-■SL tmiiuA: iTAzSiL* »^irTOKKSjilS^ gažSft&n GLASILO KRŠČANSKE DELAVSKE MLADINE 1»1LAD8NSHA lW.m I-S-7. - UIUMLIANA PRILOGA DELAVSKI PRAVIC'". 23. MA)A 1935 obČGstvenos\ Prvi maj je bil prvotno tisto delavski praznik, ki sla ga pa danes prevzela ;■ svoj program že buržuazija in mu lom e š ianslvo. Tisočero življenje se obnavlja in prebuja v tem mesecu, v rastju klije nova moč, ozare drhte od plodnih sokov, gozd vriska s svojim svežim zelenjem, priroda vstaja in poraja najrazličnejše oblike, a v vseh oblikah živi le zalo, da skupno služi skupnemu namenu: ohraniti rod. Tesna povezanost vlada nad življenjem, ki ga upravljajo vcčnostni zakoni. Priroda nima svobodne volje, zato je podrejena nespremenljivim zakonom, ki so tesno povezani drug z drugim in imajo svoj izvor v Stvarniku samem. Človeku je pa bila dana svobodna volja, dana mu je bila prosta pot, da si voli svojo vero in postavo. Slabosti in nedograjenosti so zavele človeka, da je svojevoljno zašel, zgubil se je v zmedo, da danes ne ve ne kod ne kam. Zgubil je zvezo s sočlovekom in za lastni prestiž je ubijal bližnjega in mesto tesne povezanosti, ki je osnovni zakon uspešnega življenja, je uzakonil razbitost, ki grozi s propadom vsega dobrega in lepega. Težki so časi, ki jih preživljamo kakor v granitu zakopani. 'Človek je sočloveku zver in gorje ti, če se dotakneš s kakršnimkoli namenom bližnjega koristi. Križan boš in sežgan. .4 kar je nas mladih, se ne bojimo ne križev ne grmad. Pot je jasno začrtana pred nami brez kompromisov in brez ozirov na preteklost. Maj nas uči in vzpodbuja. Tudi v nas klije in vre novo življenje. Toda to življenje mora biti vredno svojega obstoja, naše življenje mora biti vredno človeka. Naša pot je ta, ki vodi k človeku, da postanemo ljudje napram sebi in bližnjemu. Iz tega se pa mora razviti skupnost, ki bo nujna posledica naše notranje rasti, zavladati mora občestvenost prvih kristjanov, ko boš ljubil svojega bližnjega zato, ker je tvoj sočlovek, ko se boš izenačeval z boljšimi in potegnil slabšega na svojo ravnino. Zgraditi moramo čas, ko bomo enaki iz notranje nuje, ne pa zato, ker bomo vlekli iz tega korist. Naša pot je pot k občestvenosti. A ne k tistemu kolektivu, ki reže in na- teguje ljudi kakor Prokrustova postelj po pravilu: »Kdor je majhen, ga bomo razvlekli, kdor je prevelik, ga bomo podsekali.« Tak kolektiv, ki mu daje mero papirnat zakon in ki meri le naše zunanje stremljenje, je ničev in v naprej zapisan poginu, ker je nenaraven. Edina mera nam sme in nam more biti ljubezen. Premalo ljubezni poznamo in ljubiti smo pozabili. To je človekova krivda. Mlad človek mora ljubiti — a danes lega ne znamo in ne zmoremo. Vsaka ljubezen oplemcnituje, človeka dviga; pa naj bo ljubezen fanta do dekleta, ljubezen človeka do narave, ljubezen do ideje ali ljubezen do Boga. Res pa je, da so ljubezni zmožne le velike duše, majhne samo poželijo. Tsato moramo postali veliki, notranje dograjeni in močni, da bomo neko!: sposobni in dozoreli za majsko o bčestve n ost ljubezni. D. J. Vzrok* V danalšnji družbi nastaja kaos, zmešnjava. Ni na videz pravca, ki bi bil zanesljiv in odrešilen. Človek niti samemu sebi ni zvest. Zakaj? Današnja mladina nima vzgoje, ki bi jo držala na višini v poznejših vrtincih življenja. iPa bo kdo rekel: saj imamo versko vzgojo zlasti pri kmetski mladini. Kako je pa potem to, da se toliko naših mladih fantov izgubi, ko pride v inozemstvo? l a ne samo tisti, ki gredo iz domovine, ampak tudi tisti, ki gredo v bližnje tovarne ali v domača mesta. Nekaj časa koleba, potem pa omahne. Nad vsem' obupa, kar je prej mislil, da je dobro in sveto. Zakaj? Zato, ker ga nihče na življenje ni pripravil, ker mu nihče ni dopovedal, da ni vse življenje tako, kot je pri kravah na paši, ali v nedeljo na vasi. Velik kader našega delavstva prihaja iz kmetskih in bajtarskih družin. Kdo je te ljudi v mladih letih pripravljal na strokovno borbo, ki bo rešila delavstvo? Kdo je te ljudi kdaj pripravljal na vse težave kmečkega življenja? Kdo jim je vsadil v srce in možgane, da si bodo le skupno izboljšali svoj položaj? Nihče! Nihče jih ni pripravil na življenje in zato jih življenje tako silno tepe. Tako življenje jim naposled zamrzi še vero. Pripravljati mladino na življenje, to hoče Mladinska zveza. Pripravljati na življenje delavsko in kmetsko mladino in sicer tako, da ga bo znala prijeti na pravem koncu, to je na strokovnem polju. Če bi kdo kedaj vzgajal mladino tako, bi imeli danes kmetje svoje Kmetske zbornice in Delavske zbornice bi pač drugače funkcionirale kot pa je to danes. Vcepiti mladini v srce to, da je najvišje vera, potem pa skupna strokovna borba, da je to reišitev naša, naše mladine in bodoče družbe, to hoče in na tem dela Mladinska zveza. J. L Delavka-t&pimka v ma$M Sleherna od nas si je postavila podobo majniške Kraljicp v svoje srce ter prižgala večno luč, ki naj bo luč upov v boljše čase... Kako ne bi? Saj ravno dekle, delavka, ki je sužnja velekapitala, ki mora od jutra do večera trdo delati, da si zasluži skorjico kruha in z bornim zaslužkom preživlja morda celo brezposelne brate, sestre ali starše, ravno ta trpinka si je postavila sveto podobo v srce. ; iDekliška duša je dovzetna za vse, prav za vse. In če ne bi dobila delavka moči, ki jo potrebuje njena strta duša, iz temeljev krščanskih organizacij, bi ne bila kos svoji borbi za življenje. Zatorej proč s tistimi, ki hočejo iztrebiti zadnji up uboge trpinke, ki hočejo umazati sveto podobo v srcu, ki hočejo ugasniti večno luč, ki jo je prižgala že mati v detinski dobi, ko še ni vedela, kaj je biti sužnja modernemu stroju. Ko se po delu vrača domov, ko prihajajo v njeno bolestno dušo zvoki donečega speva majniških zvonov in jo vabijo, da stopi v cerkev ter prisostvuje šmarnični pobožnosti, vidi Brezmadežno, ki je kači glavo strla, kako mogočno in zmagoslavno zre proti nebu. Takrat se zgodi nekaj, kar se ne bi nikdar drugače zgodilo: za hipec pozabi, da je trpinka. Lepo ji je v takih trenotkih! 'V maju je ves svet poln hrepenenja po nečem lepem. Tembolj pa zahrepeni po nečem višjem delavka, ki čuti dan za dnevom preziranje, ponižanje, izkoriščanje; ko vidi, kako pije moči njenega telesa velekapital, kako uživa sadove njenega dela, kako si dovoli razvrat ter vse mogoče življenjske dobrine, njej pa vrže drobtinico v posmeh, ne za plačo. /Ko komaj dorasla dekleta zastavijo svoje prve korake v življenje, zakipi v srcih sto in sto upov v boljše čase. Bodo li njeni smotri doseženi? Doseženi bodo, a le tedaj, kadar bomo vse, prav vse združene po načelih krščanskih soc. organizacij. Zatorej pogumno naprej v borbi za boljiše čase pod vodstvom majniške Kraljice in pod praporjem krščanskih soc. organizacij. T. S. Nase razvedrilo Mlademu človeku je treba doživetij in duhovnih vzgibov, ki mu jasnijo obraz in usmerjajo mišljenje. Zato je najbolj primeren način vzgoje bližnjega in samega sebe: tesen stik z naravo. Delavca so odtrgali od prirode, pokazali so mu pot v črne revirje, zakajene delavnice, med brezdušne stroje in umazane predele. Nihče mu pa ni pokazal poti k soncu, k oddihu, ko se bo lahko začutil spet človeka, gospodarja lastnega telesa in lastnega življenja. Za bore življenje prodaja svojo kri in ne malokrat je to krvavo prisluženo življenje razmetaval vinjen po beznicah, omamljen po trenotnem razpoloženju, da mu je bilo življenje kesneje še težje. Člani MZ se zavedamo tega. Za nas ni več zabave v zatohlih prostorih, v vinu in harmoniki. Naša zabava je v prostosti, v soncu sredi zelenih gozdov, na pisanih tratah in na snežnih poljanah. Hočemo k naravi iz katere smo izšli, da živimo po zakonih, ki jih je vložil v nas Stvarnik, ne pa po namišljenih razumarskih pravilih, porojenih za zelenimi mizami. Prirejajte izlete in taborenja, ker to je zabava za nas. Priroda čudovito veže ljudi, en dobro organiziran izlet lahko koristi več, kot pet predavanj. Zavedajte se tega in ravnajte po tem. ,, , Tudi centrala MZ bo priredila taborno kolonijo od 21. julija do 11. avgusta 1935 v Martuljku, ki je namenjen v prvi vrsti delavskim slojem. Cena je za člane za vse tri tedne 200 Din, za nečlane pa 250 Din. Na dan plača član 10 Din, nečlan pa 12 Din, če bi bil kdo manj časa kot tri tedne. Člane po skupinah pozivamo, da se po možnosti taborenja udeležijo sami, če ne, naj pa napravijo^ čim večjo akcijo v svojem okolišu za kolonijo. Podrobnejše o tem bomo poslali okrožnico vsem skupinam. Kdor bi se pa od vas zanimal, naj nam piše, da mu pošljemo prospekt. L. II., Celje: A/cslojg® Miesdmske zveze Gotovo se marsikdo sprašuje, čemu nam je potrebna novoustanovljena Mladinska zveza. Mladinskih organizacij je danes že toliko, da človek že res ne ve, katera je bolja in prava. Res je. Vsaka politična smer si vzgoji danes mladino jjo svojem načelu in v svojem duhu. Tudi delavske mladinske organizacije imamo. Zakaj pa l>i pustili ravno našo mladino zapuščeno. Mnogo so je izgubilo časa in neporabljenih sil že doslej. Ali naj čakamo še dalje? Treba je torej da nadomestimo to, kar se je tekom let zamudilo. Vsako gibanje, ki hoče ostati trajno, mora sloneti na mladini. Kapitalizem ne čaka. Vse tišči k tlom in ne pusti svobodno dihati nikomur. Enega linči na delu v trgovini, drugega v delavnici, v tovarni itd. Ali mislite, da se bo to izboljšalo samo nekoč. Motile se. Zato bo treba krepkih rok, ki bodo znale voditi pravično borbo zoper to največje zlo. In odkod naj to pričakujemo, če ne ravno od mladine. Njiša zveza naj bi bila in mora biti mladinska. Ne morda mladinska v toliko, da v naprej loči mejo človeške starosti. Veseli sprejemamo vsakogar, kateri hoče in misli pošteno, v svojo sredo. Naša mladost sloni na tem, da dajemo prednost duhu in potem šele formi. Mi smo delavska mladina. Od raznih strani se nam obetajo vse mogoče dobrote, katere so lepe in mamljive na zunaj, toda trajnega, kar bi bilo koristno za vse delavstvo, nam niso dali in nam dati ne morejo. Zavedamo se, da je delavstvo danes tako razcepljeno in zapuščeno, kot morda še nikoli preje. Da bi kdo preje resno organiziral delavsko mladino, pač danes ne bi bilo toliko gorja. Predvsem je naša naloga, da dvignemo delavsko zavest in delavsko kulturo. /i raznimi prireditvami hočemo opozoriti ljudstvo na našo organizacijo. Širiti moramo delavski tisk in proletarsko čtivo. (Delavska Pravica, Krekova knjižnica itd). Izobraževati hočemo sebe in naše tovariše, kajti samo izobraženo delavstvo se bo moglo> dosledno boriti za svoje pravice. Fante in dekleta hočemo vaditi v razglabljanju. Brez resnih delavskih vaditeljev ne bo zavednih delavskih vrst. To so glavne smernice, katei'e smo si zastavili. Fantje in dekleta, dokažite, da je v vas še_ mnogo dobrega, česar Vam brezvestni kapitalizem ni mogel vzeti. Strnite našo vrste proti skupnim sovražnikom, in naša bo zmaga. iVct evharistični kongres ! Evharistični kongres 'jo istirogo samo v er s.k a prireditev. Kaj diuugoga biti no sune, sicer bi bilo to bogokletstvo. Prignati Boga v a v. ReS-njem Telesu, počastiti iga, moliti ga im v svojem srcm ustvariti živ tabernakelj, to mu j ibo evharistični kongres. .Danes vlada kriza v .gosRJod aratvm. Talka in Sc večja kriza jo na 'diUihovmem polju. I*n ta Ik.ni-za duho-v mora biti ozdravljena najprej. Temin ozdravljenju l>o šole .sledilo ozdravljenje v gospodarstvu. Ker hočemo duhovno in gospodarsko ozdravljenje družbe, Iker liočemo im moramo* biti močni, da bomo apostoli nove družbe, ipripra/vfljajmo se ma ikongres z vso notranjo silo svojih sre, da bo sad .kongresa za nas (to, 'kar Ibiti »nora: Bo«; v nas i.n mi z Njim. SKVPINE POROČAJO L.lilIBLJ ANA. Čeprav se čoidino sliši, .vendar je resnica, ul a je maše delo v mestu težje kot zunaj. iMesto zvablja ljudi rna vse strani im le res (idealno in močno ljmidi, ki ise zavedajo svojih dolžnosti, lahko (pridržiš. Druigo se razibegne otb prvih itežkočah. Pri nas so se razivile tri sekcije, (ki so vsaka v isvoijem področju delavne ipo svojih mo6eh: ,tamlbiwaš»ka, aJjpimska in dramatslka. Tamiburaška sekcija 'je 'nastopila Kemintje aia na&ih (prireditvah z 'velikim »uspehom. S'kmi5nje imia dvalkrat na teden. Največ -časa in deda .pa žrtviuijejo čilani dramatike isekcije. Izpostavil j eni smo strogim očem .kriitilke, zato moraijo ibiiti maše Iliri reditve .natančno naštudiirmne. iPnva drama Petrovič: »DimSe« mi bila majbodijga, zadetek je pač težak. Simo ipa zato doživeli .tem večji uspeh pri Tolstojeva sidrno težki drami »Moč teme«, 1935 smo iundli .ustanovni sestanek »krajevne is/kmpimc Mladinsko zveze, .na katerem jo goivoril tov. Novai Zdaj imamo. XI članov. Zaenkrat smo osnovali le drainabsko sekcijo, upamo ipa, da dolbimo itudi pevsko. Sestanek jo 'hi.1 še ikar dolbro obislkam. Tudi melkaij nepoklicanih je prišlo poslušat. Tisti, iki je Ikri-•tiziral, mm .ne zamerimo, iker nima miti pojima, ikaj jo /Mladinska zveza. Saj je še za .kritiko nekoga imel, ker sam me zna javmo-igovoriti. S itaiko (politiko nii itreba hoditi okoli nas, .ker ma.ša organi za.cij n .ni politična. Članom ipa želimo veliko uspeha! O .našem delovan'j.u bomo fte poročali. iKRI2E. Slkiupima se je (ustanovila lfi. decembra 1084. (Delamo maji več na dramatikom (podlim An smo doslej igrali že &est iger, in sicer: 20. jan.u-arja Koroške tihotapce , 2. februarja >iTakui1>1 jeni tn zopet najdeni mož«, il7. februarja >Oharleye-va teta.% 24. februarja »Urban iSunulkova ženitev« (■aa člane), 10. marca »Mati im »sin«, 14. aiprila »iZa čast im ikri '. Zdaj ipa pripravljamo za 36. maj ilgro »Garcia Moreno«, ikii maj bi bila ikoit neka predpriiprava za evharistični »koniKires. Prazmovali smo 11). marca ^iDelavslki iprazmiik«, iki je prav lepo .u.Hipel. limeli smo en člamiski sesianelk ii.11 ;pet sej. Prejefli im odiiKKsllali ismo tnidi že več dopisov. Upamo, da oano laihko 6e kaj več porogali o mažem deliu, .ko se bomo mi im celotna or^ranizaciija fio bolj razmahnili. .KRANJ. Mladi.malka zjveza JSiZ v Kranjm ise je mstanoviila ‘28. marca 1935 na uist.amovmem se-«tanlkai. iDasi je naša organizacija fie zelo mlada, vendar gremo pogummo za ciljem, 'ki ga vidimo se zelo daleč ipred seboj. Na naših sejali, ses.tam-k 1I1 ul 'predavanjih govorimo o .tem, kafro bd HJrido!bi'li mladino k naš en 1111 gi>banjn. V .teikm enega 'meseca so bile vso mladinske sekciiie v iuajfleo)Senn razmahni. Tamburaši vidno .napredu-ijejo. Mlladi noigoinetaši so z e igrali «v šanartnem pri Kranij.u itek‘ino, katero so sicer izgubili — pa nič zato, isaj iiiluče ni padel učen na. svet. V tean ikratikem času smo timieli 6tiri seje lin tri sesitan-•ke; unreijeli smo ipet i 11 odposlali ,pet dopisov. Število članstva raste in zaito use me ustrašimo svoje težko maloige, ki simo si jo stavili. Zato, toivariši, ipogmmimo z nami na :pot im smoter, ki suio si ga zastavili, moramo v kratkem doseči. OE1M1&EN1IK. Skmpina ima *U5 Članov. Dos e. la j simo .imeli tri sestanke. Na prvem (S. februarja) je bil izvoljen odbor. Dnuigii sestanclk je ibil dne 7. apnila, mu ka»terem nami je g. žmjpnik depo in otbfiirno razložil ipomen in nameni organizacije dn mas s svojimui bodrilnimi besedami pozval na so-deLoviuniio. Tretji sestanek je bil 12. maja, na katerem nam Je 'tov. /Grahek Era-nc 'poudarjal po-»trelbo organizirane mladine im ztlnužitev delavsko ikmielisiko mladine. Sestanlki so 'bili v prostorih cerkvenega doma in «0 bili prav zadovoljivo obiskani. Zn Vmebohod, 30. miuja, pa ijn^ipravlja-ano igro: >/0rma žena«. iZiAiGiORJE. Niifia sk.uipima je krepko zaista.vila svoje silo i.n so zelo »plodovito in marljivo udejstvuje. Članov imamo ;w, ki niso le gole Številke ■v- svrho isitatistiike, ampak sami mladi, delavni in idealni ljudje, prežeti v dm.h.11 vere z uleloin iu borbo. Zelo pridno je deloval dramatsk.i odsek. Igrali smo »VViljema TelHa , .klasično dramo iz švicarskih osvo-bodilnih bojev, NuAičevega ;*iNarod 11 ega poslanca« -in Kraliikovega »Fausta ". Uspeli je -bil odličen, v 'javnosti .smo dobili velikanski ugled. Poleg tega se zbiramo vsako soboto na sestankih. Tam «e vrše (najrazličnejša predavanja: o socialnem vipraSamju, o verskih (problemih; imeli smo tudi več skioptti^nih poučnih predavam,k Taiko o Palestini, Španiji, Šviici, Anneriiki, o razvoju pisave itd. Imamo tudi svoj pevski zbor. — To je le suho poročilo, dejansko jo pa povsod najibujnejSe življenje. DUPiTjICA. .Mladinska iskupina na Duplici rjo bila ustanovljena 1(3. januarja l!)Cl.'>. Dela prav živahno. Ima it amil) ura&ko, pevsko in dramatično sekcijo. 'Ustanovili srno tudi sekcijo za prirejanje izletov v naravo. Uprizorili smo igro Žrtev siki v e dno molčečnosti« na Homcu, tio en-/krat UKuiovili, enkrat pa gostovali v Grobljah. Moralni uspeh dosežen popolnoma. Članov imamo .rWi. Taimlmrašev je 20. 8esta.inkov je .bilo 5, sej pa (5. Za ju.mij pa pripravljamo delavski dam z igro na prostem ter izlet na Veliko planino. IiZ CENTRiALE. Poslali .smo okrožnico, da •nam vso skupime pošljejo gioročilo o dosedanjem delm. 'Nismo mislili,