAL S CESTE Kranj — V sredo, 14. maja, ob 19. uri se je na magistralni cesti pri Orehku pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Brani-slav Mitrovič (roj. 1957) iz Sv. Duha je vozil proti Jeprci. Na odseku ceste med Orehkom in Drulovko je nenadoma zapeljal s ceste, se dvakrat Rrevrnil in obstal na kolesih. Voznik litrovič je bil pri tem huje ranjen in so ga prepeljali v Klinični center. Škode na avtomobilu pa je za 20.000 dinarjev. TRČIL V VLAČILCA • Dovje — V petek, 16. maja, nekaj po 19. uri se je na magistralni cesti med Kranjsko goro in Jesenicami pripetila prometna nezgoda zaradi vožnje po levi. Voznik osebnega avtomobila znamke zastava 750 Brane Stremfelj (roj. 1957) iz Šenčurja je v blagem levem ovinku zapeljal v levo in trčil v nasproti vozeč terenski avtomobil za vleko avstrijske registracije, naložen s poškodovanim avtomobilom. Po trčenju je Stremfljev avtomobil odbilo nazaj v desno in ga zasukalo za 180 stopinj, vanj pa je takoj nato trčila voznica osebnega avtomobila znamke »lada« Majda Mulej (roj. 1931) iz Maribora, ki je pripeljal iz kranjskogorske smeri. Zaradi trčenja je s terenskega vozila padel na cesto poškodovani opel rekord, v katerega je trčil Mato Tutič (roj. 1946) iz •Lesc. V nesreči sta bila voznik* Stremfelj in njegov spotnik Peter Kržišnik huje ranjena, voznica Mulejeva pa lažje. Škode na vozilih pa je za 120.000din. PADLA IZ AVTOMOBILA Kranj - V petek, 16. maja. ob 14.35 se je v križišču Gorenjesavskt ceste in obvoznice pripetila pro metna nezgoda, ker so se nenadoma odprla vrata avtomobila Voznik osebnega avtomobila Ciril Arh (roj 1950) iz Tupalič je peljal po obvoz niči od Zlatega polja proti Laboram V križišču pa so se nenadoma odprla vrata kabine na desni strani, tako da je sopotnica Marija Pogačnik (roj. 1911) iz Preddvora padla iz avtomobila in se huje ranila. Prepeljali so jo v jeseniško bolnišnico. TRČENJE V KRIŽIŠČU Škofja Loka — Na regionalni cesti Škofja Loka —Železniki v vasi Vešter se je v petek, 16. maja nekaj po 10. uri pripetila prometna nezgoda zaradi vožnje po sredini ceste. Voznik kombibusa Pavle Oblak (roj. 1944) iz Hotavelj je peljal proti Železnikom. Ko se je v Veštru razvrstil na prometni pas za zavijanje v levo proti Lubniku, se mu je v križišču nenadoma zaletel v levo stran vozila voznik osebnega avtomobila Jakob Gartner (roj. 1940) iz Sele. V trčenju je bil voznik Gartner huje ranjen in so ga prepeljali v Klinični center. NEPREVIDNO NA PREDNOSTNO CESTO Jesenice — V soboto, 17. maja, nekaj po 21. uri seje na magistralni cesti na Belci pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik osebnega avtomobila Štefan Grebenar (roj. 1956) iz Murske Sobote je pripeljal po makadamski poti do magistralne ceste, kjer pred znakom »ustavi« ni počakal, pač pa je zapeljal na prednostno cesto, po kateri je prav tedaj Eripeljal voznik osebnega avtomo-ila nemške registracije Nikola Duilo iz Šibenika. V trčenju je bil sopotnik v Grebenarjevem avtomobilu Štefan Kisilak lažje ranjen. Škode na avtomobilih pa je za 90.000 dinarjev. Plin eksplodiral Škofja Loka - V nedeljo. 18. maja, okoli 10. ure dopoldne je eksplodiral plin v trosobnem stanovanju stolpnice v Podlubniku št. 153. Sla vica Jakara (roj. 1959) je v skupni kuhinji hotela pogreti hrano v pečtci plinskega štedilnika. Odprla je vratca pečice in prižgala vžigalico ter odprla plin. ki pa ni hotel goreti. Prižgala je nato še drugo vžigalico, tedaj pa je plin eksplodiral Moč eksplr. zije je razbila stekla na oknih, polomila podboje vrat in razmetala pohištvo. Šlavica Jakara je bila na srečo le lažje ranjena. Ogenj v trgovini BLED - V noči od 16. na 17. maj je začelo goreti v samopostrežni trgovini Specerija na Prešernovi cesti. Nastala je, kot ao kasneje ugotovili, okvara na neonski razsvetljavi, ki se je zaradi tega pregreta, se začela taliti, zato pa se je vnela tudi lesena stropna obloga. Zaradi dima je neuporabnih tudi več živil. Požar so pogasili blejski pasi'-i. ZBIL PEŠCA Naklo — V nedeljo, 18. maja, nekaj po 16. uri se je na magistralni cesti pred gostilno Marinšek pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Grga Breščakovič (roj. 1951) je vozil od Kranja proti Pod ta boru z neprimerno hitrostjo glede na gostoto prometa, zato ni pravočasno opazil na prehodu za pešce Stanislava Sintiča (roj. 1936), ki je od železniške postaje proti gostilni prečkal cesto po prehodu za pešce. Avtomobil je trčil vanj, da ga je odbilo s ceste, kjer je obležal huje ranjen. Prepeljali so ga v Klinični center. L. M. O Lr A S 20.STRAN MEDNARODNI SEJEM MALEGA GOSPODARSTVA JE VREDEN OGLEDA Izdelki ki jih v okviru obrtDih združenj razstavljajo njihovi člani, so najbolj pritegnili pozornost obiskovalcev. Na sejmu je mogoče marsikaj tudi kupiti, izdelke in storitve pa lahko tudi naročite pri predstavnikih združenj in neposredno pri nekaterih obrtnikih. Za vas smo zabeležili del sejemske ponudbe. Tržiška industrija kovinske opreme Tiko v okviru Poslovn^a/.^r"^h njo Magos razstavlja kabelske omarice za električne priključne isen vrst. omarice za orodje, galvansko kad z lovilcem olja. pulte, šoferske sedeže in prezračevalno garderobno omaro, M je ndreda iz Žirovnice. Izredno dimu-selni makrameji. tapiserije in drugi dekorativni izdelki izpričujejo fcJ gato izvenšolsko dejavnost in veliko prizadevnost mentorjev -J *...... . . ... . . • • nrihltr razstavlja Josef Mon dre iz Celovca, ki zastopa firme Pfaff in Veit. Obiščete ga lahko f s'""" * **'"" 7im: p"** """*"' ki so primerni za o hrt ali konjiček, nudi tudi vse potrebne instrukcije. Z bogato izbiro strojev, orodja in opreme za obrt in malo gospodarstvo se predstavlja kranjski Merkur, ki razstavljeno blago tudi prodaja. Po zaključku sejma je razstavljeno blago na razpolago v Merkurjevi prodajalni v Kranju. Kvrttikr - I V okviru Poslovne skupnosti Magos i; Ljubljane, ki tdfnhm $ organizacij združenega dela malega gospodarstva iz raznih stn+ Z na sejmu predstavljajo njeni člani: Tiko Tržič. KOP Kranj. oprema Ljubljana. Kovinar Novo mesto. POZI) Plastor ImN^ SKP Ajdovščina. Termopol Sovodenj. Drogerija Ljubljana. Ek*m*\ Bled. Obrt - oprema Ljubljana. ONPZ Obrtnik Sovo G*** Elektromontaža Ljubljana. Novotehna Novo mesto. Elektrumeditm Ljubljana. ETP Kranj. Nova Ljubljana. Istrametal /V' -: Kovinostroj Grosuplje. Kovina Šmartno pri Litiji. -— SlO. MAJA 1980 .21.STRAN.G LAS nama Škofja Loka Kakšne so letošnje možnosti v izbiri opreme za taborjenje, oddih in izletniško rekreacijo? ODGOVOR NA TO ZANIMIVO VPRAŠANJE BOSTE NAŠLI, CE BOSTE OBISKALI razstavo s prodajo Šotorov, kamp opreme in potrebščin za oddih KI JO SPET PRIREJA VELEBLAGOVNICA nama V ŠKOFJI LOKI OD 21. 5.1980 DO 24. 5.1980 OB/ŠČITE NAS IN ZADOVOLJNI BOSTE G S Gorenjski sejem Kranj vabi k sodelovanju za nedoločen čas delavko, ki bi želela opravljati dela in nalo- čistilke Poskusno delo je 1 mesecu Pismene ponudbe pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov Gorenjski sejem, Kranj, Staneta Žagarja 27. DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC Kranj razpisuje prodajo prikolice za avtomobil nosilnosti 500 kg. Izklicna cena 1.500 din brez prometnega davka. Ogled in prodaja bo v petek dne 23. 5. 1980 od 10. do 1] ure" na delavski univerzi. Cesta Staneta Žagarja 1. istvo federacije za hranilne ge v devizah m. hA r>C; 00- MC- i 0t-C »0-7017»-?« JI/1:« . , *M» ^ ...........••{------.....................f-~— -------Vs**> I *k» O***-. f .........--~................—-~ rit^' »aoa.oc ...........................-\y^"iWm »100,00 i / /F" itf *f ,-/-• - ,......----............U—*■ - &&< mm , .—n~ ~Jf - vi*a -__-.....i........ŠW A i&rtP 00+ i* račun in devizno hranilno Vplačila in nakazila na devizni ■»lahko ustanovi v račun ali devizno hranilno knjižico Emk! banki vsak v konvertibilnih valutah so Iranski državljan, ki ima neomejena, kar velja tudi za m prebivališče v Jugoslaviji ali izplačila pri vseh enotah temeljnih llaćasnem delu v tujini, pa bank, združenih v Ljubljansko f*ak jugoslovanski izseljenec banko na območju SFRJ. Da bi 'i^jenec-povratntk Postopek banka pravočasno zagotovila tudi vrtve deviznega računa ali izplačilo večjega zneska v želeni (hranilne knjižice je hiter in efektivni valuti, je priporočljivo, da iroct se občan o takem nameravanem /loge se glasijo na ime, dvigu deviz predhodno dogovori z to* pa lahko s pisnim enoto, ki vodi njegovo devizno iilom prenese pravico do hranilno vlogo. Devizno hranilno deviznih sredstev tudi na knjižico občan lahko uporablja ■Ml otroke, starše, brate ali tudi pri vseh enotah drugih jugoslovanskih bank in dviga ljubljanska banka Ljubljanska banka obračunava obresti od sredstev na devi;:nih računih in deviznih hranilnih knjižicah v devizah, in sicer: pri navadnih vlogah na vpogled po 7,5% obrestni meri, pri vlogah, vezanih na 13 mesecev po 9% obrestni meri ter pri vlogah, vezanih na 24 mesecev in več po 10% obrestni meri. Ooresti se obračunavajo od dneva vplačila dalje, pripisujejo pa se letno za vsako vrsto deviz posebej Združena banka, Ljubljana n. sub. o. V naši prodajalni so vam na razpolago ploščice kerub iz Beograda Ploščice so zelo primerne za oblaganje notranjih prostorov, balkonov, fasad Velikost 20 x 20 cm, kvaliteta VS. Ploščice so odporne in prenesejo velike temperaturne razlike Cena kvadratnega metra ploščic 1 78 81 din metalka prodajalna kamnih Prodajalna ie odprta vsak dan od 7 do 19 ure oo sobotah od 7 do 13 ure Zfll/ASDĐM PRIPRAVILI SMO PESTRO POLETNO KOLEKCIJO TKANIN. PRISOTNOST VSEH MODNIH KOMPONENT PRI TKANINAH JE VODILO NAKUPA TUDI ZA NAJBOLJ ZAHTEVNE KUPCE. Pričakujemo vaš obisk. Informativno prodajni center v hotelu Creina v Kranju tel. 25-168. TEKSTILINDUS KRANJ Kemična tovarna Podnart Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1 SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA ZA DELO V SLUŽBI POVRŠINSKE ZAŠČITE Pogoj: — diplomirani inženir kemije in 3-lefn* delpvn« izkušnje Ž SAMOSTOJNI REFERENT NABAVE ZA DELO V KOMERCIALNI SLUŽBI Pogoj: — ekonomist ali inženir kemije in 2-letne delovne izkušnje 3 FINANČNEGA KNJIGOVODJE II. ZA DELO V FINANČNI SLUŽBI Pogoj: — ekonomski tehnik in 9-mesečne delovne izkušnje Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim rasom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo ponudbe t dokazili o strokovnosti na odbor za delovna razmerja v 15 dneh po objavi. Tovarna obutve Peko Tržič TOZD prodajna organizacija MREŽA n. sol. o. Tržič C. Ste Marie aux Mineš 4 razpisuje za šolsko leto 1980/81 7 prostih učnih mest v svojih prodajalnah v Kranju za izučitev poklica PRODAJALEC OBUTVE Kandidati naj oddajo proSnje za sprejem skupaj s potrdilom o premoženjskem stanju čimprej v poslovalnieo PEKO v Kranju, spričevalo o končani osnovni Soli in zdravniško spričevalo bodo kandidati preložili naknadno. Rok za sprejemanje prijav je 30. 6. 1980. Skupščina občine Škofja Loka Delovna skupnost oddelka za notranje zadeve objavlja za določen čas prosta dela in naloge REFERENTA ZA JAVNI RED IN MIR Pogoj: — viSja ali srednja si tokovna izobrazba upravne ali pravne smeri Kandidati morajo biti moralnopolitično neoporečni in družbenopolitično razgledani in aktivni Prijave z dokazilom o strokovnosti in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi oglasa splošno kadrovski službi Skupščine občine Škofja Loka. Poljanska 2. Nepopolne prijave ne bodo upoštevane. Kandidati bodo o izbiri ohveSčeni v 30 dneh po poteku objave. G L, A S22. STRAN TOREK. 20.MAJA13M bombažna predilnica in tkalnica tržic Kadrovski oddelek razpisuje v reelekcijskem postopku po sklepu DS DSSS 29. 4. 1980 prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodenje nabavnega sektorja Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev, se naslednje pogoje: — visoka ali višja šola ekonomske, ekonomsko komercialne, organizacijske ali ustrezne tehnične smeri — 4-letne delovne izkušnje — poznavanje zakonodaje in družbenega političnega sistema SFR.I Poleg teh mora kandidat za razpisano delo in naloge imeti tudi: — strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje razpisanih del in nalog — moralnopolitične vrline, ki izražajo celovitost strokovnih, družbenopolitičnih meril, predvsem pa celovito oceno uspešnosti dosedanjega dela in doslednega izvajanja in utrjevanja samoupravnih socialističnih odnosov. Razpisna dela in naloge opravlja delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in se razpisuje vsake 4 leta. Prijave z dokazili o izobrazbi in dosedanji zaposlitvi naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi na naslov: Bombažna predilnica in tkalnica Tržič kadrovski oddelek. Tržič. JLA 14. z oznako za razpisno komisijo. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku prijavne ga roka. ZVEZA DRUŠTEV SLEPIH IN SLABOVIDNIH SLOVENIJE izvrsni odbor Ljubljana, Groharjeva 2 ponovno objavlja naslednja prosta dela v domu oddiha slepih in slabovidnih na Okroglem pri Kranju UPRAVNIKA KUHINJSKO POMOČNICO DELAVKO V KUHINJI SERVIRSKO - TOČAJKO SOBARICO - ClSTILKO Vsa navedena dela so za določen čas. Osebni dohodki po sa m o u pra v n e m spo ra z u m u zveze. Pismene in osebne ponudbe zbiramo 10 dni po objavi na naslov: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. Ljubljana, Groharjeva 2. O izbiri bomo kandidate obvestili v 10 dneh po izbiri. CENTRAL Gostinska in trgovska del. org. n. sol. o. Kranj Maistrov trg 11 TOZD DELIKATESA objavlja na podlagi sklepa IO n« TOZD Delikatesa in Pravilnika o delovnih razmeriik proste delovne naloge in opravila 1 KUHARJA V TRGOVINI DELIKATESA Pogoj: — gostinska šola — 1 leto delovnih izkušenj v kuhinji — poskusno delo 3 mesece 2. DELAVCA V KUHINJI V TRGOVINI DELIKATESA Pogoj: — osnovna šola — poskusno delo 1 mesec Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnieva nju pogojev v roku 15 dni po objavi oglasa v kadrovukn Sii" delovne organizacije CENTRAL Kranj, Maistrov S ii^K prijavljeni kandidti bodo pismeno obveščeni o izid ni »ki«, postopka v 30 dneh po poteku roka za prijavo. »»»"en ml^!?l^'e8o Kmetijsko živilski kombinat Kranj Z n.Sol.O. Kranj, C. JLA 2 TOZD TOVARNA OLJA OLJARICA BRITOF objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmer)« naslednja prosta dela in naloge TAJNIŠKA DELA, ADMINISTRATIVNA DELA IN SESTAVLJANJE ZAPISNIKOV SAMOUPRAVNIH ORGANOV (ponovna objava) Posebni pogoji: - administrativni tehnik, dve leti delovnih izkušenj v administraciji TRANSPORTNA DELA _ 2 delavca Posebni pogoji: - delavec brez poklica, odslužen vojaški rok Kandidati naj Pojejo pismene prijave z dokazili o iipolaje-vanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju KZK KrukC JLA 2, v 15 dneh po objavi. 3 * ™* yyEP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ Komunalna cona Primskovo UL Mirka Vadnova 5 OBVEŠČA občane občin: Jesenice Radovljica, Tržič, Skorja Loka ia Kranj o spremembi izdaje dovoljenj in odvzema rečnef. materiala (gramoza in mivke) za domačo uporabo. Po sklepu delavskega sveta Vodnogospodarskega podjetja Kran> ■ daja dovoljenj za odvzem gramoza in mivke iz rečnih strug v kraft kjer so se izdajala že doslej, vrši le vsak torek in sredo. Prav tako je sam odvzem gramoza in mivke na podlagi pridobije«* dovoljenja dovoljen le v zgoraj navedenih dneh. Zgoraj navedena sprememba v zvezi z izdajo dovoljenj inodv* mom plavin začne veljati osmi dan po objavi. Loški muzej Škofja Loka Razpisna komisija ponovno razpisuje prosta dela in naloft individualnega poslovodnega organa (ravnatelja) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo s področja dejavnosti muiejatk organizacijsko upravne dejavnosti in štiri leta (visoka izobrithi oziroma pet let (višja izobrazba) delovnih izkušenj — da imajo organizacijske sposobnosti — da so družbenopolitično aktivni — da izpolnjujejo pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski pofr | v občini — da imajo ustrezne moralnopolitične vrline. Mandat za opravljanje razpisnih del in nalog je štiri leta Stanovanja ni. Nastop službe po dogovoru. Kandidati naj ob prijavi priložijo dokumente o izpolnjevanj razpisnih pogojev v 30 dneh po objavi razpisa in pošljejo prijav-« na naslov: Loški muzej, Škofja Loka, Grajska pot 13 p. p. 9, »pri. pisom »za razpisno komisijo«. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku roka prejemanje prijav. 20, MAJA 1980 »Prodam >eni prodam GUMIJAST j« metzeler in MOTOR MAC - 'rtf Stane. Oprezni k ova 6. Kranj. ;2W»6 3697 hdim KOSILNICO mortel za tfctorzetor 2511 v zelo dobrem sta- 8uhadole 12, K omenda 3706 n«|«in več PRAŠIČKOV, težkih JO do 40 kg, primernih za rejo. eonik. Log 9, Škofja Loka 3716 hujim »tare in mlade KOKOŠI Senilno 19. Tržič 3793 SLAMOREZNICO empo. Poklukar. Sp. Gor-3799 foiam globok OTROŠKI Vozlih fajftr. Podlubnik 153. Škofja * 3804 [r^tm dobro ohranjen PRALNI y gorenje. Langerholc Stane. mjš Bitnje 101. Zabnica 3899 h&m SENO. Zg. Brnik 43. Cer- * 3900 %J»m eno klaftro BUKOVIH dilnice in tkalnice. Vse do upat* tve 1952. leta'je delal v tej tonm Med obema vojnama si je ujnaal družino. »Kar dobro amo utaba živeli. Potem pa je priikt len 1941. Nemci so nas preselili t V* Mevo. .Narobe' je bilo, ker aa bil borec za severno mejo ii kapelnik trliške godbe, torej kak turni delavec. Vsi smo Mi: teat in otroci. Najmlajša Anka ttMT rodila v izgnanstvu. Mislim, fel? nam je bilo v tistih »tirih letj>| najhuje. Delal sem v tovarni. k DEŽURNI NOVINAR Eksplozija vulkana - Potem k«, se je po 123 letih mirovanja 27. marta letos spet »prehud il. vulkan Moun, ST. Hellen V .mefgk, zvezni državi VVash.ngton.,e včeraj sjo eksplozija odtrgala zgornjih 200. me m v kanskega stožca. Kksplo,,,o. P-J^-g« Vsak pes zahteva tudi nego. če hočeš imeti res lepega belega pudla, ga moraš vsak dan krtačiti, pogosto kopati in pravilno hraniti. Da bo pa kar najbolj zanimiv, ga je treba tudi ostrici malo drugače, kot ga imajo drugi . . . lično uspeli razstavi pa je nedvomno prispevalo tudi lepo vreme. Ob zaključku razstave so prireditelji pripravili tudi nastop dresiranih psov. nastopilo je pet psov Kinološkega društva Bled in psi milice, lahradorci. izurjeni za iskanje mamil. Organizatorji so veseli uspeha razstave in dogovarjajo se že, da bi za eno od prihodnjih let pripravili v Kranju mednarodno razstavo psov. Ze s to prvo razstavo so dokazali, da bi jim tudi tako zahtevna razstava zagotovo uspela. D. Dolenc Fotografije: F. Perdan več ljudi pa se je zastrupdo z dimom in plini. Pričakujejo, da bo vulkan začel z zdaj bruhati tudi lavo. Rasni nemiri — Na Flordi. v znanem letovišču M lami. že nekaj dni trajajo hudi rasni nemiri, ki so izbruhnili, ker je sodišče oprostilo 4 policiste, ki so do smrti pretepli nekega črnega motorista. V nemirih je doslej izgubilo življenje 20 ljudi, več kot 200 pa je bilo ranjenih. Izbruhnilo je več kot 100 požarov, de-| monstranti pa razbijajo trgovine in povzroča-;jo tudi drugo Škodo. Doslej znano Škodo . ocenjujejo na milijardo dolarjev. Sedanje j rasne nemire primerjajo z nemiri iz leta 1965 j I v Los Angelesu. ko je življenje izgubilo .'14 ljudi. medeljek zvečer je področje nekatere lokal,,. bilo. Organizira se preskrba brezdomce tori in živili. Obletnica 1. slovenske vlade — Včeraj dopoldne je bila v AjdovSčini slovesnost oh I.'l.r)-obletnici ustanovitve prve slovenske vlade. Zbrani so počastili spomin dveh umrlih prvih članov vlade Kdvarda Kardelja in Borisa Kidriča ter se poklonili spominu predsednika Tita. Zbranim je o narodnostni in socialni osvoboditvi slovenskega naroda spregovori dr. Anton Vratuša. predsednik IS SR Slove nije. S slovesnosti so predsedstvu SFRJ po slali pozdravno pismo z obljubo, da ho slo venski narod Se naprej hodil po poti. ki smo jo začrtali skupaj s Titom. I. M BIKI SLOVENSKIH IMEN »Sporočam ti, da sem v Glasu Gorenjske z dne 22. 4. bral tudi tvoj zanimiv prispevek o kravah z lepimi slovenskimi imeni kot Ančke. Mete. Nuše, Darinke in druge. Vse skupaj je res edip-stveno lepo, novo. slovensko, samo rad bi te vprašat ali so bili tudi biki deležni teh lepih slovenskih imen kot na primer: Janez. Franc/. Pepe, Tine. Miha in drugi.« sprašuje bralec in naročnik R. D. -^fl Ne. Zagotovo ne: Pojavljala' so se le pri kravah,, čeprav dopuščam, da se kje vendarle sprehajajo ne le hikci Ferdinandi, ki duhajo rožice, ampak tudi biki po imenu Joža. Andrej. Stoja n. Franci. Tomaž in tako naprej. Očitno so tisti, ki dajejo našim kravam in bi kom imena moškega C^jjjcj/« in niso tvegali nerodnih situacij. Le kako bi bilo. kt> bi se na dvo rišču pojavil živinozdravnik in pobara/ gospodinjo: »Kji- pa imate vašega bika Igorja.« pa bi se žena vznemiri/a: »Katere ga pa? A tistega v hlevu, a tiste ga na kavču v dnevni sobi?« Priložnostni tri harmonika SUPER AVTOPRALNICA Kranj — Zdaj, ko so nastopi H suhi in prašni dnevi, ie vedno več lastnikov avtomobilov, ki obiskujejo avtopralnico na La-borah. Nekaj je seveda tudi ta rkijt, ki jim je za avtopranje kot nalašč vikend ob naši reki, ko meni nič — tebi nič operejo svojega jeklenega konjička lahko kar v bistrem potočku. Tisti, ki naravo še nekam spoštujejo, seveda obiskujejo avtopralnice. Ne ve pa se še. če jih bodo tudi v prihodnje še lah ko. kajti avtopralnico na. Laborah uvaja nekaj čudnih novosti, ki nič dobrega ne obetajo. Od 40 dinarjev, kolikor velja enkratni obisk, so nedavno povišali enkratno pranje avtomobila na 50 dinarjev. Vse bi bilo lepo in prav. ko bi ob tem povišanju se naprej uporabljali avtošampon. a so ga enostavno prenehati in tako perejo le z vodo. Lastniki avtitmobilov se tako zdaj upravičeno sprašujejo, kaj bo. ko avtopralnico spet poviša pranje za jurja. Bodo tedaj še vodo nehali uporabljati? J V dvanastih krogih so sodniki ocenjevali pse. V enajstem krogu, kjer so ocenjevali škotske ovčarje, bobtaile, pulije, kuvasze, leonbergerje. bradate kollie in briarde.je zadnjo besedo imela avstrijska sodnica Margit Brener. Obvestilo pionirske knjižnice Kranj KRANJ — Pionirska knjižnica iz Kranja obvešča bralce, da bo zaradi selitve zaprta od 26. maja do otvoritve. Bralce in obiskovalce prosimo za razumevanje! sem nekaj malega laahniL malega. Za liter mleka a primer morali odšteti IM jev, zaslužil pa sem na dan 120 dinarjev. Po tem rea verjamete, da je bilo hudo.« Rudolf Ahačič je ustanovu*;, ške godbe na pihala. Kar pet set let, razen med vojno, io > »Ko sem odšel v pokoj. L. kaj časa učil tudi v glasbeni Kar je bilo treba. Igrati posebno dobro na noben ment, se najbolje na kitare citre, učiti pa znam.« Naivff nja si je pridobil v orglarski pa je žal ni mogel dokončah ima nekaj učencev za kitare, kar ne dajo miru,« pravi, ne vidim več posebno dobru je učencev vesel in da bi m brez njih dolgčas, pa ne prizna Ljubezen do glasbe je »vj prešla tudi na vseh pet otrok.»' igra harmoniko in ima sam bel,« ponosno pnpo »Anka je učiteljica gin pouka, Cilka uči citre, igra klavir in violino, M»n*A je v Kanadi, pa tudi dobro «Va da klavir in poje. Z Viui0*fl pravljata ploščo, ki bo v ^ kem izšla.« Rudolf Ahačič je za svoj© jjfl delo na glasbenem P"dr\y,u jj prejel plaketo skupščine V Tržič, letos ob 90. obletnkj m predali grb mesta, posebno ^f^f no priznanje. V svoji zbirki zlato Gallusovo značko K«<»y_ storil za razvoj glasbene kJtvJ tržiški občini, pa bi resnnV povedati le njegovi sttdeUvvt»' vilni učnei. H. Jelovčan Foto: F. Perdan