PoStnlna plafona u gotoulnl.
QLffSlLO KGNieRETSKeeR1	ZRsfTlBRIBÖR5KQ;GELBST
Dopise, naročila in reklOTnariJtfjBTJoiflJtrtn Kónfe>- '„Konjerejec“ iz, I Člani društua»sprejemajo list brezplačno. Harat-rejskemu društvu. zafDarrb. oblast, luanjbouci ha ja Gkrafclötnol nina letno 20 Din. Cenik i nsera tou na zahtevo
äteu. 3.
fDaribor, ónc i 5. julija 1920.
Letnik Ul.
Dirkalni ka&ftc.,
Spisal J&dolLAlbrecht; prevaja,dr.- V e b.l e, drž, vet.
(Naldafljevanje.)
tÉ	6.’ > p/o gsl a v>'j e/
Trenaža za -dirke.
Rodi - trenažo.'razumemo*. sistematično-. pripravo za- atletičen-uspebnS} koračnim namenom, , da« dokaz tegaruspeha meprizadene organizmu,,nobene škode, temveč, da ga še celo»krepča4nuspo5ablja,,da;zuspe-hom- nadaljuje in.ga zboljšuje.. (Ohranitev forme).
Najvažnejši predpogoj ^uspešno.tčenažb; je abr soldino zdravje.in občutek ugodja -subjekta, ki ga hočemo trenirati,..pa. bilä^tö-r žival -atì‘ clöyek...V obeh primerih, se jnoradrenažaravnati po -indlvidiialriosti.
,	Trenaža,človeškega atìèta. je. za.trenerja lažja
v toliko, ..ker. človek., lahko .pove* .kako.-se. počuti lin kako mu -trenaža godi. ^Dirkačev«trener je pa v tem pogledu, navezan» edino iti samotna „svoj: dar opazovanja, na, svoj .instinkt 4h 4ntüieijö..RadL tegale .priji števa poklic trenerja dirkačev ki najtežjim in s polnim pravom trdi. eden najrazumnejšiH poznavalcev kbnj . Atneriké, že omenjeni veliki ‘rejere- iti* trgovec MK Itdmhrr, dà» se je še.'vsakli ki-se jpdžkazal.V^tre-naži;: dirkače v,v povzpeLtadf-v.vsakem-drugem-po-kliču na izredno višino;.-
Iž omenjenega’izhhjat; dd za';-trenaž0-dh-kkča :ne postojé nikakšiia" prarvilŠ*aii trde norme; Kbnj: za--hteva, da.se ravna'Ž.7ijiftrp0 njegovih’: orjrojenih sposobnostih,nelèkar se tiče zgradnjé* njegovega telèsa temveč tudrizuačajafr Vsak irener. bo/rešiPto nalogo po svojih'zmožnostih’iirtako, kàkor odgovarja individualnosti zaupanega» mu konja. In »zato je ravno toliktrnačftiOvtrenažd kot-jè'tfener jev dri konj.
Toliko-je gotovo, dä je-döbrega konja lažje tre-nirattkot pasläbegaih dä-zato dober kbnj lažje pripomore trenerju do -uspeha dn' -renomeja/koL patslab kbnj/s1 kateriift pa ima1 vendär-mnogo več truda» iri skHnrZäto-jé pač čisto- upravičen znanHžrek' »Dd-btr- kbnj' napravi dobrega» trener jat-in vozača,«
V vsakem- drugem pokHču imamo- učitelje in «Sence/ Trenaže dirkačbv pa ne Ttnore nihče» pouče-vadi anrse je niHče-naučiti.1 EdihOf* kar bi’»lahko poučevali; bi-bilb to», kako naj'tega»ne delamo; kako pa naj napravimo; to je- navddhnjenje, ki mora priti» na človeka pri vsakem;-konju znova?
v Kar hočem törej'V teh'‘listiHi'razpravljàtì orire-uaži, so splošni; iž mojedastne- izkušnje indólgolét-nega opazovanja'črpani nazori, ki» bi še«jim moglo z }^; upravièénositjo ugovarjati'» kakor- pritrjevati. Diskusija o. metodah trenaže bi biia brezkončna in hčer smislit, .kèr-ima^prl' ,tewi»-vsak! prav, ki; doseže kak uspeh, . innima nobeden- prav; ki uspeha ne» doseže, četudi‘std obavmnenja, dà sta delala čisto isto.
In, tako pričnem- predvsem s trenažo dveletnih konj, ki smo jim- sledili kot enoletnim žrebetom v kiObilarnrin tekom zime na dirkališču:' Predpostavljamo, da so mladi konji-opremljeni s polétnimi pod-kovami, s pravilno početrto baianco, s potrebnimi varstvenimi omoti; s primernim-overšekom in z žvalmi, .ki jim odgovarjajo;
P-redno-pričnemo z, njihovo -resno trenažo,, si predočimo sevemonemško ljudsko svarilo pred- vsakim prenagljen jem »Le počasi, z mladimi jkonjk. NL 1 koli ne smemo: pozabiti,. .da/iimamo- posla,-z. živalmi; ki so- šele-:vi razvojni in katerih» mišice, kosti, in kite kljub sistematične pripravljalne, trenaže, še. od -daleč msof dosegle one trdote, ki. bi/jihviusposobila; vzdržati napore brez kazni.. Mladi konj.se naj, uči ih se mora Učiti, .najnuiupa, nasilno -v- glavo ne. vtepamo. tem-več: gas naj priučimo zdaj. pa. zdaj, .skoro igraje, tega, kar«mora«zmoči., Samoposebi, umljivo je, da-pri tem ne.1 smemo- kaznovati napadovmladostneprešerno-sti; opriličnih dirov» in skokov; temveč moramo iti preko, njih z.nasmeškom.na,ustih. Zahteve na ,vztrajnostim hitrost- - moramo po» skromnih početkih stopr njema,:zviševati. Nikoli naj mladi konj nečuti. preutrujenosti« Izsiljeni uspehi se ne ponovijo. Le» kar daja konj rad-in prostovoljno, to nudi'trajno;
Le čerizvajamo trenažo na; ta način, ne bo» motila, razvoja^dveletnih konj, pa če; tudi nismo v tem stadiju iztisnili, iz njih vsega, se bodo gotovo-izbolj-ševalir/v»naslednjih letih načr.tu.primerno.-.
Pa tudi pri trenaži starejših »konj jo potrebno biti do gotove meje vzdržen’in zahteve le» sukce-sivno"zviševati: Neizmerno je- nužno; dä» delamo s konji takör da-se njihova» zmožnost sposobnosti ohrani prekò'celè'dirkalrie sezijé; da ostanejo, kakor rečeno; ‘ stalfto'»v formi«.
V dirkalnih-krogih; se govori »o formi« konja, ki je lahko stabilna, menjajoča, dvigajoča še,- padajoča-L t.» d; Konjtmore biti »iz forme«, je lahko »v briljantni' formi« j/ ravnotako presojamo vesi trenerjev», hlev po njegovi i»formi«, Jasno je; dà se» pri» tem ne grezanemško,besedo »Form«; ki; označuje »zunanje črte kakega predmeta; temveč; za; angleški' dirkalni izraz, ki se je» udomačiL v’ nemškem »športnem jeziku! Ta<i»oblika« konja »ali hleva označuje zmožnost, da»»izpolrtbnanj »stavljena pričakovanja. Ta zmožnoskse razvije potom sistematične »trenaže; kakor vse< v življenju je podvržena: tao»forma« v pojačani «meri slučajnostim cin » razvadam usode;; Najboljšega trenerja, ki ima- najboljše- konje? lahko< zasledujejo zoperne zunanje slučajnosti» kakor bolezni, nezgode ii.t. d<. in? »dobra forma« se/izpremeni brez njegove-.krivde v »slaboTormo«-. Zavest,: da, ni ničesar opustihblispregledal, bo-pomogla trenerjutpreko tega tfataktegafčasaHinrimu omogočila ,še naprej izvrševati! svoj «težki poklic» kljub vsem zopemostim.
Tukaj je zato tudi namestu opomin-iposestriikorm da te eventualnosti že vnaprej esRpmptirajo.;
Dve- in triletni konji nimajo naravno svoje stal-/ne forme, ker so v razvitku svojih zmožnosti,* nji- * hova forma se dviga, če predpostavljamo pravilno trenažo in če izvzamemo nezgode; Presenetljiva zboljšanja forme kot posledica uspelih sprememb balance niso pri mladih konjih nič nenavadnega ;; tudi pojemdnja fórme, posebno po napornih dirkah, spa--dajo k naravi'stvari. ”
Dirke dveletnih konj se. v Avstriji pričnejo v avgustu. Trener ima zato 5 mesecev časa, da žre-* beta pripravlja. Ker se te dirke vršijo na razdalji 1200 do 1400 metrov, pričnemo v marcu ,ž vajo preko 900 metrov jri jo podaljšamo polagoma na 1200 metrov. Pri teh vajah vozimo z žrebetom najprej, v nasprotni smeri, torej na desni roki mirno preko dveh prog, eventuelno pretrgano z dvema brizgancema, napravimo potem na startnem prostoru par poskusnih obratov in učimo, da konj na povelje potegne kolikor mogoče naglo od starta, kar bo velike važnosti. Po ca. 100 metrih zmanjšamo tempo, ga pa šele v zadnjih 100 metrih zopet pospešimo, da se konj navadi na končni speed. Sto metrov ža stebri cilja Ustavitìio, obrnemo in zapeljemo v hlev. Inteligentna žival navadno si zapomni, da je delo po zadnjih naporih končano, in bo dala zato v zadnji fazi vaje najboljše od sebe. V naslednjih takih vajah, ki se lahko vrše dnevno, podaljšamo polagoma razdaljo početnega speeda in tudi končnega, kakor tudi celotno razdaljo. Na tak način se žrebe neopazno nauči,H da preteče vso distanco v dobrem tempu, ne da'bi se pri tem posebno napenjalo. Ko to dosežemo,: izvajamo "vaje (heats) le vsak drugi dan, vmesni dan pa uporabimo za mirni tek, če mogoče ne na dirkališču. Koncem maja, če je toplo vreme, prične: trener .-s ponavljanjem vaj (2 . heats) in privošči žrebetom po njih dva dni počasnega teka (jogging).
Eno najvažnejših načel nele pri trenaži mladih, temveč tudi starejših kjonj obstoji v tem,, da ne prevozimo pri delu nikoli cele dirkalne razdalje v polnem dirkalnem tempu. Konji niso motorji, niso stroji, ki morajo svoje uspehe brezpogojno ponoviti; če izsilimo iz konja pri delu vse do zadnjega, né, bo gotovo ponovil pri dirkah svojih najvišjih uspehov. V takih primerih je pač konj dokončal svojo dirko pri delu, kar je zelo slabo rentabilna zabava.
Za izkušenega trenerja zadostuje prva četrtina proge in približno njena zadnja poloviqa, da presodi uspeh, ki ga ima pričakovati na dirkalni progi v dirkah. Zal se pa često primeri, da posestniki, ki visoko igrajo, od trenerja zahtevajo, da jim predvede polni dokaz sposobnosti konja pri delu, ker mislijo, da bodo tako dobili za svoje stave sigurne oporne točke. Ne glede-na to, da isti uspeh pri delu konja bolj zdela kot pa enak v dirkah, kjer. razburjenje in pa dirkalni nagon nekoliko potlačita občutek utrujenosti, niso taki poskusi nikoli zanesljivi, ker, kakor že omenjeno, konj pač hi stroj.
Po tem kratkem izpadu preidemo zopet, nazaj k našim dveletnim konjem. Priporočljivo je, da jih damò spremljati pri delu kolikor mogoče često od starejšega konja, da se borijo, ne da bi padli v dir; Tudi jih bomo priučili; da ostanejo mirno za starejšim konjem, ne da bi se -razburjali, in bomo. stvar tako uredili, da ostane dveletni konj končno vedno zma-
govalec, da si utdšk%vojl častihlepje^in da*se privadi na uspešno bprbo. J
Ce smo na ta način dovediizrebe do dirk, ne bomo lahko doživeli razočaranj, ker snu? si iz.nor-, malnega,	pra-
vilno sliko njegovih sposobnosti.
Trenaža starejših konj se vrši, ker spadajo pri nas dirke v miljah med redkosti, preko-2200 do 2400 metrov.'Pri tem napravimo izkušnjo, da so konji, ki ■potrebujejo in prenesejo le malo dela'hrv dirkah najboljše tečejo, če so čisto, sveži in spočiti. S takimi konji moramo temu primerno ravnati vaja v 2 he-atih se izvrši za približno 10 sekund počasneje kot pa predvidoma potrebni dirkalni uspeh in se izmenjava z delom v 1 heatu, da vrinemo pred dirkami večdnevni odmor z mirnim delom v teku (kasu). Drugi konji potrebujejo mnogo dèla, dà gredo iz sebe in da dajo vse iz sebe; kar imajo v sebi. Tudi pri takih konjih bomo štedili pri delu s speedom, toda če je potrebno bomo dali 3 do 4 heate'v srednjem‘tem-pu namesto dveh. Če konj potem še'potrebuje va\ dan pred dirkami ali dva dni prej, nam pove izkušnja, ki jo napravimo potem v dirki.
Speed je čisto posebna zadeva. Vsak konj je nabral za dirke gotovo množino speeda; če je tega izdal pred dirkami, ga pač ni več, ravnotako kot ni v denarnici več denarja, če ga izdamo. Iz tega‘Sledi, da ihoramo pri delu posebej misliti na to, da razvijemo zmožnost ža speed s pravilno balanco, potom krepčanja pljuč, mišic, kratko celega organ ižma';fče smo pä enkrat veliki speed odkrili in razvilifpotem; Še reče ž njim Štediti do dirk, kjer ima praktičen, po-rhen. Dobri uspèh pri delti j è ža' trenèrja^res veliko veselje, toda nič ne nese.' :
Pa ne le hitre vaje morajo biti dozirane, kakor odgovarja posebnostim kpnja, temveč tudi počasno delo, jogging. V teni pogledu so pa. mnenja trenerjev različna. Nekateri so mnenja, da je dovolj, če še konj med dvema vajama giblje dva dni v počasnem teku po pol Ure.' Drugi zopet trdé, da tako gibanje konje uspava in raje vozijo ž njimi v vmesnih dnevih le pò 10 minut, toda v nategnjeno boljši maniri. Po mojem mnenju se data obe metodi za temu primerne konje z uspehom uporabljati.
Za presojo tempa v vsaki fazi dela je temeljne važnosti, da trener stalno vozi z uro-stoparico v roki. S časom se pač že priučimo v splošnem presojati tempo na pol sekunde tudi brez ure; pri nekaterih konjih pa hoja. neyerjetno!.vara. Konje z dolgimi,, izdatnimi korald, često podcenjujemo, naproti pa take z zelo hitrimi; kratkimi koraki ponavadi, precenjujemo. Z uro v roki pa ni prevare. O uporabi ure po iz časa rekordnega sistema, pri katerem so bili vozači interesiram na tem, da' so zmagali v dotedanjeni rekordnem času konja in da ga niso pa ta način razvrednotili, da bi ga bili nagnali iz rekorda, to še pravi zboljšali -njegov rekordni uspeh, po katerem bi bil v prihodnjih dirkah penaliziran. Da se je to preprečilo, so morali konje takrat često v dirkah zadrževati in jih ne puščati, v polni tek. Zato so svojčas prepovedali uporabo ure pri dirkah, ta prepoved pa Še- do danes ni razveljavljena. Pri našern .sedanjem dirkalnem sistemu, po denarni penaliteh bi imela ura pri dirki le ta smisel, da bi. se tempo konja v to svrho kontroliral in reguliral, da bi se mu- lažje, omogočilo absolviranje razdalje., '	, .
(Nadaljevanje sledi.)
; Od pluga do starta.
Aleksander Dmitri jev, vodja plemenilne postaje ■■■. na Cvenu.	■ ■	?'
,0 ; Izredno lepi rezultati dirk majnika ra 1. na Cvenu in v Mariboru so še enkrat popotopma jasno pokazali uspehe reje ameriških dirkačev, ki so jih zredili kmetje ljutomerskega sreza.
Ljutomerski srez je že od nekdaj znan po svojih lepih konjih, ki so svojčas bili kras' 'najboljših konjušnic Dunaja, Prage in Budimpešte.
Dirka je izpit, na: katerem se/pokaže moč. hitrost in energija konja, razen tega se pokaže tudi dobra vzgoja« konja in pogreški, ki jih je treba popraviti.-., I : j	jC3£
Medjem ko v.Franciji, in Rusiji temu nihče; ne ugo-vozaču v dirkah se dele mnenja merodajnih mest. varia,, je to na Dunaju prepovedano; to pohaja še
Dirka je izpit, trd, brez milosti in obenem popolnoma pravičen, ki ; ga s tako velikim uspehom v teku mnogih let prestajajo suhi, močni, muskulozni in energični konji murskega polja. Angleži jako pravilno govorijo o pomenu dirk;. »Brez dirk ni polnokrvnega dirkalnega konja, brez polnokrvnega ni-poikrvnega in brez pplkrvnega pa. ni dobrega, koristnega kopja. Zanimivost, dirk v mariborski oblasti obstoji v tem, da se teh udeležijo .večinoma konji tamkajšnjih, tekmovalcev, s katerimi navadno kmet dela vsa poljska dela ter samo mesec dni pred dirko začne za nje vaje. | Uspeh dirke" je odvisen istotako od vaj,, ki skupno z dobro krmo in .nego razvijajo moč in konstitucijo konja.
Ne glede na tako pičli čas za vaje, murskopolj-ski konji lahko vzdržijo konkurenco konj grota Lip-. pita, k} so znani .tako y Jugoslaviji, kakor tudi v .Avstriji, Ogrski in Čehoslovaški, istotako tudi. konj drugih oseb, ki dajo svoje konje trenirati iskušenim trenerjem. Taki slučaji so očiten dokaz velikih .zmožnosti kmečkih konj ter velikega razumevanja knife ta v konjereji. Kmetje murskega pplja. imajo zelo radi konje,. posebno pa dirkalne, s katerimi je tako močno združeno pjihovò gospodarstvo in celo obstoj,. Tisto ljubezen do konja dobijo oni.že ž maternim , mlekom, ona prihaja od očeta, deda in pradeda, Le vsled tako izredne Jjubežni do konja in njegove pravilne vzgoje že v zgodnji mladosti, so se lahko dosegli ; tako lepi uspehi. ,Najsi je;.žrebe samo po sebi izredno lepo, se z nepravilno vzgojo lahko tako pokvari, da postane- absolutno • za nič. V tem smislu imajo Arabci sledeči pregovor; »Žrebe da Bpg, .konja pa napravi človek«. Da Se konjereja razvije"-in da, .se doblto kdr najboljši uspehi, je treba, da bi bila vzgoja racijonalna, Pozorno je treba izbirati, plemenjake, ne samo močne in lepe na zunaj, ampak tudi zdrave konstitucije. Kot, potrdilo, tega se lahko navede, dasp.se dirke ha murskem polju začele j že 041; 1875-: in da.so, ti konji že takrat bilL posebno na glasu vsled svojih zmožnosti. Ako pregledamo poročila za nekpliko: let o dirkah |S Jugoslaviji, na Dunaju, v Pragi in Budimpešti, lahko najdemo, da so tudi tam bili kot zmagovalci konji, murskega polja, ki sp se rodili v hlevih kmetov: Slavičev, Ferencov, Filipičev,
. Razlaga, Preloga,. Jelena, (jalundra,. Bunderla, Vavpotiča, Osterca, Kar dinarja, Režana, Makovca, .Krajnca in mnogih drugih. Zeto" pogosto se sliši, da v sedanjem času, ko se tako, močno razvija teh-
nika, potreba po konjih postaja vse manjša in manjša, in da pride čas, ko konj postane popolnoma nepotreben. Po mojem mnenju pa je tak pogled na stvar pretiran. Res je, da se je konjereja med vojno zèlo zmanjšala,;res pa je tudi, da se je od leta 1918. do 1920. konjereja v. Nemčiji dvignila za
1,500.000,	na Španskem za 1,000.000, na Francoskem za 200.000 in celo v Ameriki, kjer je tehnika najbolj razvita, za 4,000.000 repovVFa. primer kulturnih držav Evrope in Amerike očitno pokazuje, kako je konjereja potrebna.. Jugoslavija, ki je1 skoro absolutni) agrarna država, ima potrebo po dobrih, v gospodarstvu uporabljivih konjih. Razen tega vojska, trgovina in industrija zahtevajo specijalne tipe konj;1 jahalnih, artilerijskih, težkih itd. Ako se preišče pedigri in genealogija tukajšnjih konj, se vidi, -da imajo v sebi veliko arabske in angleške krvi, vsled česar se s pogleda zoologije lahko štejejok produktom višje stopnje; Iz tega je razvidno, da so kot osnovni materijal ža rejo ameriških dirkalnih, kpnj, služile tukajšnje kobile, ki so se tekom nekoliko sto let izboljšale z arabskimi in an-agleškimi žrebci in sicer takimi, ki so bili dobri po uspehih, ki pa so imeli tudi dober eksterijer in rod. In ker je amerikartski’ dirkač prišel iž križanja skoro izključno kanadskih, konj z angleškimi dirkalnimi žrebci, je zato tudi tukajšnja kobila, ki ima v sebi veliko angleške krvi, zelo dober materijal za rejo ameriških dirkalnih, konj. :Ako se - bo nadaljevalo izboljšanje konj ljutomerskega sreza s polkrvnimi ameriškimi žrebci, se lahko pride tako daleč, da tukajšnji konji dobijo vse posebnosti ameriškega dirkača. Da se to doseže, bi bilo potrebno imet! vsaj enega, prvorazrednega standardnega dirkača, ki bi bil zmožen bolj kot pa konji iz Dunaja, Prage, Budimpešte in Bukarešte. S takim žrebcem bi izboljšanje hitro .napredovalo t.er bi se cena in .povpraševanje po proizvodih takega žrebca zvišalo tudi v Jugoslaviji, kakor tudi v drugih državah. Reja ameriških dirkačev v ljutomerskem srezu je pa potrebna ne le, da; se ti ohranijo, nego, da se tudi izboljšajo, da se zadosti vsem potrebam gospodarstva, in države, kakor tudi izvoza v inozemstvo..-
V	posebno dobrih klimatskih, površinskih in drugih- pogojih, kakor tudi v volji In razumnosti kmeta-konjerejca, je podlaga za rejo amerikanskih dirkačev v tem kraju ter je upravičeno upanje, da se lahko y bodočem doseže velik uspeh in da ta kraj postane liferant dobrih, konj v sosedne države.
V	tak procvit jaz iskreno verjamem, tako kot verjamem iv.madvse mogočno delavno moč slovanskih narodov, ki se ne upognejo pred nobenim narodom Evrope. |
Bog naj pomaga kmetu, gospodarju lepega murskega polja v njegovem priljubljenem delu, konjereji, v korist m veselje mlade države. .
Dirke.
J Prve spomladanske dirke je priredilo Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru dne 5. maja na dirkališču Zadruge za vzrejo žrebet na Cvenu. Prijavljenih je bilo 15 ^konjev iz ljutomerskega sreza za kasaške in pet ža galopske dirke iz Čakovca. Priredbi je prisostvovalo veliko število domačega občinstva in gostov, zastopane so bile oblasti in so-
U)
sedna društva iz Maribora in Čakovca. Doseženi uspèhi sc* bili sledeči:
I.	DIRKA — ROSSMANIT.
IL i s t a B.
Enovprežna dirka za'31etne>kehje
kmetske^ reje in v »kmetski.posesti4z.sreza‘Liuto-.mer.,Dolžina;proge. 1600 m. Vloga Din. 15—.'Popusti konjem,,-katerih matere niso od amerikanskih. žreb-.cev 10.m.' Nagrade :? Din 600,400, 250,. 150,? 1Ü0, sku-,>paj Din 1.500.—.
.1. čikra, 31etna ruj. žrebica g. L. Slaviča, Grabe, 2.28;
■ 2. Asan, 31 etn i rud. žrebec g. M. Makovca, ■ Lu-1 kavči, 2*30;
3.	Pastor, 31etni: črni; žrebec g. L. Slaviča,- Grabe, 2.33.	i-,';:'	.
I --	. _ .	. j '	•
II.	DIRKA — LJUTOMER.
Li s ta B.
. Enovprežna dirka za 4—lOletne konje
kmetske reje in v kmetski posesti- iz sreza Ljutomer, ki -še hišo pridirkali Din 10.000.—. Dolžina proge 2400 m. Dodatki: za vsakih pridirkanih Din 1500 20 m. Popusti : konjem, ki še niso pridir-• kali Din 1000 10.m, ki niso pridirkali Din 500 20 m. -Vloga Din T5.—MNagrdde : Din 600,1400, 250, 150, 100, skupaj ■ Din 1.500.—.
Ì. Polda,: 51otna; kost.'«kobila g. M; Filipiča, Stara nova. vas, 1-.47 ;
'2.! Radoslav,!41 etui'rujavt žrebec g. *A.--Razlaga, Sitarovci, 1.52;
;3) Robinson*!41etni : lisič. žrebec g.; I. Buriderla, 'Veržej, 4.53 ;
: 4. i Felčika, 51etna’ rud.1 kobila g.?Fr,r Herica,5 Boreči, g 1.54 ;
:5. Karolina, 61etna črna kobila g. Fr. Kardinar-ja, Banovci, 1.51 ;
* «6.5 Prima, '41etna kost. kobila g. 3 L. Slaviča, Grabe, 1.59;
7.1 Dona Dillon,. 61etnai rüd. kobila g. M. Spln-u dlerja,- GajševcL2.—.
III.	Đ1RKA — TURNIŠČE.
ListaA.
- Enovprežna dirka za 3—lOletne konje
vzgojene v Jugoslaviji, ki niso pridirkali' Din 20:000. Dolžina proge 2400 m. Dodatki: za vsakih pridir-> kanih Din 2000'20 mJ Najvišji dodatek 300^m. Popusti: -Triletnim konjem 30 m. Majden 30 m. Konjem kmetske reje in vkmetski poseštiMOon. Vloga Din 15.—. Nagrade : Din 1000, 500, 250, 150, 100, skupaj Din 2000.—. '
1.	Polda .... 1.50	4.	Nelka ....	1.47
2.	Felčika . . . 1.50	5.	Robinson . . .	1.56
'3.-Radoslav . . . 1.51	6.-	Prima . ...	1.57
i IVtDIRKA—MARIBOR.
List a'A.
Dvovprežna dirka za 3—lOletne konje
vzgojene - v JugdslaVijirDolžina proge ' 2400 m. ' Do-datki : za vsakih pridirkanih Din 3000 30 m. Popusti :
triletnim konjem 40 m.' Konjem kmetske reje in v kmetski posesti, :*ki niso;pridirkali/Bin 5QÖ0«;40 i>m. Triletnim konjem kmetske, reje v kmetski posesti še 40 m. Vloga Din 5.— za vsakega prijavljenega konjar Din 15.— zastartNagrade :- Din 4000, 500, 250, ISO,- 100, skupaj! Din 2000.
1.	’ Felčika - Nelka .1.57 ,	4. Pastor -Jčikra ; .. 2.38
2.	Prima - Tulpa . 2.13	5. Asan rFirla . . '2.33
3.	Radoslav | Dona Dillòn . . ..2.15
' V. DIRKA — ČAKOVEC -VARAŽDIN.
Galopska dirka za. častniške; koale*
Dolžina 1600 m. Nagrade: tri Častna d*arita.
L Trdff/ 61etni angl.' konj -gr ppor. ^Aleksandra •Baletiéa, *2;®5;
2.	‘ Beba, Aletna f polnokrvna - angl. kobila 'gosp.
ppor.! Vlad.’Petkovića, ‘2.06 ;
3.	Pava, 91etna angl. kobila-g. ppor. ftožidara Blažiča, 2:10.
Dirke so se izvršile vnajlepšeim Fefdmin&brez nezgode.‘Vodstvo dirketje'm0ralo izre5Dg.‘A.eRaz-lagu ükölri ’ ker je v zatànjem^rogu-dvaksat zaprl progo. Doseženi pspfehi' so^v-seškoz zadovoljivi, če vpošte varno*’traynikhkot dirkališče in^da1 posestniki konjevkotkmetovaici* nimajo dosti časa-za trening. Žal. da triletrrih konjevni-bikr večtna-startu in ràdi bi videli poleg ‘Starih -preizkušenih- vozačev tudi mlajše vozačema dirkališču.
* ■ *
• nv* ■
-Kasaško «društvo-v 'Mariboru Me na'-bihkoštno nedeljo inpondeljek, -dne I 19. -in flÉL 'maja - -.prir edilo porhladänski defrby-medting na diHcMščmna’- Teznu pri' Mariboru. Stortaio ie ^ kasaških -dirkah 29-in v galopskih 10 konjev^Priredbajebilaprvidau-naviš-,ku, drugi dan pa je trpela vstod deževnega vremena, ki pa vrlih vozačev - in * jahačev «tornato‘vdbčhiizv vršitvi sporeda. Prvi dan-so dirkam-'prisostvovali g.* veliki - župan -dr. ’Bthaubaeh. OblasthLkonrisar dr. 'f Leškovar,-komandant mesta pak.^Stanovljevič. -me-stnržupan g. dr.? Juvan 4n jhktfštevHno Občinstvo.
V treh heatvožnjah»Je zmagal ^Freund flans g.- Fr. Filipiča iz Maribora- v času l;33.8, druga-je bila-Nelka; g. -Slaviča iz-Banoveev’ L34Ì5 bi tretja Blanka g.^E.' Funka iz Zagreba'L36r5.
-V drugi dirki-R.; W/Ljppittto zrnata «'Polda g. M.' Filipiča iz* Stare nove vasi- vTepem'času -L‘38, druga je- bila‘Mirica' 1.3812* in tretja* Salome l;.33, jki je pód vòdstvom giFiseherja iz Dunaja dosegla najboljši čas. G.¥ Fiiipiču izMariborav^ je- vodstvo dirke 'dalo - ukor radi rabe nepraVHnega^biča.
'Največje* zanimanje jevladakrzadugošlovenski kasaški1 defrW? zàkaterega to sta^tò&kotìtoy,1 med temF 5 iz Slovenske, kmetske* reto^Prvi-jedOšelv po hùdi borbLna éilf BttbikoOf g. jbippttta :V'ča§u £44, pod-vódstvom g/ Filipičaiz Matibora. šledili so De-- nes g/^SkOberneta iz Celja, ki; pa jčdMl Vstod nppra-vilne hoje diskvalificiran, ‘drugi- iddiLtako-Radoslav, ‘ 1.46.2, g.‘A. Razlaga iz-Sitaroveev, za temrRobinson, *E51,„g. Iv. 'Biuideria *iz Veržeja,*Prima,*J.’;52i5,~g. * Lttd.- SlayičaJz Grhbe, Eta,* £54, * g.L Ji’Noyaka i^ Ma-
‘nborapStotonai; iz; kl^larne-TnmiščednC'Rria^g.^Fr.
^Žitekaiz Bučeč ovce v.'Zanimivo-'dejstvo je.-da-so za1 jugóslovenSki'deirby. startali samo« konjički so1-bili •rojeni Mn vzgojeni v^Sloveniji. ‘Nagrade so bile Din 10.000.—, 3500.—, 2000.—, 1500.— in lOO«.—.
odgojitelju zmagovalca še Din 2000.—.: Kako skromna je pri nas nagrada za kasaški derby, če vemo, da je dobil zmagovalec v avstrijskem derbiju 280 tisoč dinarjev in najsi je naša država še enkrat večja od avstrijske republike, nič manjše niso nagrade v Češkoslovaški, Madžarski in Rumuniji, da ne govorimo o milijonskih nagradah v Ameriki, Angleški in Francoski in drugod. Tudi nagrada pri nas v galopskem derbyju znaša 100.000 Din, dasi so po vsem svetu kasaške derby-nagrade mnogo večje od galopskih.
Derbyju sta sledili dve ravni galopski dirki, ki iju je , priredilo Kolo jahača v Mariboru, prva je bila za. gg. oficirje garnizona Maribor,, druga splošna.
V	dirki Ljutomer je startalo devet konjev in je bila prva Ilica g. F. Wagnerja s Plača, druga Polda in tretja Felčika,
V	dvovprežni Spominski dirki dr. A. vit. Roß-manita je startalo šest vpreg, prvi je bil g. Filipič iz Maribora s Salomo in Mirico, 1.45; drugi g. A. Slavič iz Banovcev s Felčiko in Nelko, 1.54 in tretji gosp. Jos. Kirbiš iz Maribora z Lumpijem in Crida-tarjem, 2.00; dalje Tulpa - Polda, Firla - Prima in Ilica - Wann i kumm.
Drugi dan je bila otvoritvena dirka mesta Maribor ih je zmagala Salome g. Filipiča v času 1.40.3.
V	drugi dirki Rodaun je zmagala Polda v. Času 1.47.
V	tretji dirki. Beograd za štiriletne jugoslov. konje je zmagal Dénes v času 1.51.2. Četrta dirka Monte Christo je donesla zmago Baccarat g. Podgoršeka iz Ptuja. Pri tej dirki je bila g. Filipiču iz Maribora prisojena globa Din 50.— radi ponovne rabe nedovoljenega biča. Mnogo pozornosti je vzbudila preponska galopska dirka. Meeting je zaključila dvo-vprežna vožnja Turnišče, pri kateri je navzlic najboljšemu dežju, bilo:. na startu četvero vpreg. in je zmagaTg. Fr. Filipič z Mirico in Salomo 1.51. Pri dirkah, k,i šo se sicer v redu izvršile, so še dogodili trije padci, dva v kasaških dirkah (Bogdaj in Granatin) in eden pri ravni galopski dirki, vsi pa brez škode ža konja in vozača. Vodstvo meetinga je moralo naložiti g. Fr. Filipiču globo Din 500.—, ker je v dirki Ljutomer zapiral progo drugemu konkurentu. To bi se pač ne smelo dogajati na naših dirkališčih in najmanj bi to pričakovali od g. Filipiča, ki je priznano najuspešnejši vozač in razpolaga z najboljšim konjskim materijalom, torej mu enakih profesionalnih trikov ni potreba. Upam, da bo y bodoče vodstvo dirke znalo odločno preprečiti take nefair dogodke. Na nagradah se je izplačalo Din 48.300.-- in so od tega prejeli konji iz kmečke reje Din T6.850.iL-. Priredba je vsled ‘neugodnega vremena drugi dan zaključila z izgubo. Radi podpore so predstavniki društva posredovali pri g. velikem županu m g. oblastnem komisarju. Toda g. veliki župan je odgovoril pismeno, da nima kredita in je prošnjo priporočil g. oblastnemu komisarju. Slednji pa je društvu naklonil 1000 Din podpore. Kakor je društvo vsakemu hvaležno za najmanjši dar, je vendar nerazumljivo omalovaževanje društva, ki nad 40 let uspešno in požrtvovalno deluje za povzdigo domačega konjegoj-stva. Kedaj bodo vendar merodajni gospodje’ spoznali, da so reji toplokrvnega konja neobhodno potrebne dirke. Mariborska oblast bi še ne smela strašiti nikakih žrtev za povzdigo konjereje in če je prejšnja oblastna skupščina tako skopo merila te podpore, pa naj bi imel g. oblastni komisar dr. Leskovar več uvidevnosti in velepoteznosti. Določene
subvencije prihajajo vendar v prvi vrsti domačim konjerejcem v dobro. Naj se upošteva, da se je za dosego sedanje stopnje konjereje v ljutomerskem srezu delalo nad 60 let in naj bi se sedaj prestalo v dobi, ko ravno športni konj pridobiva na vrednosti. Nasprotno storiti bi bilo treba vse in naj bi to zahtevalo najtežjih žrtev oblasti, da se kri ljutomerskega konja še izboljša in dvigne njegove sposobnosti, bogato bi se to poplačalo. Tu pa je poleg drugega treba
pošteno subvencijonirati priredbe dirk.
* *
*
Mursko kolo jahača i vozača »Kralj Aleksandar I.« je priredilo svoj trkački sastanak dne 29. in 30. junija v Čakovcu. Na sporedu so bile vsaki dan po dve kasaški in jahalni dirki. V spominski dirki dr. Roßmanita je zmagala Eta g. Novaka iz Maribora, drugi je bil Robinzon, tretja Nelka, četrta Prima in peta Polda. Startalo je devet grl. Pri drugi dirki prvi dan je bila zmagovalka Polda, sledili so Nelka, Felčika, Radoslav, Eta in Prima. Drugi dan je v prvi-dirki zmagal g. Fr. Heric iz Borecev s Felčiko, diuga je bila Polda g. M. Filipiča iz Stare nove vasi, tretja Eta, četrti Radoslav in peta Prima. To je. bila najzanimivejša dirka, prve tri kobile so bile po napetem boju hkrati na cilju in zmage: so bile le za dolžino konjske glave. V drugi dirki je zmagal Radoslav g. A. Razlaga iz Silarovcev, sledili so Polda, Felčika, Eta, Prima in Nelka. Tako so si naši vozači pošteno razdelili prve nagrade, Nelka vsled prestane bolezni ni prišla na svoj račun kot najhitrejše današnje grlo ljutomerskega sreza. V zanimivih galopskih dirkah so bili Zmagovalci IkonijaTz drž. kobilarne Karadjordjevo, jahač Szabo, Kuliman g; poročnika Jakovljeviča, Ibar iz kobilarne Karadjordje-vo, jahač Szabo, in v veliki preponski trki trga Čakovec Od Poboja Mujo iz ergele iste kobilarne, pod sedlom g. Szäbota, ki ši je tako pridobil tri prve nagrade. Žal, da se pri kasaških dirkah ni registriralo časa. Dirkališče je slabo, dalo pa bi se z malimi troski napraviti dobro. Pač denarnih sredstev ni. V kasaških dirkah se je izplačalo nagrad Din 10.000.—, v galopskih pa Din 14.300|^ Za priredbo imata zasluge g. konj. pukovnik Lj. Velebit in tajnik g- Podporočnik Remenar. Obisk občinstva je bil jako številen, prvi dan je bik med posetniki tudi. predsednik centrale g. pl. Lippitt iz Turnišča in bivši hrvatski ban ekselenca pl. Mihalović, pravtakb je bila častna udeležba iz Ljutomera.
Spomladanske dirke so'končane in pri teh so ljutomerski kmečki posestniki dosegli častne uspehe; teh jim želimo tudi v jesenskih! I N.
Društvene in druge krajše vesti.
R A Z GLAS.
Letošnje ogledovanjè in obdarovanje, plemenskih konjev se vrši pod pogoji razglašenimi v uradnem listu štev. 69/1921 in sicer:
Dne 26. julija ob 9. uri v drevoredu v Žalcu za okraje Celje in Vransko. . ‘
; Dne 27. julija ob 9. uri na sejmišču v Šmarju pri Jelšah za celi srez Šmarje pri Jčlšah.
Dne 1. avgusta ob 9. uri v posojilničnem vrtu pri Sv. Lenartu v Slov. goricah za sodna okraja Sv. Lenart in Maribor levi breg.
Dne 2. avgusta ob 8. uri na sejmišču v Ptüju za sodni okraj Ptuj.
Dne 3. avgusta ob 8. uri na sejmišču v Ormožu za sodni okraj Ormož.
Dne 16. avgusta v Beltincih ob pol 9. uri pri župnijski cerkvi za celo Prekmurje.
Dne 26. avgusta v Čakovcu na sejmišču ob 9. uri za srez Čakovec.
Dne 27. avgusta ob 8. uri v Prelogu na sejmišču za srez Prelog.
Dne 14. avgusta 1929 se vrši v Ljutomeru z začetkom ob 8. uri v okvirju razstave plemenske živine tudi razstava plemenskih konjev.
V	Ptuju so pripuščeni konji mrzlo- in toplokrvnih, v Ljutomeru le toplokrvnih, drugje pa le mrzlokrvnih pasem.
V	razdelitev pride okoli 75.000 Din državnih, okrajnih in zasebnih daril, ter se podelijo vrednim konjem diplome in priznanice.
Predsednik: Lovro Petovar, 1. r. ZAPISNIK
o odborovi seji konjerejskega društva za mariborsko1 oblast z dne 2. maja 1929, ki se je vršila v hotelu pri »Črnem orlu« v Mariboru ob 9.30 uri.
Dnevni r ed:
1.	Čitanje zapisnika zadnje odborov è seje.
2.	Predlogi za občni zbor.
3.	Slučajnosti.
Navzoči : Predsednik Lovro P e t o v a r, za oblastni odbor svetnik Zidanšek, za oblast živino-zdravnik Pirnat, za žrebčamo upravnik, živino-zdravnik R i g 1 e r in odborniki društva : Alojz J a n-ž.e k o v i č, Strjanci; Maks Gradt, Šmarje; Franc Bezjak, Moškanjci; Franc S k u h a 1 a, Križevci ; Ivan B e d e r n j a k, Trnje; Alojz Slavič, Banovci.
Predsednik Lovro Petovar otvori ob določeni uri odborovo sejo, pozdravi predvsem navzoče, konstatira sklepčnost ter sporoči, da so se opravičili gg. žzdr. Dr. Veble, svetnik Dr. Rajer, Fric Zemljič ter podpredsednik Turnšek, ki je zadržan vsled bolezni. Predsednik naprosi navzočega gosp. Makso Gradta, da mu sporoči pozdrave odbora z željo skorajšnjega okrevanja.
Ad 1. Predsednik sporoča, da je mesto zadnjega zapisnika vzel pomotoma seboj drug zapisnik, vsled tega se predložita oba zapisnika za to in zadnjo sejo pri prvi redni odborovi seji odboru.
Ad 2. Predsednik sporoča, da pravih predlogov ža občni zbor ni, pač pa je prejel nekatere pritožbe od podružnici
Pred vsem se je pritožila podružnica pri Sv. Lenartu, da se pri premovanjih v Medjimurju fn Prek-murjir izplača, .v.premovalne. svrhe iz oblastnega prispevka prevelike vsote, vsled česar 'se' za -ostale okoliše mariborske oblasti, kjer se premovanja vrše, lahko določijo le manjši zneski ter so s tem ti kraji prikrajšani.
K tej pritožbi pojasnjuje gosp. predsednik, da so se razdeljevale premije vedno po vrednosti in kvaliteti konj, glede Prekmurja in Medjimurja pa je dala oblast direktivo, da se premovanja izvesti morajo, to so se pa lahko samo na ta način, kakor so se izvedla, ker niti v Prekmurju, niti v Medjimurju ni zadostnih prispevkov od privatnikov. Nato navaja Zneske izplačanih premij na poedinih premovanjih, tako glede privatnih prispevkov, kakor glede oblastnega prispevka.
Pri tem se priglasi g. svetnik Zidanšek ter sporoča, da se je pri oblasti ob priliki predložitve načrta z začudenjem opazilo, da se za govedorejo, ki jo je vendar smatrati kot glavno panogo našega kmetijstva, ne žrtvuje toliko kakor za konjerejo in da je pričakovati v tem oziru gotovih sprememb. Priporoča, da bi se naj vršila premovanja menjaje eno leto v enem, drugo leto v drugem kraju.
Predsednik zavrača to naziranje s povdarkom, da je tudi avstrijska vlada prirejala konjska premovanja vsako leto, dočim so se vršila goveja le vsako tretje ali celo četrt leto ter je s tem pokazala večjo zanimanje za konjerejo kakor za živinorejo. Ne kaže torej tega opuščati tem manj, ker žrtvujejo privatniki za konjerejo vsako leto znatne zneske ter sp posamezna premovanja izvrše zgolj s temi prispevki, ki bi pa odpadli, če bi se premovanja tu in tam za to ali ono leto opustila.
Samo lansko leto se je izplačalo na premovanjih privatno nabranega denarja Din 29.000.
V onih okrajih, kjer šo premovanja vsako leto, je vedno najmanj polovica privatnih prispevkov. Tudi nadkriljuje konjereja govedorejo v srezih Ljutomer—Ptuj, istotako je izredno visoko razvita v medjimurskih srezih; v teh krajih so torej premo-|vanja izredne važnosti.
i Gosp.’predsednik naproša g. svetnika Zidanše-ka, da zastopa pri oblastnem odboru te težnje konje-jrejskega društva ter da povzroči, da ostane oblastni prispevek tudi v bodoče na dosedanji višini.
Tej prošnji se pridruži tudi g. Alojz Janžekovič, povdarja pa še posebej, da je konjereja izreden PP .spodarski faktor v krajih, kjer sladke krme ni, ker v krajih s kislo krmo govedoreja ne more uspevati.
Isto mnenje zastopa tudi odposlanec sreza Šmarje, nakar pojasni g. svetnik Zidanšek, da bi prišli od njega unešeni pomisleki šele za leto 1930 v poštev, za tekoče leto pa še vsekakor ostane pri stari dotaciji.
Predsednik omenja nato pritožbo g. Rižnarja, da se je dodelil g. Horvatu v Osluševcih še drugi žrebec in to pod izredno ugodnimi pogoji.
Povdarja, da-bi ga pod istimi pogoji, kakor so se določili prvotno in na katere je g. Horvat pristal, lahko dobil tudi g. Ričmar. Vendar je samo g. Horvat takoj v začetku bil voljan plačati znesek pò 24 tisoč dinarjev ter že tudi podpisal g. Vajdu menico ža ta znesek.
Le okolnosti, da se je postavil g. svetnik Zidanšek na stališče, da morajo imeti vsi lastniki žrebcev iste'ugodnosti, se ima zahvaliti g. Horvat, da je on kòt šesti prišel h koncu d<5 žrebca pod tako ugodnimi pogoji.
To okolnost potrjuje tudi zastopnik žrebčarne g. Rigler, pripomni pa še, da je imel g. Horvat žrebca pod tršimi pogoji že tri dni v hlevu.
Pojasnilo se vzame na znanje brez ugovora.
Nato predlaga g._predsednik:
Občni zbor naj
a)	sklene zahvalo oblastnemu komisarju in njegovim funkcionarjem, ki je ta nakup originalnih bel-gijcev omogočil;
b)	predlaga g. upravnik žrebčarnč, da naj občni zbor sklene zahvalo oblastnemu komisarju, še posebej za to, ker je izposloval žrebčarni na Gvenu podporo po Din 40.000.
Oba predloga sei soglasno sprejmeta.
Nadalje zaprosi sr. predsednik, da dovoli odbor iz - dril&tvéne ‘ blagajne ‘ Stjepanu Novaku darilo po Din 400.—,'to pa zato, ker je že dovoljeno darilo dvigitil-nepravi Novak.
Se soglasno dovoli.
G. upravnik žrebčarne poroča, da je prejel dve pritožbi, ker nista bila dva žrebca licencirana. Ker stoje,v dotičnem kraju že 4 državni žrebci, priporoča,’da-se konjerejci poslužujejo v plemenitev teh žrebcev, nikakor pa ne kaže je tem štirim naknadno licencirati še dva nova,-ki niti ne odgovarjata ter sta- bila- iz tega razloga odklonjena.
TV predsednik predlaga k tej točki sklep, da se naj vsaka naknadna prošnja za licenciranje zavrne, .kar. se soglasnogsprejme.
Nadalje poroča upravnik'žrebčarne, da , sta kupila; »dva posestriika na Hrvatskom dva licencirana žrebca,; ter so se že izdane licence za tekoče leto podaljšale.
Se vzame? soglasno na znanje.
»K .tej točki pripomni g. predsednik, da se bode ^moralo Konjerejsko društvo postaviti v bodoče na stališče, da j£ treba,v- svrho izboljšanja »plemena biti .prisjicencovanju žrebcev čim dalje strožji, čemur adbor+pritrdi.
iO. svetnik Zidanšek stavi predlog, da naj .Ko-- njerejsko društvo vloži na komisarja oblastne samouprave prošnjo za podporo »»Konjerejcu« ter se naj . tej prošnji, priloži zadnjo ali,»pa več številk lista, ali pa celi . letnik.
Odbor vzame ta predlog z, zahvalo na znanje.
j Predsednik-sporoči, daije podružnica v Ljutomeru stavila predlog, naj se celotno pospeševanje konjereje prenesema državno upravo.
•G.-Rigler pripomni k temu predlogu, da je zopetno , podržavljenje zelo riskantna stvar, tembolj, ker' je ^določenih za vse kobilarne v državi1 komaj skupno 400.000 Din.
Prej se lahko to vprašanje uredi z oblastnim odborom, vsled- tega naj ostane, pri sedanjem načinu, kar se sklene priporočati občnemu zboru.
G. Iv. Bedernjak sporoča "željo svojih konje-rejeev, da* bi se naj uvozilo mlade plemenske bel-, :g-iisteeižrebčke,<ki bL seJih. vzredilo.-doma. <Kotej želji : povdacia- g.-;.predsednik, ,;da je to ■ zadevo ; že skušala •rešiti žrebčarna ,v-ssvojem delokrogu, da pa pridejo Taki žrebci,nki^eijvzredijo;pri nas iz-importiranih i žrobčekov,! absolutno predrago.
G. Bedernjak zaprosi nato, da se naj za.obeino iCrenšovci—Kfttiza -Jter. okoliške občine priskrbi vsaj en plemenski žrebec.
, Prošnja, seryzame> v evidenco.
, Nato sjtavitg,.piredsednik;predlog,,ki, setnaj,iznese pred občni zbor: Zaprosi,se,oblastni odbor jn žreb--čarna na.Seln,. da se .nabavi za tekoče ,leto. 20 novih plemenskih žrebcev,?.kar .se sprejme soglasno.
-jCsteyo4ki §PQroČa,g^Beder.pjak,.da„ima na pro-.dai;hikoncu tega,leta enega:žrebca g. Sabo.iz Dolge-vesi za centi jQin.42.50.0.,—„kat- se vzame,v evidenco.
N .kancu. predlaga g.».predsednik, da naj votira ,.d«ušty.0t4)dd .naslovom —?V ožnjaf.konjerejskega društva. za .Mar. oblast-—„dirkalnemu društvu, v, Ljutomera ?„zarjeseB$ko.-dir ko ma .Cvenu znesek, po Din'2000.—, kar odbor.po kratki, debati soglasno tsklene.
; Eo, mneniu, g. .Slaviča, na j ^bode. en član komisije iz odbora "Konj. društva.
Ker je s tem izčrpno obdelana vsa snov, zaključi predsednik odborovo sejo.
Zapisnikar :	Predsednik :
Grlvec Janko, 1. r.	Lovro Petovar, 1. r.
ZAPISNIK
o občnem zboru Konjerejskega društva za mariborsko oblast,,,ki se.,je; vršil dne 2. majnika t. 1. v Mariboru v hotelu »Crni orel« ob 11.30 uri.
D n e vn i r e d:
1.	Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo predsednika o delovanju društva v pretečenem letu.
3.	Rač. poročilo in odobritev računa za 1. 1928.
/4. Predlogi odbora in podružnic.
5.	Delovanje v letu 1929.
6.	Slučajnosti.
Ob 12.30 otvori predsednik g: Lovro Petovar občni zbor, pozdravi prisrčno navzoče delegate, konstatira sklepčnost, posebej pa pozdravi še kot zastopnika velikega župana gospoda svetnika dr. R a-j e r j a, kot zastopnika oblastnega odbora g. svetnika Z i d a n š e k a, ter kot zastopnika žrebčarne g! upravnika Ri g 1 e r j a.
Predno preide na dnevni red se spominja v
•	vznesenih besedah »pokojnega g. pl. Roßmanita, ki si je stekel za konjerejo v Mariborski oblasti izrednih zaslug.
V	znak žalosti se vsi navzoči delegati in zastopniki dvignejo-s svojih sedežev ter zakličejo pokojniku trikratni: Slava!
Nato konstatira predsednik, da so se oprostili:, g. podpredsednik Turnšek, gg. Zemljič Fric, Vajda EL-Čakovec, dr. Veble in Kmetijska družba, ki ni odposlala svojega zastopnika.
-Ad 1. Predsednik Lovra Petovar pripomni, da je bil zapisnik o zadnjem občnem zboru dobesedno priobčen v »Konjerejcu«, vsled tega ga je vsak mo-.
•	ral čitati, izroči ga pa vkljub temu delegatom, če bi ga slučajno kateri ne.citai, da si.ga še naknadno prebere.
Ker so ga vsi. že prebrali • v »Konjerejcu«, se zapisnik'soglasno odobri.
Ad 2. Predsednik povdarja v svojem poročilu, da se je danes društvo sestalo k svojemu 10. rednemu občnemu zboru, slavi torej svojo desetletnico.
Pregled o tem svojem lOletnem delovanju hoče še posebej sestaviti ter ga obelodaniti v »Konje-rejcu«.
Odbor se je v pretečenem letu sestal k trem odborovim sejam, na katerih je reševal tekoče zadeve ter določil premovanja. Le-ta so bila objavljena v »Konjerejcu«. Konstatira, da je uspelo tekom lOletnega. premovanja društvu privesti konjerejce tako daleč, da danes predvajajo le dober materijal.
V	letu 1928.-se Je predvedlo pri vseh 9 premo-.Vanjih 659 konj in sicer v Žalcu 33, Šmarju, 42, Sv. Lenartu 29, Ptuju 53, Ormožu 58, Ljutomeru 112, Beltincih 102, Prelogu 126, Čakovcu 104.
Öd teh 659 predvedenihJkonj je,bilo oremova-nih 418, diplomiranih 43, obdarovanih s priznanico , pa 48.
Včlanjenih je;bilo pri .društvu v letu 1928. 664 Članov, veridar jih je od teh plačalo članarino v tek.
letu 1928 le 128 in sicer iz podr. Čakovec 14, Preloga 6, Maribora levi 27, desni 1, Konjic 1, M. Sobote 2, Ptuja 13, Celja 1, Šmarja 4, Ormoža 25, D. Lendave 5, Ljutomera 18. Direktnih članov 11.
Prosi navzoče delegate Korijerejskega društva, da z večjo vnemo pobirajo članarino pri svojih podružnicah, ker sloni izdaja »Konjerejca« na rednem članstvu ter se ne more vsak trenutek spreminjati.
Od dobro urejevanega in redno izhajajočega glasila pa je odvisna vsaka organizacija, še bolj pa konjereja, ki rabi absolutno svoje strokovno glasilo.
Društvo je stremelo, kakor vsa ta leta, tudi v pretečenem po povzdigi kvalitetne konjereje ter stoji na stališču, da tja, kjer ni predpogojev za kvalitetnega konja, konj sploh ne spada.
Največja, najboljša, in koncentrirana je konjereja v srezih Ljutomer, Ptuj in Ormož, v Prekmurju in Medjimurju, nekaj malega v Slov. goricah, do-čim v Savinjski dolini, kjer je konjereja nekoč bila na višku, danes vidno pojema.
V	pretečenem letu se je društvo potrudilo, kakor vedno, da izposluje potrebne podpore pri pristojnih oblastih.
Ena skrb, ki tare društvo je, da je potrebna absolutna nabava novega plemenilnega materijala. Posrečil se je sicer nakup 6 novih originalnih belgijskih žrebcev, ki so stali Din 166.000.—, od katedrih je prevzela oblastna samouprava Din 136.000.—, privatniki, odjemalci žrebcev pa Din 30i000.—, a to z daleka ne zadostuje, ker bi se rabilo v društvenem okolišu najmanj še 20 novih plemenjakov.
Od teh 6 žrebcev so prišli v Medjimurje 4, v Prekmurje 1 in v Ptujski srez 1. Žrebec, ki je bil oddeljen v D. Lenda,vo, je ponesrečil, vendar se je g. El. Vajda obvezal, da ga nadomesti brez kakvih stroškov z novim plemenilnim žrebcem. Gospod predsednik dalje konstatira s hvaležnostjo, da je za vse težnje konjerejcev našel vedno naklonjenost pri vseh oblastih ter izreka na tem mestu za to prisrčno zahvalo.
Posebno pa se še zahvali oblastnemu odboru za nakazano podporo v iznosu po Din 40.000.— za tek. leto 1928.
O tem poročilu se otvori debata.
V	to posežejo :
G. Slavič, ki naglaša, da je ža konjerejce sramotno, če se mora vedno in vedno naglašati nezanimanje za organizacijo, ki še dokumentira najbolj z neplačan jem članarine. Poziva delegate; da se vsak v svojem okolišu pobriga za pobiranje.
G. Štibler, ki zahteva pobiranje le po podružnicah, ki. se pa po izjavi predsednika dosedaj ni obneslo.
G. Škof, ki najde dosedanji način plačevanja članarine po položnicah, podružnicah in pri premo-vanjih prekompliciran.
G. Bedernjak, ki predlaga za nečlane pri pre-movanjih višje prispevke.
G. Štibler, ki pripušča v premovalne komisije le člane Konjerejskega društva, na kar mu predsednik pojasnjuje, kdo vse tvori komisijo.
G. Štibler, ki zahteva, da naj se po izvršenih premovanjih publicira efekt premovanj, kdo prvi, drugi itd. — Tej zahtevi pritrjuje g. Alojz Janžekoviči, na kar pojasni g. predsedinik, da se je to dosedaj redno izvrševalo, ni se pa moglo samo v Medjimurju, ker se je storila ta napaka, da se je na en dan odredilo dvoje premovanj. Prigon je bil izredno
močan ter je trajalo premovanje, in izplačevanje premij pozno v noč. V bodoče se bodeta pa v:ršili premovanji v Čakovcu in Prelogu vsaka drug dan. vsled tega bo tudi tukaj publikacija omogočena. Se vzame odobraje na znanje.
Ad 3. Predsednik poda svoje blagajniška poročilo.
Kakor vsako leto, se je vodila tudi leta 1928. posebna blagajna za premoyanje in posebna za re-
dne stroške.
Redna blagajna izkazuje:, :
V prejemkih . . ....................... .	. Din 31.672.99
ki se sledeče razvrstijo:
Blagajniški ostanek iz predieta . . . « 15,394.48 ustanovniria Vajda . . . .: .... . . « , 2.000.— obresti od nal.	denarja	.	.	.	' .	. f".	«.	887.11
Članarine . j	. . ..	.	,	.	.	.	.	«:‘	12.291.40
prispevek oblasti k licenc, stroškom V «' 1 1.100.— izdatki po . . . .... . . . Din 12.065.31 ki se porazdelijo sledeče:
Mariborski tiskarni za »Konjerejca« in .
dr. računi . . .	• . -. .. «	6.584.—
stroški licenciranja ..... . . «	L100.—
honorarji za članke v »Konjerejcu« • ‘ . «	575.—
pisarniški stroški, tiskovine itd. . Sl «	1.647.75
potnine . .	. . .	.	.	.	.	.	.	«!	1.714.—
stfoški poštne hranilnice . ... . ' «	309.56
povračila podružnicam	.	.	..	.	.	.	«	135.—
tako, da ostane blagajniškega prebitka
kot prenos na račun leta 1929.	. Din 19.607.68
Premovalna blagajna kaže prejemkov « 77.499 — ki se razdelijo na:,
blagajniški ostanek iz predieta ... . . «-	2.658.—
prispevek oblastnega odbora .. . ... . « 42.800.— privatne prispevke korporacij in po-
sameznikov .	V" SP|. 1 « 31.372.-r-
obresti . . '. V'‘‘V	.	...	,	.	... .<<,	369,,—,
izdatki znašajo . .	.	.	.	... Din	74,839,-t-
ter se razdelijo na : izplačane premije na devetih premovanjih ,	.... v ..... « 68.380.^-
potne stroške vseh komisij	.	.	,	. . «	-	6.,459»t~
talco, da ostane blagajniškega pribit-.
ka za bodoče leto	.	.	.	.	.	... «	2.660.—
Po referatu g. predsednika poroča g. Bunderl v imenu obeh računopregledovalcev, da sta račune pregledala, s prilogami primerjala ter našla, da so isti v najlepšem redu. Predlagata tedaj, da se raču-nopolagatelju da odveza, kar stori občni zbor soglasno.
Ad 4. Predsednik sporoči občnemu zboru predvsem sklep odbora, da :
a)	občni zbor izreče komisarju oblastne samouprave kakor njegovim fünkeijonarjem najtoplejšo zahvalo za nabavo žrebcev;
b)	občni zbor izreče toplo zahvalo oblastni žrebčarni za nakup štirih žrebcev.
Obe zahvali se soglasno in najtopleje izrečeta.
c)	Predsednik omenja nato pritožbo g. Rižnarja, glede nakupa žrebcev in razdelitve istih.
Pojasnjuje zadevo, da je bilo Konjerejsko društvo tako informirano, da prispeva oblastni odbor k 6 žrebcem' le po à Din 10.000.—, . tórej I skupaj Din 60.000.—, dočirii bi morali presežek plačati posamezni prevzemniki žrebcev.
G. Vajda je stavil ponudbo, da uvozi teh 6 ori-ginalcev ter prevzame garancijo za plemenitev. Ker
ir MedjimurjU od prevrata naprej ni bilo niti enega drž. žrebca, se je od teh'6 uvoženih določilo za Me-djimurje 4, za‘Prekmurje l in za ptujski sfez 1 žrebca. ;
Oblastni odbor, ki je odredil za prevzem uvoženih originalov posebno komisijo, je svojo prvotno namero korigiral v teni smislu, da zviša svoj prispevek za vseh šest originalceV na Din 136.000.—1 vsled ‘Česar je odpadel na prevzemriika na pojedinoga žrebca le znesek po Din 5000.—, ker Sfe je postavil oblastni odbor na stališče, da- morajo vsi prevzemniki1 imeti iste ugodnosti.
Le na ta način je prišel g. Horvat iZ Osluševca, ki jé prvotno že izstavil g. Vajdu menico na 24 tisoč dinarjev konečno do plačila le zneska po 5000 Din; imel pa je tega žrebca že pod tršimi pogoji 3 dni v hlevu. ■
Žrebec, ki se je določil 'v Prekmurje je poginil. G. Vajda je véndar podal izjavo, da nadomesti poginulega žrebca s svežim òriginàlcém plemenjakom. Eden öd štirih žrebcev, ki je bil določen za Maeince, a je vsled dolgega odbiranja, ker ga nazadnje nikdo ni hotel, preostal, je bil določen za Slov. gorice. Ker se pa čuti Medjimurje itak zapostavljenim; prosi, da se žrebca pusti v Macincu.
Kar se pa tiče v tuzemstvu kupljenih- žrebcev, je plačala žrebčarna po à Din 10.000.—, ostanke so morali plačati prevzemniki.
G. upravnik žrebčarne še pojasni zadevo preostalega žrebca s svoje strani, istotako oriše' stvar še g- fabler, nakar interpelira tajnik podružnice pri Sv. Lenartu, zakaj se je nakup žrebcev izvršil po g. Vajdu, ne pa po oblasti sami.
~ G. predsednik pojasni, da je nakup vr teLobliki jamstva itd: po 'oblasti neizvedljiv, zvezan pa tudi s prevelikimi stroški, dočirn je uvoz g. Vajde z njegovimi trgovskimi zvezami in z njegovo garancijo, ki se je baš pokazala pri poginulem žrebcu, veliko prikladnejši in cenejši.
Poročilo jse jiràto; soglasno : odobri! ?
d)	Predlog podr. v Ljutomeru, da naj preide celokupna konjereja v etat poljoprivrednog ministrstva in da se ustanovi kobilarna.za Slovenijo.
:. K temu .predlogu pojasnjuje g. predsednik. da v tem proračunu take postavke ni,' da bi sploh bil kak korak v tem smislu mogoč, dočim je pri oblasti preskrbljeno za,tozadevna sredstva, ter tudi ne. kaže stopiti V opozicijo z oblastno Samoupravo.
Otvori se kratka debata, v katero, posežejo gg : Škof. Rigler, Štibler ter končno predsednik, ki stavi predlog, da se naj zadeva odloži do prih. obč. zbora, mediom pa se bode,V;odboru o>zadevi razmišljalo, - , \ / j
Soglasno sprejeto. .	'..„ri:
e)	Predlog za nakup 2.0. plemenjakov.
Gtvori se k'ràtkà debata.! G. Štibler povdarja,
da bi se naj dala interesentom možnost direktnega nakupa. V tem okviru se sproži tudi nakup enega amerikanskega žrebca za ljutomerski srez,
Sklene se : Konstatira se, da je potrebnihZŽO. mrzlih plemenskih žrebcev. Naproša se oblastna samouprava, jda teh 20 žrebcev krije-deloma z nakupom domgčih.dejoma z uyozopj originalcev, istotako, da
kupi za ljutomerski srez enega amerikanca. Način, kako se naj nakup izvede, se prepusti oblastnemu odboru, ki bo gotovino štel.
f)	Članarina za leto 1929.:
Glede dosedanje prakse in višine članarine se Òtvóri kratka debata ter se po tej izvrši sledeči sklep :
V	bodoče se pobira pri vseh onih članih odn. konjerejcih, ki niso pravočasno odvedli članarine preko podružnic, že začetkom leta, a so predvedli konje k premovanju, ob priliki izplačila premije še k redni članarini, ki znaša tudi za tekoče leto 20 dinarjev, še naplačilo po 10 Din,, od katerega dobi polovico društvo, polovico pa podružnica. Vsak član, ki plača članarino začetkom leta, prejme od svoje podružnice člansko izkaznico za tekoče leto. Te izkaznice se dajo od društva podružnicam v potrebni količini na razpolago.
g)	Prošnja Dirkalnega društva v Ljutomeru za podporo :
V	tej točki se otvori ostra debata. Vendar se končno soglasno sklene, da se dovoli za jesensko dirko na Cvenu iz društvene blagajne znesek po Din 2000.—• pod pogojem, da se dirka glasi po društvu : Dirka Konjerejskega društva za mariborsko oblast, ter se en član društva pritegne v komisijo.
h)	G. Štibler stavi predlog, da naj društvo po-
dari kak znesek za fond za nakup mrzlega žrebca v Prelogu ter sklepe občni zbor, da bode društvo prošnjo podr. v Prelogu, ki jo naj vloži preko društva za tako podporo na oblastno samoupravo, toplo podprlo. .	,i::
Nadalje predlaga g. Štibler, da se pri premovanju v Prelogu pritegne v ocenjevalno komisijo pri premovanju in licenciranju g. Mijo Vuk iz Cehovee, kot namestnik pa Ivan Andjel iz Preloga,
Nadalje 'predlaga, da se naj po sklepu podružnice v Prelogu črta v odboru g. Jos. Kos iz Preloga ter prevzame g. Mijo Vuk iz Cehovee, kar se soglasno akceptira.
Nato se razvije kratka debata o subvencijah žrebcem, nakar se priglasi k besedi g. svetnik Zidanšek, ki v vznesenih besedah z ozirom na iznesene referate in izrečene želje konjerejcev apelira na konjerejce, da se naj lOletniee spominjajo z zahvalo ter čestita funkcijonarjem društva k dosedanjim lepim uspehom. Priporoča, da naj podružnice v bodočem desetletju vzamejo delo odbiranja že med letom v svoje roke, ker iznesenje nedostatkov v zadnjem trenutku ne more prinesti nobenih dobrih rezultatov. •
Želi, da bi društvo v drugem desetletju, svojega tobštoja prešlo na to polje podrobnega dela in ga vršilo z vso intenzivnostjo in uspehi.
Predsednik Lovro Petovàr se g. svetniku Zidanšku za krasne besede in čestitke ob lOletnici prisrčno zahvali z zagotovilom, da bo Konjerejsko društvo napelo vse moči, da ne samo ustreže željam irt potrebam, nego da dovede to panogo našega* gospodarstva po svojih močeh do najvišje možne stopnje, nakar dobro uspeli občni, zbor z zahvalo na udeležnike zaključi.;
Zipisnikar :	.	Predsednik :
Grlvec Janko, 1. r.	Lovro Petovar, 1. r.
Obiščite Kmetijsko razstavo v Ljutomeru dne 14. avgusta 1929
Oblastna r samouprava mariborske i oblasti Je ustanovila nov kmetijski urad v Ormožu. Urad še imenuje : »Okrožni kmetijski Urad, oblastne samo<-uprave v Ormožu«. V delokrog, urada, spadajo vsi kmetijsko pospeševalni posli za sreze Čakovec; Prelog, Murska Sobota, Dolnja Lendava, .Ljutomer in Ptuj. (Medjimurje je razen živinoreje začasno dodeljeno kmetijskemu nadzorništvu Čakovec.).
Urad je razdeljen v štiri strokovno samostojne odseke in to: poljedeljsko nadzorništvo, živinorejsko nadzorništvo, vinarsko nadzorništvo in sadjarsko nadzorništvo.
Vse vloge v poslih kmetijskega pospeševanja je odslej nasloviti na dotično nadzorništvo, ki jih bo v lastnem delokrogu rešilo ali pa predložilo osrednjemu kmetijskemu uradu v Mariboru.
Sporazumno s krajevnimi činitelji se je določil uradni dan vsako sredo od 8. do 13. ure im od 16. do 18. ure. Tudi ostale dni so nadzorniki strankam na razpolago, če so v uradu navzoči.
Kmetijsko razstavo v Ljutomeru priredi- Okrajni zastop dne> 14. avgusta 1929 in sicer se bo. razstavilo 75 živali toplokrvne konjske, pasme, okrog 150 glav- goveje živine in perutnino. Razstava.,se otvori ob 7. uri zjutraj in-traja do 18. ure zvečer. Ta dan predpoldne, se vrši tudi premovanje konj. Ljutomerski srez hoče s to razstavo pokazati javnosti svoj velik napredek v teh panogah kmetijstva. Ljutomerski srez brezdvomno prednjači v umnem kmetijstvu vsem drugim srezom v Sloveniji. Ljutomerska reja amerikanskega kasača ima sloves preko mej države, nič manj pažnje ne posveča posestnik Murskega polja goveji pasmi, ki je na visoki stopnji, to velja tudi o perutninarstvu. Z 'ozirom na to je želeti, da .obiščejo to kmetijsko razstavo vsi, ki jim je na srcu in se vesele napredka,našega kme-r tovalca. Na razstavo se povabi tudi g. ministra za kmetijstvo dr. Frangeša. V času od. 11. do 18. avgusta se vrši obrtna razstava v Ljutomeru in se ude-ležniki kmetijske razstave morejo prepričati o napretku, spretnosti in solidnem delu marljivih obrtnikov ljutomerskega sreza. Posetniki razstave bodo imeli polovično vožnjo, po vseh železnicah naše države. Naj bi prišli naši bratje z juga, da vidijo napredek svojega brata kmetovalca na najsevdrnejši državni meji! Mèsto Ljutomer sprejme vse goste s svojo priznano gostoljubnostjo.
Kolo jahače-v irt vozačev v Ljutomeru prinedi dne 15. avgusta-t. 1. konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru, Ker se vrši. dan preje kmetijska razstava v Ljutomeru, je odbor Kola razpisal večji program dirk kakor običajno. Spored bo obsegal tri enovprežne vožnje, eno dvovprežno in ravno ter preponsko galopsko dirko. Prvič bo dirka dveletnih; če temu ne nasprotujejo pravila centrale. Tako bo obiskovalcem kmetijske in obrtne razstave dana prilika, da prisostvujejo znanim konjskim dirkam na Cvenu pri Ljutomeru.,
Zaka, znana, dolinica pri kolodvoru ob Blejskem jezeru, se preurejuje v, veliko in moderno športno igrišče. Gradisse tudi. dirkališče za konjske dirke. Otvoritev bo 8. septembra.
Rekorden dobitek dirkalnega konja.. 2,100.000 fr. ali 4,683.000 Din znašajo dosedanji: dobitki franco-skega..derby- in grand, prix zmagovalca..flotweed... Ogromna vsota, ki jo je pridobil triletni Brulé'ur-jev sin g; Esmond v teku sedmih- tednov — startal je
prvič letos 5. maja .—-sestoji iz,nagrado Hocquart fr. 157.014,—v;nagrade.Lupin-fr„ 333.35L.—,,derby fr. 534.000.—in. velike,nagradč.fri-.lvD83J00—,;Vš»* ta dobljenih nagrad Kakor povrstne zmage v, klär sičnih dirkah znači edinstveni .rekord..v»francoskem dirkalnem obratu,
Ministrstvo za kmetijstvo je dovolilo iz dohod* kov razredne; loterije Donavskemu. kolu, jahačev podpore Din 250.000— in Centrali, kasaških,društev Din 150.000.—,-
Rejee iamerlkancevv opozarjamop: dän prijavijo svoja žrebeta brez odlašanja; za,isistemizirano ko^ njerejsko nagrado, kasaškemu društvu ,v Mariboru. Predložiti je treba plemenski li8t',in.,vppriatl ,40 -di* narjev. Dalje je - treba, vsažrebeta v.prvera letu,rojstva prijaviti Centrali kasaškihridruštev,v.Turmšču pri Ptuju za vpis v register in za derby, priložiti je od občinskega urada potrjenbplemenski .list irr- priložiti 20 Diri. Mladim,živalim dajtèrlepa domačasslo-venska in slovanska imena! ■
Jugoslovanski galopski iderbyn je dobil konj Tip* top g. Djundjerskega.i ki je prejel -nagrade 100.000 dinarjev;
Veliko nagrado Avstrije v- znesku po 800.000 Din si je pri dirkah na Dunaju pridobil dner9! jitnija t. 1. Sletni nemški žrebec Oleander (Prum-rOrchi-dee II).
Komnn in opre m e
za konje ad nauadnedonajfinejše urate za lahko in- težko vožnjo, kakor tudi; razne, potrebščine;
DEŽNE P LR HTE
za. konje ini ; uozaue, svetiljke. za , kočije/ bičeunike/ brzde,' kresal-nike za noge/ Dalje uelika izbira potnih kovčekov,.. ročnih; torbic, listnic, .nahrbtnikov, gamaše i. t d. nagobčniki, irr ovratniki za-pse-,
60HILHI mmzmm
za mline' i n- žag e-
Pf KRRUOS
Rleksandroua cesta št. 13 Eltimškov trgvšt;G
m R RI BOK,
6TSS^(56SaS)St®l96?$a9St®acx5BSSl9SCSaS6««iS®B®a9e«Sšl9
Izdaja:. Konjerejsko društvo za mariborsko oblast, Ivanjkovci, predstavnik : Fran Veble, živinozdravnic — Za uredništvo odgovoren : Stanko Detela; — Tištr MMbOrskC" tiSkérney predstavnik : Stanko Detela, ravnatelj. — Oba v Mariboru.