STRAN 11 Pandemija novega koronavirusa V nedeljo v dolini pol manj okuženih kot v začetku leta Obravnavali pokrajinsko zakonodajo in se zavzeli za ustanovitev pokrajine SAŠA ŠTEVILKA LETO LIH, 5. FEBRUAR 2021 CENA 1.90 EUR NAROČILA KURILNEGA OUA STRAN 15 tel. 02 845 0126, 03 752 07 08 Tradicionalnih prireditev ob 130-letnici pustovanja v Mozirju ne bo MINI MARKETING d.o.o. Stran«* BENCINSKI SERVIS STRANICE NO\Jf\ MtCUW I Izberite naj kulturnika 2021 Oglasi 2 Savinjske novice št. 4, 29. januar 2021 Vsebina Informativni dnevi Korona mladim vzela še ta pomemben življenjski dogodek...................................................4 Komunala Mozirje Storitev praznjenja greznic se bo začela obračunavati mesečno ... 6 BSH Hišni aparati Nazarje Od lani ogljično nevtralno podjetje..............................7 Gornji Grad Zaradi močnega deževja zasulo odsek ceste ............................................. 7 Zgornja Savinjska dolina Lani več novih podjetnikov kot izbrisanih.......................................10 Osrednja knjižnica Mozirje Vračanje gradiva tudi izven delovnega časa.....................12 Godba Zgornje Savinjske doline Koncert na spletu letošnji nadomestek pravemu...................20 Muzej Vrbovec Regijska razstava v spomin na Almo Karlin odprta za javnost.............................20 PD Nazarje v času epidemije Prilagodili so se omejitvenim ukrepom ................... 22 Kapitalni ulov v Savinji Jernej Bizjak na suho potegnil sulca kapitalca...............23 Nogometno društvo Mozirje Trenerji z nogometaši povezani na daljavo........................24 Novo mesto Maja Mihalinec Zidar potrdila normo za evropsko prvenstvo..............................................25 Tretja stran 25 Zahtevni časi za sprejemanje odločitev Prvi teden v februarju smo v nacionalnih medijih in na socialnih omrežjih spremljali proteste v nekaterih regijah, kjer je vlada zaradi poslabšanja epidemiološke slike ponovno zaprla prej delno odprte šole, hkrati pa je zaostrila pogoje za sprejem otrok v varstvo v vrtcih. Dodatno nezadovoljstvo so sprožili zapleti pri testiranju šolnikov na Gorenjskem, kjer so se hitri testi izkazali kot zelo nezanesljivi. V Savinjski statistični regiji, kamor spada tudi območje Zgornje Savinjske doline, je trenutna situacija glede okužb takšna, da vlada dopušča učencem prvih treh razredov osnovne šole obiskovanje pouka »v živo«, kar je pravo olajšanje tako za starše kot za učitelje in seveda za otroke. A predsednik vlade opozarja, da je lahko v primeru poslabšanja razmer že v parih dneh stanje drugačno. Devetošolci se pripravljajo na obisk informativnih dni, ki bodo letos potekali v virtualni obliki, torej na daljavo. To seveda ni enako kot dobiti realen občutek ob obisku institucije, kateri zaupaš, da ti bo v naslednjih treh ali štirih letih dala dovolj znanja za nadaljnjo karierno pot. Ampak takšne so pač okoliščine, v katerih je treba v teh časih sprejemati odločitve. Pred mikrofon smo tokrat povabili upokojenega zdravnika, ki se je krajše obdobje ukvarjal tudi s politiko, Antona Zunterja. V pogovoru z našo dopisnico je obudil spomin na svoje dolgoletno delo v ambulanti v Lučah, kjer je opravil tako prvi kot zadnji dan svoje službe, beseda je seveda nanesla tudi na njegovo veliko ljubezen - planine, spomini na njegovo politično udejstvo-vanje pa so hkrati tudi spomini na osamosvajanje Slovenije in začetke delovanja samostojne države. Kar doktor Zunter izpostavlja kot problem naše demokracije, je negativna selekcija kadrov v politiki. Strinjam se z njegovo oceno, da to neposredno vpliva na kakovost odločitev, ki jih sprejemajo najvišji politični organi, ki nam nenazadnje postavljajo okvirje našega življenja in dela. Zdi se, da smo na tem področju zašli v slepo ulico, saj se vedno manj strokovno dobro podkovanih posameznikov odloča za vstop v politiko. Takoj namreč, ko bi to naredili, bi dobili »etiketo«, da so nepošteni, koristoljubni, koruptivni, nesramno preveč plačani ipd. Ali je torej v politiki, kjer so za diskreditaci-jo drugače mislečih očitno dovoljena vsa sredstva, nemogoče ohraniti čist obraz? Če je odgovor pritrdilen, potem lahko pričakujemo, da bo vsaka nova generacija politikov samo še slabša. Upam pa, da temu ne bo tako. Sem utopist? Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 5, 5. februar 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjsli fi i t fÄ^ÄX^Ä® Napis na leseni prekladi nad vhodnimi vrati PRIPIS O STARIH IN NOVIH ČASIH Kot pišeta Avguštin Stegenšek v knjigi Dekanija gornjegrajska (Maribor, 1905) in Jože Curk v knjigi Sakralni spomeniki na območju občine Mozirje (Celje, 1967), so na zvonu iz leta 1648 okrasni pasovi in reliefi, ki predstavljajo Golgo-to, Ano Samotretjo in Kraljico Marijo z detetom. Druga dva zvonova, ki ju je ulila Kranjska industrijska družba, sta iz let 1922 in 1923. Cerkev je prvič omenjena posredno leta 1389, ko se v neki listini omenja Drakslovo posestvo pod hribom svetega Primoža. Tlakovana je bila leta 1529, kot je dokazoval prejšnji opečni tlak. V prvi polovici 17 stoletja sta tu tesno ena ob drugi stali dve stavbi. Po letu 1650 je cerkev dobila sedanji zvonik in kapelo svetega Florijana, in sicer tako, da so ali podaljšali ladjo prvotne, manjše cerkve svetih Primoža in Felicijana in ji prizidali kapelo svetega Florijana ali pa so kapelo svetega Florijana podrli in potem povečali sedanjo cerkev. Nad glavnim vhodom v cerkev je v lesen podboj vrezan napis: OD PERVO VIRNIH KRISTIANOV SIM BLA POSTAVLENA VLETI 1094. IN ZVERHAM VRET POPRAVLENA VLETU 1874. OBČASO CERKO-NIH OSKEBNIKOV LUKEŽA ŠTORGLA IN JURJA VRŠNIKA. (V besedi VLETU sta E in T iznajdljivo združena v en sam znak.) Leto postavitve prvotne cerkve 1094 je vprašljivo. Na pročelju cerkve, na zahodu, kjer bi pričakovali vhod, ki pa mora biti zaradi razgibanega terena z juga, je upodobljen sveti Florijan kot gasilec. Ob vznožju hriba, na katerem stoji cerkev svetih Primoža in Felicijana, je kužno znamenje, visoko kake 3 metre, najbrž iz 17. stoletja. 13 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 Nasveti , "to Zimska barvitost rastlin . j, w J DARINKA PRESECNIK, svetovalka za hortikulturo Tudi v zimskem času nam številne grmovni-ce polepšajo in popestrijo naš vrt. Precej živahne barvitosti lahko vnesemo v vrtove z izbranimi grmovnicami in rastlinami. Mahonija ima poleg rumenih cvetov tudi modre plodove. BARVNA STEBLA Poleg obarvanih cvetov in plodov lahko uporabimo barvna stebla. Med te grmovnice uvrščamo številne drene, ki poženejo stebla v rumeni, oranžno-rumeni, rdeči, koralno rdeči in celo škrlatni barvi. Niso pa dreni edine grmovnice z barvnimi Telohi napovedujejo skorajšnjo pomlad stebli. Sorta bele vrbe Chermesina bo kljub imenu pognala čudovita rdečkasta stebla. Lahko uporabite tudi sorto robide Rubus cockburnia-nus Goldenvale. POZIMI CVETOČE RASTLINE Posebej dragoceni so zimski cvetovi. Za dodatno barvitost gred ob koncu zime bo poskrbel volčin, ki bo zacvetel s prekrasnimi rožnatimi cvetovi. Posadite lahko še pozimi cvetoče grmovnice sarkokoko in skimijo. Obe sta zimzeleni in bosta pozimi dale gredi lepo strukturo. Sarkokoka je sorodnica poznanega pušpana. Lahko bi ji rekli, da je njegova manjša, lepša in dišeča sestrična. Pozimi cvetijo tudi nepozebni-ki, ki zelo prijetno dišijo. Cvetijo tudi brogovite z rožnatimi cvetovi. Med zimsko cvetoče rastline spadajo tudi telohi, ki jim pravimo tudi božična roža. Cvetijo v zimskem času in napovedujejo skorajšnjo pomlad. OBARVANI PLODOVI GRMOVNIC Živahno obarvani plodovi grmovnic nam lahko tudi polepšajo zimski vrt. Najbolj popularna grmovnica z rdečimi plodovi je prav gotovo bo-dika ali drugače imenovana božji les. Bodika ali božji les Malo nižja grmovnica je tudi mahonija. Vključili bi jo lahko v skupino prej omenjenih pozimi cvetočih grmovnic, vendar bodo poleg lepih in živahnih rumenih cvetov zimski vrt polepšali tudi njeni modri plodovi. PODARI PRIJAZNO BESEDO Najlepše stvari v življenju niso stvari TANJA POVHE, psihologinja Marsikomu dandanes ogromno pomeni le močan stisk roke, prijazen pogled in kakšna lepa beseda. Zdi se mi, da tega resnično primanjkuje. Toplina, iskrenost in občutek, da se še lahko na nekoga zaneseš. Da je nekje nekdo, ki ti bo pomagal, ko bo šlo kaj narobe, ki ti bo le stal ob strani, ko ti gre na jok. MATERIALNE STVARI OSREČIJO LE ZA KRATEK ČAS Vse preveč je poudarka na materialnih dobrinah. Nemalokateri starš otroku raje kupi kup dragih igrač, kot da bi mu prebral pravljico, se z njim igral in mu znal prisluhniti, ko ga ta potrebuje. Premalo je poudarka na temeljnih vrednotah, kot so razumevanje, ljubezen, potrpežljivost, sočutje. Mislim, da so se te vrednote nekako izgubile v času, vsem se stalno mudi, marsikdo obupuje, nima več volje in vztrajnosti ter misli, da stvari pridejo kar same od sebe. Vendar ne slabe ne dobre ne pridejo iz niča, za vse nekje obstaja nek razlog. Z veliko volje, potrpežljivosti in razumevanja se marsikaj da narediti, rezultati se vedno pokažejo, pa če so razmere na videz še tako nemogoče. POGLED NA SVET JE POGOSTO LE ODRAZ NAŠEGA NOTRANJEGA SVETA Potrebno je vzeti v obzir, da marsikatera stvar dandanes ni pravična, pa se nam lahko pripeti. Tako pač je. Nikoli ne bo pravično za vse, treba se je naučiti s tem živeti in še vedno ne obupati. Nikjer ni zagotovila, da se ne bomo »opekli«, da se bo vse izteklo tako, kot naj bi se oziroma tako, kot smo si zamislili v svoji glavi. Vse stvari niso odvisne le od nas, so tudi splet različnih okoliščin in ljudi okoli nas, saj ne živimo v majhnem, izoliranem, pravljičnem svetu. 14 Savinjske novice št. 5, 5. februar 2021 Nasveti, Organizacije A na marsikaj le imamo vpliv, sami usmerjamo svoje misli, sami imam nadzor nad lastnim življenjem, nad tem, kako si razlagamo določene situacije. Te si lahko namreč interpretiramo na ogromno različnih načinov. Zakaj bi si ustvarjali nepotrebne skrbi, ki se v večini sploh ne uresničijo? NAREDI NEKAJ LEPEGA ZA SOČLOVEKA Pogosto se pogovarjam z ljudmi, ki tega nimajo, mislijo, da imajo drugi popoln vpliv nad njimi, pa naj si bodo to starši, sorodniki, partnerji ali prijatelji. Koliko je nemočnih ljudi, ki zaradi zelo različnih stvari niso zmožni sami vzeti vaje- ti v svoje roke. Vse več je žalostnih, obupanih in depresivnih ljudi. A življenje samo po sebi sploh ni tako črno, grdo in brezupno, kot se številnim zdi. Takšnim ljudem moramo znati pokazati, da je vredno živeti, da so še lepe stvari, ki prina- šajo veselje. Jim podariti nasmeh, jim prisluhniti, saj takšne stvari štejejo. Z denarjem se res da marsikaj kupiti, a pristne ljubezni, prijateljstva, smeha in zadovoljstva pa zagotovo ne. Tanja Povhe 130 LET PUSTOVANJA V MOZIRJU Tradicionalnih prireditev zaradi epidemije ne bo Letos bi s prireditvami, ki se vsako leto zvrstijo na pustni torek, pred njim in po njem, obeležili 130-letnico pustovanja v Mozirju. Zaradi epidemije covida-19 pa odpade tudi večina dogodkov povezanih s pustom. OD PALETE DOGODKOV OSTALO BOLJ MALO Pustna srenja se je letos, hočeš nočeš, morala na tajni seji pokoriti pravilom, ki veljajo v teh skrajno čudnih časih. Vrsta ukrepov, predvsem prepovedi, je pač potrebna, če hočemo, da se ta kuga, imenovana koronavirus, umiri in zajezi. Kljub obletnici, ki bi bila drugače še posebno bogato praznovana in obeležena, letos domala vse prireditve odpadejo. PISANA OKRASITEV, PISANA BESEDA IN KRALJICA OSTAJAJO Za priokus časa, ki ga obožujejo predvsem otroci, čislajo pa tudi odrasli, bo poskrbljeno vsaj za pisano okrasitev kraja. Da ne bo šel čas mimo brez pisane besede, bodo pustnaki izdali ča- Mozirski pustnaki obeležujejo 130-letnico pustovanj v Mozirju, a tokrat brez tradicionalnih prireditev, kot je mednarodna karnevalska povorka. sopis Pustni kurir, ki je svojevrstna bodica aktualnih dogodkov. Časopis bo prišel v vsa gospodinjstva v mozirski občini. Aktualna pustna kraljica Hana Selišnik, ki prihaja z Rečice ob Savinji, je ostala in obdržala naziv še za eno leto. OBUJANJE SPOMINOV Pustnaki bodo v reklamnih panojih postavili na ogled razstavo fotografij, ki segajo vse iz leta 1904 do sedaj. To pa bo tudi vse, kar razmere trenutno dopuščajo izvesti. Ko se bo stanje izboljšalo, bodo pripravili še razstavo zgodovine pustovanja v Mozirju in filmski večer. Obstaja namreč vrsta posnetkov pustovanj, najstarejši še iz leta 1964. GOLAŽIJADA ŠE V PLANU Z upanjem, da epidemija in z njo povezani ukrepi čimprej potonejo v pozabo, se ozirajo naprej. Konec maja ali v začetku junija je v njihovi domeni organizacija največje golažijade v Sloveniji. Na sejmišču ob Savinji se vsako leto zbere okoli 35 ekip, ki se pomerijo v kuhanju golaža. Manifestacija se je odlično prijela, kar kaže obisk domačinov. Redkokateremu drugemu dogodku jih je priča toliko, kot ravno kuhanju golaža. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Kronist Žiga Laykauf je leta 1921 zapisal, da Mozirjani že trideset let počenjajo pustne norčije na trgu. Že pred tem so v Mozirju poznali tako imenovane močnike, ki so na pustni torek preganjali otroke in mimoidoče. Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 15 Oglasi Izberite naj kulturnika 2021 Vstopili smo v Februar, ki mu v Zgornji Serijski doti ni namenjamo posebno pozornost, s praznovanjem Meseca kulture. V sklopu praznovanja se vsakoletno podelijo tup priznanja zaslužnim k uit urni m ustvarjalce m. Ker letos podelitev nI izvedljiva, vsaj ne na način, kot bi si želeli, bomo v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti - območno izpostavo (JSKD Ol) Mozirje, in vami, cenjeni bralci in bralke Savinjskih novic, poiskali osebo, ki si zaradi pomembnega vpliva na razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti v Zgornji Savinjski dolini zasluži, dajo še posebej pohvalimo, Prva dva tedna trajanja izbora bomo zbirati vaše predloge, od 19, Februarja 2021 dalje pa boste lahko glasovali za kandidate na listi, ki jo bomo dokončno oblikovali organizatorji akcije, in se!e takrat bomotudi začeli s štetjem glasov. Če boste poslali svoj predlog, ste lahko tudi nagrajeni. Med pravočasno prispelimi predlogi bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel praktično nagrado, ki jo podarjajo JSKD Ol Mozirje in kulturna društva Zgornje Savinjske doline. Izpolnjeno glasovnico do petka, 12. februarja 2 0211 pošljite na naslov: Savinjske novice, Smihelska cesta Z, 3330 Mozirje. S■,feUvlOvaI ."I- .hl.n. .■;: :■ ., piri"¡.i. .. 't d.ivpli mrj.iPi.Mi,,;,.. :Pir.i.ir VL-.V pY itnlebViKliltii' hHnjl'P;L*|ii$iwHtiii.jiiih OfllhHlh Isijv, iL ¡idpp ( &kuntHP o Mcbnlh podattov (!VOP' t, Ur i ftS, tt 95/>W4. iJ/tOOt IIP61J ift S#feino ividbo ovarsbftj osebnih pwtiO(ov (GOfHj PpdoHieni oseenj p