PODLISTEK Novi župan. (Spisal J. Barle). (Dalje.) Nova metla dobro pometa, pravi stari pregovor. Tudi novi gospod župan poprijel se je z neizmerno marljivostjo dela, da se tako kakor njegov prednik, proslavi v mekužki zgodovini. V pisarni je bilo vedno dosti dela in marsikateri spis se je znebil nadležnega pralm, kateri ga, je dosedaj pokrival kot debela skorja. Mekužki nažigae Matijček Koleselj, kateri je bil Iikratu tudi obcinski sluga, je dobil novo drago obleko, katera je bila zelo podobna vojaški,. Na debeli glavi čepela mu je ponosna čeplca, a ob strani mu je bingljala dolga sablja z rdeSirn coikom, To je bilo seveda samo ob praznikih in seimih, navadno mu je zadostovala čepica, a po nofii zamenile so mu sabljo spretne lestvice, po katerili je plezal gori k svetilnicam. Od vseh štirih strani ponosnega Mekužja donela mu je slava, le gospod Kalin in pa Kos sta zabavljala, ker ju je bolela Puranova volilna zmaga. Kjer sta le mogla, zbadala sta riovega župana, kateri se seveda ni mnogo brigal za to. Zagodel jima je pa še drugafte. Ker mu je bila hiša ravno nasproti hiši gospoda Kalina, umislil si je lepo kletko, katera je bila precej podobna hiši Katlinovi in napravljena enako na eno nadstropje. Matesanov Martinek umel je to kletko jako izvrstno napraviti. V gornji del kletke je zaprl župan debelokljunega kalina z rdečo čepico, v dolnjem je pa skaketal žoltokljuni kos, in vse to je obesil gospod Puran venkaj na steno pod svojim oknoru. Premeteni Mekužanje so hitro pogodili, kam pes s taco meri, ker gospod Puran ni popreje nikdar imcl ptiCev, Postajali so doli pod njegovimi okni, smejali se prav, glasno in dejali: ,,Ta jo je pa zadel!" Gospod Kalin in Kos sta se seveda jezila in skakala kot dva razkačena purapa, pomagati si pa vendar le nista mogla. Saj vendar sme človek v: svojem stanovanju rediti vsakovrstne ptifee, a zakaj jih pa župan ne bi smel.. Rad je pripovedoval po Mekužju, da sta njegov kos in pa kalin izvrstna pevca. in da ju je prav vlekel. In kdo bi mu kalil tako nedolžno veselje? Predaleč bi zašel, da na drobno opišera razne naredbe novega gospoda župana, Mekužanje so v njegovi osebi mnogo dobili, ker je on delal vedpo le na to, da Mekužje čim bolj povzdigne. Mekužanje so že marsikaj imoli, vendar sprehajaliSča jim je pa vendar še ma.njkalo, In vendar brez sprehajališča ne bi smel biti tak trg kakor je bilo Mekužje. Novi gospod župan sprožil je misel o sprehajališfiu na eni občinskili sej. Tržajii so mu zadovoljno prikiraali in rekli, da bi bil oni prostor pred Mekužjem, kjer so se dosedaj sprehajale spoštovane mekužke krave, najpripravnejši prostor za novo sprehajalisče. GospodPuran jim je obljubil, da uredispreliajaliišče po najnovejSih zahtevah. In delo se Je za6elo. To je bilo skakanja in pa merjenja na prostoru, namenjenem za novo sprehajališče. ObCinski sluga Matijfiek Koleselj, par mekužkili veljakov in gosp. župan, imeli so lepega posla za nekoliko dni. Zabijali so se kolci, natezale so se vrvice in kopali jarki, da je bilo kaj videti« Gospod Puran je bil povsnd prisoten in držal se je ponosno, kot da meri bojno polje, Vse te stezice so bile napeljane v Tepi enakosti proti sredini, tako, da je nastala prekrajsna zvezda. Iz mekužkega gozda dovažalo se je razno grmičevje, lepe breze, a iz mekužkega žolskega vrta priromalo je lepo Število mladih orehov in divjih kostanjev. Vse se je vršilo, kot da je namažano, in Meknžanje so že v duhu gledali lepo novo sprehajaliŠCe in je ponosno pokazovali kmetom iz sosedjijih vasi, češ, le poglejte! Sedaj bodete videli, kaj je Mekužje, ž njim se ne morejo meriti niti drugi vefeji trgi. Ej, ni povsod tako, kot v Mekužju, ni, kaj bi tisto! Le nekaj je delalo preglavice gospodu županu. Lepo sprehajališče se ne more misliti brez smrekic, a teh ni bilo možno dobiti v mekužkiti gozdih. Tam so rastli ponosni hrasti, gladko-kožnate breze, grčavi gabri, poposni topoli, ali smreke' ne bi našel, 6e bi preobrnil tudi pol gozda. Kaj da storimo, mislil si je gospod župan, brez smrek vendar ne moremo biti. Ni6 ne bode, naročiti jih bode treba, dejal je ponosno gospod župan. In res je že drugega dne romalo belo pisemce v daljne kraje, v katerih je gospod župan naročeval smreke za mekužko sprehajališče. 0joj, to se bode njihovo temno zelenilo podalo med drugimi raznovrstnimi drevesi. To bode nekaj velikomestjiega, prav kakor v glavnem mestu, Žaslovelo bode Mekužje, a zaslovel bode tudi mekužki župan, gospod Puran! Težko je pričakoval gospod županpošiljatve smrekic. Nu, naposled je pa vendar prišlo pismo iz bližnje železniške postaje, da so smreke že tam, naj le Kitro pošlje po nje. ,,Matij6ek, Matijfiek!" — zagrmel je gospod župan, klicaje obiMnskega slugo. — ,,Kje te drži klek toliko časa?" ,,Tukaj sem, prosim ponižno gospod župan. Zapovedujte!" odgovarjal je Koleselj in se postavil prav po vojaško pred župana. ,,Smreke so prispelc, smreke, ali razumeš?" ,,Hvala na vprašanju, gospod župan!" »Pojdeš hitro, da preskrbiS vozove, da bodejo smreke čim preje tukaj." ,.Precej, gospod župan. Koliko vozov zapovediijete? Bode li eden zadostoval?" ,,Kako vprašanje? Kdaj te bode paS pamet sre6ala? 300 smrek pa na enem vozu, Maticelj, kaj noriš? Preskrbi dva, preskrbi tri vozove, razumeš?" ,,Preskrbim tri vozove za smreke, gospod župan."