Stev. 22.	V Ljubljani, 28. maja 1909.	IL. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva			
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K pol leta......4 „ četrt leta......2 „ posamezne številke po 10 h.	Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).	Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 6 K.		
14. maj 1869.
(Konec.)
S kako strastjo in s kakim nasprotstvom je prejel mednarodni klerikalizem nove šolske zakone in kako je zoper nje ruval, še preden je bil zakon dobil najvišje potrjenje, svedočijo tile zgodovinski dogodki:
Tedanji papež Pjj IX. se je izrazil v dopisu na tajni konsistorij dne 22. junija 1868 o tem zakonu sledeče: „Avstrijska vlada je izdala v istini vse obsodbe vredni zakon kakor državni temeljni zakon. Zaradi postave — namreč oktobrskega diploma, ki je postal temelj šol. zakonu — so zadobila popolno prostost vsa mnenja in tisk; vsakemu državljanu tega ali onega veroizpovedovanja se dovoljuje, ustanavljati učilnice in odgojevalnice; vsa veroiz-povedanja so enaka in v državi pripoznana. Kakor hitro smo zvedeli o tej nakani, smo hoteli izpregovoriti, toda molčali smo rajši v upanju, da bo država poslušala tehtne in prepričevalne ugovore naših prečastitih bratov, avstrijskih škofov, in da bo po teh nasvetih uravnala svoje ravnanje. Toda zaman je bilo naše upanje..." In končno še izraža dopis sledeče: „V skrbi za cerkev, ki nam jo je izročil Gospod, se oglašamo v tej družbi ; s stališča naše apostolske avtoritete ne pripoznajo tega zakona ter ga preklinjamo vobče kakor tudi v posamič vse, kar se bo na podlagi tega zakona storilo ali sploh ukrenilo v kvar cerkvenih pravic po avstrijski vladi oziroma po podrejenih organih. Vsvesti si imenovane avtoritete obsojamo te zakone kakor tudi vse njegove posledice sedaj in v prihodnosti." —
Zanimive so besede, ki jih je govoril v gornjeavstrijskem deželnem zboru tedanji lin-ški škof Budigier dne 18. oktobra 1869 povodom razprave o šolskem zakonu. Bekel je doslovno :
„Ich spreche es gleich anfangs aus, wenn dieser Gesetzentwurf über die Schulaufsicht in Oberösterreich wirklich Gesetz werde, s e i es welcher Geset zentwurf i m •
LISTEK.
Literarno pismo.
Gospod urednik ! Glede mladinskih spisov stojim jaz še vedno na stališču, ki sem ga preciziral v svojem govoru „Kaj i n k a k o naj čita mladina" ob peti skupščini „Zaveze" v Mariboru 1. 1893.
Tudi ko izide kak mladinski spis izpod peresa priznanega pisatelja, ga jemljem v roko z občutki, ki jih je menda imel Lessing, ko je vzkliknil: „Mit Bewunderung zweifelnd gegen den Meister."
To velja tndi o Bapetovih in Slapšakovih spisih, ki so izšli pred kratkim. Vi ste že izrazili svoje mnenje o njih; a dovolite, da „kojo rečem" tudi jaz. Vzemimo najprej Bapetovega „Daneta".
„ Dejanje je kaj preprosto, t. j. nezapleteno. Pripoveduje nam o dečku D a n e t u , sinu ubožne vdove, ki je kazal veliko veselje, da bi postal strojevodja ua vlaku. Prišel je k teti v mesto, vstopil tu v šolo, se prav pridno
mer, entweder der von der Begierung vorgelegte oder der vom Schulausschuß überreichte, so wäre der Klerus Österreichs nicht imstande, an der Ausführung eines solchen Gesetzes, namentlich an den darin festgesetzten Schulräten teilzunehmen. Dieses Gesetz bindet vor Gott und dem Gewissen uicht. .. Gewiß ist es, daß das Staatsgesetz nicht die oberste Norm des menschlichen Handelns ist. Die oberste Norm des menschlichen Handelns ist der Wille Gottes ... Ist unglücklicherweise ein Staatsgesetz derart, daß es mit dieser obersten Norm des menschlichen Handelns offenbar nach der Lehre der Kirche im Widerspruch ist, so bindet das Staatsgesetz nicht, so daß, wenn ich mich nicht gegen Gott empören will, ich einen solchen Staatsgesetz nicht einmal gehorchen darf.
In kakor je bil že takrat šol. zakon trn v očeh internacionalnemu klerikalizmu, tako ga sovraži še dandanes. Zakaj klerikalizem dobro ve, kako temeljito mu je ravno ta zakon prekrižal vse račune in kako nevarne nasprotnike je porodil novi šol. zakon v osebi naprednega ljudskega učitelja. — Tudi slovenski klerikalci so zapisali v svojem glasilu „Slovencu" z dne 13. majat. i. sledeče, za njih duševno razpoloženje značilne besede:
„Štiridesetletnico šolske postave obhajajo avstrijski svobodomiselci v presladki ginjenosti, pomešani s tiho žalostjo, ker je zdrava krščanska ljudska zavest v marsičem paralizirala njene „svobodomiselne" določbe. Vzlic temu katoličani danes bolj kot kdaj čutijo, kako so po tej postavi prikrajšani in kako se je po nji omejila verska in vzgojna svoboda po duhu tistega liberalizma, ki je njegovo najvišje načelo: „Willst du nicht meiner Meinung sein — hau' ich dir den Schädel ein!" Liberalna šolska postava pa se je tudi za ljudske potrebe pokazala za nedostatno in zlasti kmečki stan nima od nje nobene koristi. Štiridesetletnico tega zakona obhaja katoliška Avstrija z za-
učil in naposled res dosegel to, po čemer je hrepenel. To je vse. Toda priznati moram, da je Bape znal to sicer preprosto gradivo oživiti po veleuspelih prizorih iz otroškega življenja tako, da napravlja vse to mogočen vtisk na čitatelja. Gotovo si je mislil tov. Bape z Goethejem : Greift nur hinein ins rolle Menschenleben und wo ihr's packt, da ist's interessant." Bape pozna kaj dobro otroško dušo in življenje naših otrok, zato piše tako interesantno, prav po navodilu Ant. Dukiča: „Za djecu valja pisati i štilom i načinom dječijim: kratko, jednostavno i onom živahnošču i koloritom, koji djeci ugadja." Med mičnimi prizori v Bapetovi povesti mi ugaja najbolj prizor, ko se je Dane pregrešil s tem, da ni nesel o svečnu blagoslovit sveče v cerkev in kako se mu je „nekaj grenkega odvalilo od srca", ko ga je teta zagotovila, „da je vse pozabljeno". —
Toda prizori v Rapetovem Danetu niso vsi enake vrednosti. Do VÜI. pogl. je po mojem mnenju povest pisana izborno, potem pa peša. Od 55. strani nadalje opazi lahko vsak neko mrzlično hitrico, s katero je pisal Bape. Da,
vestjo, da je skrajni čas, da se te določbe korenito reformirajo in modernizujejo." —
Da bo pa to moderniziranje prikrojeno popolnoma po vzorcu srečno prebite konkor-datske dobe, je umevno. Vendar pa smo trdno uverjeni, da so to le pobožne želje. In v tem nas potrjuje veleznačilna izjava profesorja Jodla, ki jo je izrekel na slavnostnem zborovanju na Dunaju dne 14. maja, namreč: „Wer das Ohr an den Boden legt, der hört das Heranmarschieren der Massen, die sich diesem Joche nicht mehr beugen."
^ * * *
Pripoznati moramo, da učiteljstvo ne uživa vkljub tem in v istini lepim zakonom še tistih pravic in tistih zaščit kakor vsak drug državljan. Ako pogledamo le nekoliko v najnovejše dogodke avstrijskega učiteljskega življenja, vidimo, da veljajo ravno za ljudskošolsko učiteljstvo posebni zakoni, da tvorimo ravno avstrijski ljudskošolski učitelji posebno kasto ljudi, nekako v modernem smislu.
Spominjamo se le imen najnovejšega datuma: učitelja V. Laubeja is Nenkovic, učiteljice Zd. Kaderabkova, učitelja L. Pelikana in nadučitelja Al. Konečnega. Kdor pregleduje avstrijski zakon in kdor študira te slučaje, no, potem si lahko napravi sodbo o avstrijski ju-stici. A o tem prilično več!
Bavnotako je ostal § 55. drž. šol. zakona iz 1. 1869., žal, le na papirju. In do danes se še ni našel ne minister ne večja politiška stranka, ki bi kategorično zahtevala izpolnitev tega zakona. Seveda, največ krivo je temu 'ne-dostatku v prvi vrsti učiteljstvo samo, ker je prvič preveč verjelo sladkim besedam posameznih politiških strank, drugič, ker se je premalo zanimalo za politiko in slednjič, ker je bilo preidealno — menda po izreku, da je oni človek najpopolnejši na svetu, ki najmanj potrebuje.
V najnovejšem času se je obrnilo v mnogih krajih na bolje, a kakor politiški in gospodarski vremenik kaže, se izpremeni prej-alislej povsod tako, da se uresniči zahteva § 55.
trdim prav, kaže že dejstvo, da je spisal Bape „Daneta" tekom 14 dni!
Vzlic temu je pa knjiga prav primerno čtivo za našo mladino in rad se pridružujem tudi jaz hvalilcem Bapetovim.
Glede jezika nekaj opazk! Jezik je lep in gladkotekoč. Vendar bi jaz na str. 6 v 10. in 11, vrsti od spodaj pisal rajši „huje" in „najhuje", ker se besedi rabita adverbialno.
Na str. 22. naj stoji oblika „otrple" (nam. otrpnjene). „Videli smo ga med otroci" (pag. 24), prav: otroki. — Na str. 34 naj stoji u g a s i 1 luč (ne ugasnil; zakaj: ugasniti = zu brennen aufhören, ugasiti = machen, daß Licht auslöscht).
Na 38. str. piše Bape „dogodljaje", a slovar pozna le izraz „dogodjaje". — Jaz bi Bapetu svetoval, da opušča tiste Superlative „hudo lepo, oveselil ju je grozno" itd. — Na str. 44. čitam „da jo nikdar več .. ."; tu mora stati genetiv „je". Na str. 59. stoji „Popoldne proti večeru pa je obiskal Dane svoja prijatelja na njih domu," bolje: „na n j i j n e m".
Naposled moramo pri tej priliki opomnit: še sledečega. Internacionalni klerikalizem, videč, da ne more podjarmiti svobodomiselnega učiteljstva pod svoje okrilje le s praznimi obljubami, je pričel z nasilstvom. Znane so dr. Luegerjeve besede, ki jih je izrekel, da dobi vse učiteljstvo pod svoj plašč vkljub drž. šol. zakonu. In pričela se je gonja na podlagi znanega dež. zakona dolenjeavstrijskega proti naprednemu učiteljstvu. Najljubše sredstvo je bilo pač preteriranje.
Toda slednjič je moral tudi vsegamogočni Lueger retirirati in sedaj se vračajo vsi oni zapostavljeni učitelji v svoje pozicije in sam dr. Lueger je moral pripoznati, da je mogoče vzgojiti dobro učiteljstvp edino le na podlagi pravičnosti in dobrega gmotnega stanja.
Tudi pri nas se obetajo nekako taki časi, kakor so bili svoj čas pod Luegerjem: prote-žiranje Uskokov in neznačajev. Ne strašimo se tegal Par žrtev bo padlo, doživeli bomo še precej prestopov k polnim koritom, a kakor se je po znanih žrtvah dne 20. septembra slovenski uarod probudil iz svoje narodnostne Ietar-gije, tako se probudi tudi slovenski narod, da bo zaklical tem tiranom: Do tu in ne dalje!
In takrat zašije tudi nam s 1 o v e n s k e m u u č i t e 1 j s t v u lepša doba in takrat bomo slavili dan narodnega vstajenja!
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga i omejenim jamstvom.
Promet do konca aprila: K 72.709*20.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od 7,2.—7,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Podobe so v tem zvezku mnogo bolje kakor v drug.h zvezkih, a ne zde se mi baš tekstu primerne.
Končno obžalujem tudi jaz, da zvezek ui prinesel življenjepisa pokojnega Lega, ko bi ga bilo lahko ponatisniti iz „Uč. Tov." št. 39.
od 28. kimavca 1906. i.
*
O drugem delu Bapetovem „Mladini" ob kratkem to:
Glede vsebine: Dobro vse; vendar se mi zdi povest „Koščena miza" primernejša za „Družbo sv. Mohorja" nego za mladinsko knjižnico. Nekaj besed bi bilo na vsak način treba tolmačiti, recimo: „Mongoli v Malo Azijo", Bosper, Helespont, handžar, plebejec, cirkus itd.
Glede jezika: čemu pisati: „gor nad oblake"? Zadošča „nad oblake"! — Besede „zlomek" naj bi se pisatelj ogibal v spisih za mladino. — „Godrnal" prav: godrnjal (pag. 16.). — Na isti strani „sužnjosti" (ne suž-nosti). — „O b i č a v a 1 reči" (pag. 17). To je grozovita nemčizma, ki jo
Ilustracija k šolskim razmeram v Avstriji.
V Trstu vzdržuje država 3 nemške ljudske in 1 meščansko šolo. Za letošnje leto so stroški preračunjeni na 501.985 K. Te šole je pohajalo v minulem letu 2866 otrok; med njimi je bilo 1213 italijanskih, 752 slovenskih in samo 901 nemških otrok. Ako so ti poslednji v resnici nemški, potem država z izdatkom 300.000 K vzdržuje tri šole za 900 nemških otrok. Nasproti temu za 11.000 čeških otrok, uradno naštetih v nemških šolah dunajskih, ne vzdržuje niti ene češke ljudske šole, temveč se celo protivi priznati češki zasebni ljudski šoli Komenskega pravico javnosti. Vlada potom svojih organov dela težkoče pri ustanavljanju čeških zasebnih šol ter poizkuša celo češke šole zatvoriti.
Te razmere so v istini jako žalostne. Pravica je teptana od teh, ki bi morali skrbeti, da bi se merilo vsem narodom z enako mero. Da, žalostne so te razmere! Toda žalostneje je dejstvo, da slovenska stranka, ki se smatra za zastopnico slovenskega naroda, ne nastopa z vsemi sredstvi proti takim vladam, temveč jih podpira iu drži. Žalostna nam majka! —ij.
Književnost in umetnost.
Naša bodočnost. Štev. 5. objavlja to-le vsebino: 1. Ob stoletnici Francozov na Slovenskem. — 2. Ferdo Plemič: Orjaške praživali naše zemlje. — 3. Andrej R a p e ; Življenja utrinki. — 4. Karel H u m e k : Tehnika, nje razvoj in napredek od nekdaj do danes. — 5. Moric Bloc-Podravsk: Matere velikih ljudi. — 6. Bazgled po domu in svetu: Književnost. — Eaznoterosti. — Toplo priporočamo!
Popotnik priobčuje v 5. številki to-le vsebino: 1. Avguštin Požegar: Misel o šolskih hranilnicah. — 2. L, C e r n e j : Nekoliko opazk glede pazljivosti. — 3. Amalija K o n c i 1 i j a: Kako si ustvari in ohrani učitelj avtoriteto pri šolski mladini in pri občinstvu s posebnim ozirom na današnje socialne razmere? — 4. Janko P o 1 d k : Odlomek iz njegove povesti. — 5. Fr. F i n k : Posredne naloge pri pouku domoznanstva. — 6. Z a d r a v-s k a: Ženska ročna dela v ljudski šoli. — 7. Književno poročilo. — 8. Razgled: Listek. — Pedagoški paberki. Kronika. Toplo priporočamo!
Naši Zapiski. V. zvezek objavlja to-le vsebino: 1. Dr. S 1 a n c : Pismo. — 2. R. L.: Anarhizem. — 3. Dr. Dragotin Lončar: Iz politiške korespondence dr. Janeza Bleivveisa. — 4. Ivan Cankar: Pisma Je-remijeva. — 5. Pregled: Narodno gospodarstvo. Strokovni pregled. Literatura. Šolstvo. — Oton Župančič: Epigrami. — Priporočamo!
„Slovenska Matica" izda za 1. 1909. sedem knjig; med njimi obsežen „Bleiweisov Zbornik" (slika naše kulturne zgodovine okoio 1. 1848., dobe Bleiweisove, Jurčičeve, Levstikove), prevod iz ruščine „Onjegin", ilustriran opis Koroške (z velikim jezikovnim zemljevidom), opis dobe Stanka Vraza, nadalje „Zabavna knjižnica", „Knezova knjižnica" (z zabavnim čtivom) itd. Po pravilih je članarino plačati v prvi polovici vsakega leta. Kdor se zglasi prepozno, ne more več reflektirati na publikacije.
„Slovenska Matica" izda nov „Zemljevid slovenskih pokrajin" s slovensko terminologijo v merilu 1:200.000 in na štirih listih. Skupna velikost vseh štirih listov bo imela 146 cm dolžine in 155 cm širine. Zemljevid bo izdelan tako kakor generalna karta c. in kr. vojaškega zemljepisnega zavoda in bo imel poleg praktične tudi znamenito znanstveno
je zapljunil v našo književnost neki štajerski profesor-pisatelj. — „Otrpnenje" — ni pravilen izraz, bolje slovniško: otrplost. Na Btr. 51: „Stopim sam doli k Martinčkovim. To mora stati „d o 1", ali pa naj ta beseda kar odpade; zakaj: doli = unten, d o 1 = herunter.
O spisih „Mišjakovega Julčka", je moja sodba kratka: Kar je bil prerano umrli J. O g r i n e c glede „obrazov iz narave" — to je Slapšak v svojih slikah za mladino! Prosim, Čitaite le njegove „Sosedove purčke" in pritrdite mi! čast takemu talentu! Še veliko lepega pričakujemo od njega. Vendar bi tudi tovariša Slapšaka opozoril na nekatere malenkosti. Predvsem bi mu priporočal, naj ne rabi v nevolji izraza: strela, ki je navadna kletvica na Vipavskem. Istotako ne besede „spaka".
Kakor Rape piše tudi Slapšak lep jezik; vendar ga opozarjam na nekaj posebnega! Za istodobno dejanje v enem in istem zloženem stavku ne smeš rabiti različnih časov, zlasti ne sedanjega in preteklega časa. Potemtakem nepravilno:
vrednost. — Odboru je do tega, da pridejo društveniki, ki se za to stvar zanimajo, do lepega, uporabnega in tudi v zemljepisnem oziru dovršenega zemljevida, ki jim bo izvrstno ustrezal na potovanju po slovenskih krajih, v uradu pri raznovrstnih poslih in doma pri čitanju slovenskih knjig; zakaj v njem bodo vestno zabeleženi vsi količkaj znameniti slovenski kraji po vseh slovenskih deželah, tako da bo popolnoma nadomeščal jako razširjeno in priljubljeno nemško generalno karto. Zemljevid se bo letos tiskal. Zatorej prosi odbor vse poverjenike, naj blagovolijo s poslano jim naročiloo polo vsak v svojem okraju nabirati naročnike na „Zemljevid slovenskih pokrajin". Za Matičarje stane zemljevid K 5"—, za Nematičarje pa K 6-—. Odbor prosi poverjenike, naj na naročevanje povabijo tudi krajne šolske svete, društva in javne, zlasti občinske urade. Odbor se obrača tudi do vseh nepoverjenikov, ki se zanimajo za to vprašanje, naj mu gredo na roko in naj v svojih krogih nabirajo naročnike. Glede nabiralnih pol se je obračati na upraviteljstvo dru. štvene pisarne, ki daje tudi potrebna pojasnila-
Ljudska šola na kmetih.
(Dalje.) II.
Podrobni učni načrt za kmetijski pouk v po-navljalnih šolah in najvišjih razredih, oziroma oddelkih ljudskih šol postojnskega, senežeškega in ilirsko-bistriškega sodnega okraja — v posebnih urah. — Dveletni turnus. — Izdelal J. Grad, nadučitelj v Košani.
Splošne opombe.
1.	H kmetijskemu pouku naj se sprejmejo vsi učenci ponavljalne šole in višjih razredov, oziroma oddelkov vsakdanje šole.
2.	Pouk traja celo šolsko leto po 1 uro na teden.
3.	Tvarina je razdeljena na 12 predavanj in 28 praktičnih vaj. Skupno 40 ur.
4.	Predavalo naj bi se ob nedeljah, ker se lahko tudi kmetovalci udeleže in pa šoli odrasli mladeniči.
5.	Prav bi bilo, da se vrše predavanja tudi pod milim nebom.
6.	Tudi k praktičnim vajam naj se povabi odrasle, zlasti k važnejšim.
7.	Kar se tiče zadružništva bi bilo želeti, da se vsaj eno zadrugo, ki je v šolskem okolišu, razloži, n. pr. mlekarsko, o drugih zadrugah naj bi se pa le govorilo o namenu, koristi itd.
8.	Tudi rač. zaključke si mislim čisto preprosto in le toliko, kolikor otroci razumejo, oziroma znajo izdelati.
9.	Tvarina se bo zdela morda preobširna, a misliti si moramo, da naši otroci že marsikaj vedo, torej bodo tvarino predavanj lahko umeli.
10.	Knjige, ki sem jih navedel, so nekatere precej stare — a dobro je to, ker jih ima skoro vsaka šola.
Prav dobre novejše knjige so:
1.	Rohrman: Kmetijsko gospodarstvo. (Zvez. trg. v Celju K 1-60.
2.	Löschnig: Anleitung zum rationellen Betriebe des Obstbaumes. (Hartleben in Wien.)
3.	Sadjarstvo od Klemenčiča (Učiteljska tiskarna K 1-20.)
4.	Bele: Trtna uš in trtoreja. (Zvezna trg. v Celju.)
5.	Bele: Viničarjev kažipot. (Zvezna trg. v Celju.)
6.	Wenisch: Weinbau und Kellerwirtschaft. (Scholze in Leipzig.)
„Brenclji in komarji so ga vbadali in mu puščali kri, a pijanček se ne gane". (Bolje: ga vbadajo ... ali pa: a pijanček se ni zganil . . .) Istotako: „se je bil namenil, jo mahne..."
Pravilni deležnik je „k a ž o č" (ne kazoč); tudi treba pomniti, da glagol „skubsti" spada v I. vrste 3. razred; torej pravilno: „Golobe ti je skubel (ne skubil. „Aha, lisica, ti si s k u b 1 a" (ne skubila).
Tiskovnih pomot nisem opazil v vseh navedenih treh knjigah, razen kake manjkajoče
strešice nad kakim sikavcem.
*
Summa summarum: Spisi Rape-tovi in Slapšakovi so na čast pi s a t e 1 j e m a , s 1 o v e n s k e m u uči-teljstvu in v korist naši mladini. Zatorej naročujte jih prav pridno 1 Zunanja oblika dela čast „Učiteljski tiskarni", če se v prihodnje poskrbi še za nekatere boljše podobe, smemo veseli biti tega podjetja! Vivat, crescat, floreat!
Bukovica nad Škofjo Loko, 25. maja 1909.	Janko Leban.
I. leto.
Ure	Tvarina	Dispozicija	Učila	Knjige	Opombe
1	Predavanje: O kmetijstvu sploh.	Zemlja, razne prsti, izboljševanje zemlje, gnojenje, stelja, gnoj, gnojnica, gnojne jame, kompost, umetna gnojila.	Razne prsti in vsa umetna gnojila, razna orodja.	Pire : Vrtnarstvo. Povše: Umni kmetovalec. Oettl: Din-gerwirtschaft. Rohrman: Poljedeljstvo.	—
2	Praktična vaja: Šol. vrt in preiz-kuševalnica, gnojne jame itd. se ogledajo.	Ogledovanje šol. vrta in preizkuš. Ogledovanje kompostne jame in kakega dobro urejenega gnojišča.	Drevesnica, sejal-nica, kompost, čebelnjak, priti, drevesca, cvetice.	Isto.	—•
3	Praktična vaja: Spravljanje sadja.	Obiranje sadja, sortiranje, prezimovanje, sušenje sadja, lupljenje češpelj itd.	Obiralni košek, zaboj, slama, sušilne lese, lupilni nožek, sadje.	Isto in Kuralt: Umni sadjerejec.	Naj se pomaga tudi 8adjerejcem.
4	Praktična vaja: Spravljanje pridelkov.	Kopanje in sprava krompirja in drugih okopanin, pobiranje semena, pešk itd.	Orodja, škatlice za semena.	Pire: Vrtnarstvo. Povše: Umni kmetovalec.	—
5	Predavanje: O rastlinah sploh.	Razne rastline, pomnoži-tev, kaljeDje, požlahtnitev rastlin, kulturne rastline.	Vsakovrstne rastline, seme, kaleče žito.	Pire: Vrtnarstvo. Rohrman: Poljedeljstvo.	—
6	Praktična vaja: Delo v drevesnici in preizkuševališču.	Izkopavanje drevesc in zimovanje, rigolanje zemlje in sejanje pešk in koščic, žita.	Orodja, peške in koščice, žito, sejal-nica.	Pire: Vrtnarstvo. Dolenc: Sadjarstvo. Kuralt: Umni sadjerejec.	—
7	Predavanje: Sadje.	Sadne vrste, vrednost sadja, uporaba, mošt, kupčija.	Različne sadne vrste, stroji za mošt, mošt, cenovnik.	Isto.	—
8	Praktična vaja: Končna dela na šol. vrtu.	Privezovanje dreves, ki so ostala zunaj, privez, trt, spravljanje vrtnic, georgin, cvetic.	Koli, rafija, slama, orodja.	Isto.	—
9	Praktična vaja: Zavarovanje dreves.	Zavarovanje proti mrazu, snegu, vetru, beljenje dreves z apnom itd.	Apno, čopič, razne obveze.	Isto.	—
10	Praktična vaja: Vzimovanje čebel.	Končna dela in pregledovanje v panjih, zavijanje panjev in pogrinjanje, za-varov. čebelnj.	Posodice za krmljenje, slama ali otava, slamnata odeja.	Janša: Popolni nauk o čebelarstvu. Lakmajer: čebelar.	če nima šola čebelnjaka, naj se obišče bližnjega čebelarja.
11	Praktična vaja: Krmilnice in valilnice za ptiče.	Postavi se na šol. vrtu dve krmilnioi in se nasilje semena itd. Na drevo se pritrdi valilnice.	Krmilnica, valilnica, semena in druga iivila.	Pire: Vrtnarstvo. Kuralt: (Jmni sadjerejec.	Otroci naj sami narede.
12	Predavanje: Umno sadjarstvo.	Vgojevanje divjakov, cepljenje, drevesnica, požlaht-njena drevesa, sadenje.	Divjaki, orodja in priprave za cepljenje, razni cepilni vzorci itd.	Isto in Dolenc: Sadjarstvo.	—
13	Predavanje: Drevesne in sadne bolezni.	Drevesne bolezni, vzroki, zdravljenje, rak, trohnoba. Sadne bolezni, gniloba itd.	Slike bolnih dreves, bolno sadje, orodje za izrezovanje raka.	Isto in „Kmetovalec".	Naj se opazujejo zunaj.
14	Praktična vaja: Bilanca o šolskem vrtu ter čebelnjaku posebe.	Dohodki in stroški, izguba in dobiček, zaključek.	Primemo načrtan papir in učiteljevi zapiski.	Belec: Kmetom v pomoč. Dr. Romih: Knjigovodstvo.	—
15	Predavanje: Sadjarstvu škodljive in koristne živali.	Naštevanje škodljivih živali, s čim škodujejo, koristne živali. Postava opo-končevanju in varstvu.	Slike koristnih in škodljivih živali. Zakonik.	Pite: Vrtnarstvo. Kuralt: Umni sadjerejec. Rant: Opis škodlj. mrčesov.	-
16	Praktična vaja: Cepljenje.	Pokaže se na leskovih in drugih šibah cepljenje v preklad, v sedlo, v stik.	Divjak, cepič, cepilni vosek, nož, rafija itd.	Isto in Dolenc: Sadjarstvo.	—
17	Predavanje: Sadje-rejske zadruge.	Važnost sadjereje za kmetovalca, prodaja sadja, zadružništvo, zadruga.	Razna poročila in rač. zaključki sadje-rejskih zadrug.	Beleo; Kmetom v pomoč.	—
18	Predavanje: Sadje-rejčevo knjigovodstvo.	Dohodki, stroški, njih zapisovanje, končni račun.	Isto.	Isto in dr. Romih: Knjigovodstvo.	—
19	Predavanje: Naše čebelarstvo.	Naš kmet kot čebelar, naši panji, razna orodja, čebelarjenje na roje.	Kranjski panj, naj-primitivnejše orodje.	Janša: Popolni nauk o čebelarstvu. Lakmajer: čebelar.	—
20	Predavanje: Umno čebelarstvo.	Umni čebelar, razni novi panji z okvirčki, nova orodja in naprave, zabra-njenje roja.	Razni novi panji in oprava, nova orodja itd.	Janša: Popol. nauk o čebelarstvu. Lakmajer : čebelar. Bu-kovic: Rojenje čebel.	—
21	Predavanje: Čebelarske zadruge in podružnice.	Zadruge sploh, čebelarske zadruge, poslovanje, korist, čebelarsko društvo in podružnice.	Razna poročila podružnic, društva, zadruge, časopisi.	Isto in Belec: Kmetom v pomoč.	—
22	Predavanje: čebe-larjevi zapiski. (Knjigovodstvo.)	Zapisnik o dohodkih in stroških, o rojih, tehtanju panjev, zaključek.	Razni zapisniki učiteljevi o čebelarstvu.	Isto.	—
23	Praktična vaja: Obrezovanie dreves.	Obrezovanje pritličnih in visokodebelnih dreves, žaganje suhih vej, sprava cepičev.	Orodja: drevesne škarje, žaga, drev. vosek itd.	Pire: Vrtnarstvo. Dolenc: Sadjarstvo. Kuralt: Umni sadjerejec.	Naj se pomaga tudi na drugih vrtih.
24	Praktična vaja: Pravo cepljenje.	Cepljenje divjakov na načine, ki so se pokazali pri provizor. cepljenju.	Cepič, divjak, noži, oepilni vosek, rafija itd.	Isto.	—
25	Praktična vaja: Čiščenje dreves.	Strganje mahu, obiranje in pokončevanje gosenič-nih zapredkov na šol. in sosednih vrtovih.	Strgula za mah, ščetka, drevesne škarje na drogu itd.	Pire: Vrtnarstvo. Kuralt: Umni sadjerejec. Dolenc: Sadjarstvo.	Tudi na sosednih vrtovih.
					
Priloga k 22. štev
Učiteljskega Tovariša", dne 28. maja 1909
Ure	Tvarina	Dispozicija	Učila	Knjige	Opombe
26	Praktična vaja: Obdelovanje vrta.	Prekopavanje, gnojenje, sejanje na sol. vrtu in kmet. preizkus.	Orodja, gnoj, kompost, semena.	Isto in Rohrman: Poljedeljstvo.	—
27	Praktična vaja: Delo v drevesnici in sadnem vrtu.	Okopavanje drevesc in dreves, obrezovanje drevesc, trt, gnojenje.	Drevesne škarje, nož, vezi, beka, koli.	Isto.	—
28	Praktična vaja: Pomladanska revizija v čebelnjaku.	Natančno pregledovanje v posameznih panjih ter pogovor o boleznih.	Satovje, zalega panji.	Janša: Popolni nauk o čebelar st. Lak-majer: Čebelar.	¿Tudi v kakem drugem čebelnjaku.
29	Praktična vaja: Delo v drevesnici.	Sajenje pozimi cepljenih divjakov cepljencev, zalivanje.	Cepljenei, orodja, škropilnica.	Pire: Vrtnarstvo. Kuralt: Umni sad-jerejec. Dolenc: Sadjarstvo.	—
30	Praktična vaja: Delo na vrtu, nadaljevanje.	Odkopavanje vrtnic, saditev krompirja, graha itd., georgin ter robide za cepljenje.	Orodja, narezani krompir, georgine robide.	Pire: Vrtnarstvo. Rohrman: Poljedeljstvo.	—
31	Praktična vaja: Glavna revizija v čebelnjaku.	Opazovanje delovanja čebel, snaženje panjev, orodja itd.	Panji, okvirčki, satovje, čebelarska orodja.	Janša: Popolni nauk o čebelarstvu. Lakmajer: čebelar.	—
32	Praktična vaja: Okopavanje in ple-tev.	Okopavanje, pletev, zalivanje, škropljenje.	Orodja za okopavanje, pletev, škropilnica in zalival-nica.	Pire: Vrtnarstvo. Povše: Umni kmetovalec.	—
33	Praktična vaja: Uspehi cepljenja.	Pregledovanje uspehov cepljenja, vzroki neprijetja, prerezovanje vezij.	Nož, škarje, količi, vezi.	Pire: Vrtnarstvo. Dolenc: Sadjarstvo.	—
34	Praktična vaj«: Presajanje.	presajanje sadik, salato, paradižnika, ovetic itd. iz sajenišča, zalivanje.	Klin za presajanje, sajenice itd.	Pire: Vrtnarstvo. Povše: Umni kmetovalec. Rohrman: Poljedeljstvo.	—
85	Praktična vaja: Delo v čebelnjaku.	Odgrinjanje panjev zimske odeje, snaženje Čebelnjaka, pripravljanje panjev za roje.	Panji razne vrste in čebelarska orodja, ščetka, omelo, noži.	Janša: Popolni nauk o čebelarstvu. Lakmajer: Čebelar.	—
36	Praktična vaja: Škropljenje in ive-pljanje trt.	Zakaj se škropi in s čim ter žveplja, napravi se ga-lica itd., škopljenje in žvepljanje.	Modra galica, žveplo, stroji za škropljenje in žvepljanje.	Pire: Vrtnarstvo.	—
37	Praktična vaja: Rojenje čebel.	Opazovanje čebel, priprave, ogrebanje roja, sprava roja v pripravljeni panj.	Panj, lestva, krinka, brizgalnica.	Bukovic: Bojenje čebel. Lakmajer: čebelar.	—
88	Praktična vaja: Cepljenje v pero, okuliranje divjakov in vrtnic.	Priprave, zarezo pri divjaku, izrezovanje popka, cepljenje, povezovanje.	Cepilno orodje, nož za okuliranje.	Pire: Vrtnarstvo. Dolenc: Sadjarstvo. Kuralt: Umni sad-jerejec.	—
39	Praktična vaja: Razna dela na vrtu.	Pletev drevesnice, gredic, presajanje, škropljenje, obiranje gosenic itd.	Razna vrtna orodja, posoda za gosenice itd.	Isto.	—
40	Praktična vaja: Razna dela ter pregledovanje in ocenjevanje storjenega dela.	Dela v drevesnici, preiz-kuševalnici, na vrtu sploh, v čebelnjaku, pokušanje medu itd.	Razni načrti vrtov in čebelnjakov, da se primerjajo z našim vrtom itd.	Vse že naštete knjige. Dr. Romih: Knjigovodstvo.	—
					(Konec.)
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Ljubljanskemu učiteljstvu! Učiteljski izlet je v nedeljo, 3. t. m. v gostilno pri „Jurju" na Dolenjski cesti. K učiteljskim izletom se vabijo vse c. koleginje in kolegi kakor tudi učiteljske rodovine. Ti nedeljski učiteljski izleti so se priljubili med učiteljstvom in so dobro obiskani, vendar pogrešamo še marsikoga izmed nas, ki bi ga radi videli med sabo. Sosebno c. naše tovarišice naj pridejo med nas, da se utrdi vez med nami in učvrsti čut kolegialnosti.
Socialni odsek.
PedagoSko društvo t Krškem zboruje dne 8. junija t. 1. (četrtek) ob 10. uri dopoldne v risarski dvorani meščanske šole v Krškem po sledečem dnevnem redu:
1.	Gledališka predstava: „V delu je sreča". Igrajo učenci krške meščanske in ljudske šole.
2.	O vzgojnem pomenu šolarskih predstav. Poroča strok, učitelj Hočevar Maks.
3.	Pregled o socialnem delu učiteljstva krškega okraja. Poroča Fr. Levstik, učitelj v Mokronogu.
4.	Spomin 40 letnice šolskih zakonov. Poroča nadučitelj Iv. Malnarič iz Sv. Križa.
Odbor.
Občni zbor „Učiteljskega društva za kranjski šolski okraj" se je vršil t prostorih dekliške šole v Kranju dne 13. t. m. ob dveh popoldne. Zborovanja se je udeležilo 28 članov in članic.
Predsednik Pr. Luznar otvori zborovanje z iskrenim pozdravom, govori obširno o novem šolskem zakonu v Avstriji, čigar štiridesetletni«) obhajamo ravnokar, ter se končno spominja umrlega tovariša Josipa Svetliča, učitelja v Škoiji Loki. V znak sožalja se vzdignejo navzoči s sedežev.
Tajnik V. Rus poroča natančneje. o delovanju društva v preteklem poslovnem letu. Društvo šteje dva častna in 45 rednih udov.
Podpornih članov se letos ni nadlegovalo z nabiralno polo. V vsem sta bili dve zborovanji. Občni zbor se je vršil lani 14. maja na Šmar-jetni gori jesensko zborovanje pa je bilo dne 2. novembra v Kranju. Odbor se je sešel k šestim sejam. V svoji prvi seji se je konstituiral tako-le: Pran Luznar, predsednik, Andrej Kmet, podpredsednik, Vilko Rus, tajnik, Janja Miklavčič, blagajničarka, Ida Mally, Fran Ivane in Rudolt Zore, odborniki.
Meseca junija je napravil kranjski krožek poučni izlet v Škofjo Loko v suknarno g. tvorničarja Krennerja. Izleti in sestanki tržiških, cerkljanskih in škoijeloških krožkov so izostali, kar pa prizadetih ne izključuje, da ne bi zamujeno v tekočem letu poravnali in popravili.
O požarnih brambah in o čebelarstvu poročata enkrat v prihodnje že na jesenskem zborovanju določena poročevalca tovariša F. Kramer in Fr. Rojina.
Konferenčno poročilo g. nadzornika in referat tov. Luznarja „O geometrijskem pouku v ljudski šoli" se da tiskati pozneje, ker je gospod nadzornik mnenja, da izpopolni svoje poročilo zlasti glede enorazrednic in dvo-razrednic.
Dne 2. avgusta se je odbor udeležil ustanovitve ferialnega društva „Vesne". Predsednik je imel po koncertu, ki se je vršil zvečer na vrtu gospe M. Mayerjeve, v ime društva daljši pozdravni govor.
Letos je dobilo društvo na novo K 33'48 od izterjatve J. Travnove zapuščine.
Redakcijski odsek se je marno brigal za sestavo knjige „Kranjsko okrajno glavarstvo", nemarno pa se ga s popisi podpirali pri tem nekateri šolski voditelji.
Socialni odsek se je sešel dne 16. julija pop. ob 1. uri v prostorih „Narodne čitalnice" v Kranju na sestanek, na katerem se je poročalo natančneje o socialnem delu z ozirom na Peskovo brošuro.
Temu odseku se je poveril tudi koncert na korist „Učit. konviktu", ki se vrši dne 19. junija 1.1. v sokolski telovadnici v Kranju.
Pri koncertu sodeluje: godbeni klub „Sloga", čitalniški pevski zbor (ki je soglasno rade volje prevzel aranžma) in učiteljstvo kranjskega okraja.
Solo-točke so v najspretnejših rokah. Bivša naša koleginja, gospa Anica Pirnatova profesorjeva soproga v Kranju, nastopi z dvema ljubkima pesmama; poje namreč dr. B. Ipav-čevo „Oe na poljane rosa pade" in J. Hatze-Jevega „Pastirja". Naš tovariš Karel Mahkota iz Trsta poje Sattnerjevega „Zaostalega ptiča" in „Arijo Kneza Gremina" iz Oajkovskega opere „Onjegin". Skladatelj g. Oskar Dev, sodnik v Škufji Loki, spremlja oba solista na klavirju in vrhutega krasen A. Dvofakov dvo-spev za ženski zbor z naslovom „Prstan". Godbeni klub igra Verdijevi overturo k operi „Bigoletto", potem H. Wieniawskega „Legendo" za solo na goslih (g. St. Sajovic) s spremljevanjem godal, in pomaga pri B. Smetanovem „Zboru vaščanov" iz opere „Prodana nevesta". Za moški zbor sta določeni pesmi J. Aljaževa „Na dan" za bariton-solo in H. V. Vogričeva „Lahko noč". Mešan zbor poje najlepšo slovensko skladbo „Ljubica" od skladatelja Foersterja in najnovejše, nalašč za ta koncert naročeno delo tovariša E. Adamiča „Zaman pod oknom". Vseh sodelujočih nastopi črez 80. Vzpored in besedilo pesmam se pošljejo vabljenim na dom. Preskrbljeno je za obširno reklamo. Predpriprave za koncert so dovršene. Danes po občnem zboru je v či talniški dvorani prva skupna izkušnja. Odločno poudarjam, da so vse priglašene pevke in pevci izmed nas lahko čitalniškemu zboru v dno dobro podporo, v slučaju nesigurno&i pa v občutno oviro. Naštudirajte torej precizno vse doposlane Vam zbore, naučite se prav dobro vsak svojemu glasu in strogo pazite na vse posameznosti, ki jih zahteva dotična skladba. Nastopiti moramo dovršeno, koncertno v pravem pomenu besede! Zadostuje samo eden ali ena, da se pokvari celoten efekt.
Meseca novembra se je preselil v Trst tov. H. Mahkota. Bil nam je zvest, ljubezniv in odločen sotrudnik. Preselil se je, a pozabil nas ni 1
Dne 13. aprila smo pokopali v ŠkoQi Loki učitelja Josipa Svetliča, ki je moral zapustiti v cvetju najlepše moške dobe nas, soprogo in hčerko. Bolezen in smrt, smrt in bolezen sta neprestano trkali ob duri njegove rodovine. Kako rad bi bil pomagal svojcem in sebi, pa ni mogel, ker ni imel sredstev — saj je učiteljeval na Kranjskem. Odbor mu je pre-skrbel venec z napisom in ga spremil z mno-gobrojnim občinstvom na zadnji poti. Solza nam je zdrknila po licu ob petju belokranjske narodne, ki jo je v ta namen premenil v ža-lobnico dirigent g. Oskar Dev, in katere besedilo se je tako strinjalo s probujajočo se pomladjo in z njegovim uničenim življenjem.
Vigred se povrne, vse se oživi, tratica pogrne vse s cveticami. Drobne ptičice pojo spet v domačem gaj', alj prijaflja sem nazaj — nikdar več ne bo 1...
Pa spavtg sladko in v miru, dragi Josip ! —
Odboru je došla spominska knjiga, kjer so vpisani zapiski občnih zborov od 1. 1890. do 1895. Drugo se izpolni v letošnjih počitnicah. Iz zapiskov, kolikor jih je v arhivu, se sestavijo poročila, kar pa je pomanjkljivega, pa se privzame iz dopisov, ki se nahajajo v posameznih številkah v „Učit. Tov." Zapisnikom se pridene za vsako leto posebe pregleden izkaz na novo pristopivših in izstopiv-ših udov.
O društvenem denarnem stanju poroča blagajničarka Janja Miklavčičeva. Dohodki znašajo 323 K, stroški pa 141 K 66 h; torej je preostanka 181 K 34 h. Vrhutega ima društvo en delež tiskovnega društva v vrednosti 50 K, v učiteljski hranilnici pa 50 K.
Za pregledovalca računov se volita tova-rišiea Ana Petrovčičeva in tovariš Fr. Krmelj.
V imenu odseka se izdajo knjige „Kranjsko okrajno glavarstvo" poroča njega načelnik g. prof. Fran Komatar iz Kranja. 10 šolskih vodstev še ni poslalo spisov. Zaželenih podatkov iz cerkvenih arhivov še urednik ni dobil od 5 župnih uradov kranjskega in od 13 žup-nih uradov starološkega dekanata. Poskrbi se, da dospo dopisi najkasneje do konca tega šolskega leta, ker le tako je potem mogoče, da izide opis še letos. Zemljevid, ki se knjigi priloži, je natisnjen v 1500 izvodih.
Na predlog tovariša Fr. Krmelja se voli z vzklikom ves dosedanji odbor, le namesto tov. Fr. Ivanca, ki je med letom izstopil iz odbora, vstopi vanj tov. Anton Mahkota.
Predsednik opozori navzoče na tiskani poročili z XX. glavne skupščine „Zaveze" v Gorici in razpeča med njimi več izvodov.
Pri zborovanju „Zaveze" v Mariboru zastopajo društvo: tovariši J. Lapajne, L. Perko, Fr. Rojina, V. Rus in tovarišica Angela Miklavčičeva; namestnika zastopnikov sta tovarišica Janja Miklavčičeva in tovariš Fran Krmelj.
Nato zaključi predsednik zborovanje, po katerem se je vršila pevska vaja za nameravani koncert, ki je trajala od pol 5. do 7. ure zvečer.
Prvi učiteljski krožek radovljiškega učiteljstva se je vršil dne 13. maja t 1. v raju slovenske zemlje, na divnem Bledu. Obisk
naravnost čudovit! 24 učiteljic in učiteljev je prihitelo ta dan, da proslavi s svojo udeležbo redko slavje: 40. letnico šol. zakonov. Je pač še značajev mnogo, mnogo! — Prihodnji sestanek se vrši 17. junija 1.1. v prijaznih Lescah, kjer si ogledamo tamošnjo pivovarno. Na snidenje!
Štajersko.
Posavski krožek je imel sestanek 13. maja na Trški gori.
Po različnih potih smo dospeli do kleti tov. nadučitelja Jamška. Divili smo se ob krasotah majniške prirode, in tako je pot sama nudila ljubiteljem prirode obilo užitka.
Medtem ko smo skrbeli za „telesni blagor", sta nam nudila tovariša dr. Romih in L. Levstik s svojimi predavanji tudi duševno hrano. Tov. dr. Romih se je spominjal v jedrnatih besedah štiridesetletnega jubileja šol. zakona. Tov. Levstik pa nam je predaval na hu-morističen način o krški zgodovini ter provzro-čil mnogo smeha. — Končno smo še igrali razne igre na prostem.
Mislim, da govorim iz srca vseh, če kličem gostoljubnemu tov. Jamšku, ki je tako vrlo skrbel za žejna grla, krepak: „Živio!"
Goriško.
Goriško učiteljsko društvo zboruje dne 3. junija t. 1. v Gorici v kavarni „Central" ob pol 10. dopoldne.
Dnevni red:
1.	Zapisnik.
2.	Pretres pravil „Učiteljskega podpornega društva".
3.	Ljudska šola in kmetijstvo", predava tov. nadučitelj Medvešček.
4.	Volitev delegatov k XXI. skupščini „Zaveze" v Mariboru.
5.	Slučajnosti.
K prav obilni udeležbi vabi
odbor.
Srednješolski vestnik.
** Učiteljišče v Kopru premeste s prihodnjim šolskim letom v Gorico.
** Statistika srednjih šol v Evropi.
Srednjih šol v primeri s prebivalstvom je v Evropi:
šol ena šola na prebival.
Norveško	86	26.000
Švica	120	27.000
Laško	810	40.000
Belgija	167	41300
Špansko	417	43.700
Francosko	880	44.600
Švedsko	113	45.500
Holandsko	110	46.400
Nemško	1120	54.100
Grško	40	60.800
Avstrijsko-Ogrsko	740	63.700
Bumunsko	75	80.000
Portugalsko	47	115.000
Rusko	1100	120.000
Srbsko	19	141 000
Bulgarsko	25	161.000
** Učiteljišče za Zgornje Štajersko.
Deželni poslanec Kunz je bil pri naučnem ministrstvu zaradi ustanovitve učiteljišča za Zgor. Štajersko v Judenburgu. Naučni minister grof Stiirgkh mu je zadovoljivo odgovoril. Če prosijo Slovenci česa, pa ni nikoli denarja.
Politiški pregled.
*	Državni zbor bo, kakor poročajo z Dunaja, sklican zopet na dan 3. junija t. 1.
*	V proračunskem odseku državnega zbora je napovedal finančni minister vnovič hišnorazredni davek. Reforma pristoj-binske zakonodaje se izvrši polagoma. V prvi vrsti se predloži progresivni dedinski davek. Naglašal je potrebo zvišanja direktnega davka, uvedel bi se tudi davek na samce; proučava se davek na užigalice in vprašanje monopola užigalic. Nove davčne predloge bi dale državi okolo 20 milijonov.
*	NemŠko-nacionalna večina v deželnem zboru štajerskem bo sestavljena tako: 12 veleposestnikov, 27 mestnih in trških poslancev, 6 poslancev trg.-obrtne zbornice, rektor vseučilišča, 3 nemški agrarci, skupno
4	9 poslancev. Temu nasproti bodo stali: 18 nemških klerikalcev in 2 škofa (graški in mariborski) kot virilista, 12 slovenskih klerikalcev,
5	socialistov in 1 slovenski naprednjak (dr. Kukovec), skupno 3 8 poslancev.
*	Goriški deželni zbor bo morda sklican sredi junija, tako poročajo dunajski listi. „Soča" pravi, da kluba večine o tem še nič ne vesta.
*	Davek na samce. Pri razpravi proračuna finančnega ministrstva je finančni minister vitez Bilinski rekel, da namerava vlada uvesti poseben davek na samce, namreč na osebe, ki nimajo skrbeti za nikogar razen za sebe.
*	Povišanje davščine na pivo. Povišanje davščine na pivo, ki ga namerava izvesti finančni minister Bilinski, ima največ nasprotnikov med poslanci severnih dežela naše državne polovice. Oficiozni „Fremdenblatt", ba-več se s to zadevo, piše, da do tega povi-
šanja gotovo pride. Ako bi se državi ne posrečilo doseči to povišanje parlamentarnim potom, bi pa posamezne dežele s pomočjo deželnih zborov zahtevale povišanje doklad na omenjeno davščino in tudi dosegle, in v poslednjem slučaju bi pivo še bolj podražilo. — Ce bo le res!
*	Vojaški dopusti za žetve. Poveljstvo 3. voja je določilo za letos pri pešpolkih, gorskih in trdnjavskih topničarjih in trenu tritedenski dopust za žetve. O tem času se ne vrše nikake orožne vaje niti kako vežbanje. Pri konjenici, poljskih topničarjih in tehniških oddelkih pa se vežbanje nadaljuje in le, če razmere dopuščajo, se odpuste nekaterniki na tritedenski dopust. Letošnje vojaške vaje se zaključijo 11. septembra.
*	Italija in Avstro - Ogrska. Leta 1911 bo v Rimu razstava lepih umetnosti v proslavo 501etnice proglašenja Rima za italijansko prestolnico. Na to razstavo je povabila italijanska vlada oficialno tudi Avstro-Ogrsko vlado, ki je pa vabilo odklonila. Zato navaja vlada sicer tehtnih razlogov, a glavni razlog je pač ta, da se bodo o priliki omenjenega slavja godile v Rimu stvari, ki bi utegnile zbujati v gotovih krogih neprijetne spomine.
*	Koliko prispeva država za ljudsko šolstvo. Država prispeva za ljudsko šolstvo le 562.152 K, čeprav znašajo stroški 87,609.960 kron, ki jih pokrivajo občine, okraji in dežele. Torej znaša državni prispevek le 0 64 odstotkov vseh stroškov. Na Pruskem prispeva država 40 odstotkov za ljudsko šolstvo in na Francoskem 222 milijonov za šole sploh. Ker so učitelji splošno zadovoljni, da se ljudsko šolstvo podržavi, naj bi se poslanci potegovali za podržavljenje, zakaj s tem bi bilo tudi deželnim financam najbolje pomagano, ker bi se jim odvzeli tako veliki izdatki.
*	Kneginja Hohenberg postane cesarica? Pariški „Figaro" poroča, da se je na nekem banketu, prirejenem povodom poseta nemškega prestolonaslednika na Dunaju, močno opažalo dejstvo, da je kneginja Hohenberg, soproga nadvojvode in prestolonaslednika Franca Ferdinanda, sedela med nemškim prestolonaslednikom in cesarjem, tako da je bila na ta način kršena etiketa, po kateri bi na onem mestu morala sedeti kaka nadvojvodinja. Pariški dnevnik poudarja, da ta in druge indi-cije dokazujejo, da je možno, da se nadvojvoda Franca Ferdinanda reši njegovega reversa, podpisanega ob njegovi poroki, da ne bo njegova soproga nikdar imela naslova cesarica, da bi kneginja postala cesarica, To želi tudi avstrijsko plemstvo, in sicer toliko bolj, ker bo kneginja proglašena za ogrsko kraljico; potemtakem, ako bi omenjeni revers ostal v veljavi, bi bila kneginja kraljica na Ogrskem, a le navadna kneginja v Avstriji.
*	Bojkotno gibanje v Galiciji se čedalje bolj širi. Akademični boj kotni odbor organizuje to gibanje v mestih in po deželi. Postavil je načelo, da se nima naročati blaga od zunaj, posebno ne iz Prusije. Mnogo trgovcev je že priznalo bojkotnemu odboru pravico, da pregleda njih skladišča in nalepi posebne znamke o pripustnosti prodaje na ono blago, ki se sme prodajati v deželi.
Protialkoholno gibanje.
* Slovenske učitelje — abstinente
prosim, da mi blagovolijo čimprej po dopisnici naznaniti svoj naslov, da ustvarimo ožjo organizacijo slovenskega protialkoholnega uči-teljstva.
S protialkoholnim pozdravom Miloš Svanjak, učitelj,
Strojna, p. Prevalje na Koroškem.
Vestnik.
Sramežljivi junaki. Znano je, da so na občnem zboru „Vdovskega učiteljskega društva" nastopili Slomškarji in hoteli društvo dobiti v roke. A izpodletelo jim je, in tovariš Žirovnik jim je povedal, da nimamo zaupanja do njih, ker so že toliko oslabeli, da potrebujejo dvojno nadzorstvo. To jih je zapeklo in spisali so v „Slovenca" zlobno zavito poročilo, da je tov. Žirovnik rekel, da ne potrebuje cerkvenih postav in da lahko mladino vzgojuje brez vere. Tov. Z. je poslal „Slovencu" popravek, ki mu je pristavilo njegovo uredništvo poziv, naj se sedaj oglase tisti, ki so Ž. slišali, kako je govoril. To je bilo v „Slovencu" dne 26. aprila t. 1., št. 93. Pa glej 1 Preteklo je od tedaj cel mesec dni, pa se ni oglasil nobeden tistih „kršansko mislečih" junakov, ki so prej tako hrabro obre-kovali. Dobro! Nekaj imate še sramežljivosti v sebi. Le glejte, da Vam vsaj ta ostane!
Poziv! Na moj oklic za praznovanje 20 letnice mature se je oglasilo še-le malo tovarišev. Ker se v kratkem sestane pripravljalni odsek, da končno določi kraj sestanku, prosim še enkrat vse tovariše — maturante iz 1. 1889, da prijavijo podpisanemu svoje želje glede sestanka. Posebno štajerske tovariše prosim, da mi naznanijo tudi čas sestanku, ker imajo na Štajerskem glavne počitnice deloma drugače urejene kot pri nas na Kranjskem.
K. Wider, učitelj v Ljubljani.
Brez javnih deških šol. Po Statistiki, izdelani od krščanskih socialcev, je na Nižje Avstrijskem 26.692 čeških otrok, ki nimajo niti ene češke javne šole. Tako izgleda v deželi, kjer vladajo krščansko - socialni „großöster-reicherji" in posebni prijatelji Jugoslovanov. Proti njim so naši koroški nemški nacionalci nedolžne ovčice ali pa nerodni šušmarji. Bog ne daj, da bi na Koroškem kdaj prišli do vlade — nemški krščanski socialci, ker bi tedaj utegnili Koroški Slovenci še izgubiti te slovenske šole, ki jih imajo sedaj. Koliko se govori o slovensko-češki vzajemnosti in ravno klerikalci in njih glasila so tisti, ki na eni strani zmeraj vpijejo, da so edini zastopniki te vzajemnosti, na drugi strani pa ne zamudijo nobene prilike, da bi ne kadili zatiralcu dunajskih Cehov — Luegerju. Poštena slovensko češka vzajemnost zahteva, da tega človeka kratkomalo preziramo. Tako bi moralo biti in ne drugače.
Stara pesem ! Te dnipošiljajo posamezni c. kr. okr. šol. sveti razglas c. kr. dež. šol. sveta kranjskega z dne 12. nov. 1908, št. 6503, kjer se naznanja, da se vrši v Parizu neka higienična razstava od dne 20. avgusta do 10. septembra t. 1. s pozivom, da se tudi lahko slov. učiteljstvo udeleži te razstave. A podpor se ne dobi — „ob Mangels an verfügbaren Mitteln"!!!
Pred c. kr. izprašcvalno komisijo v Gorici so napravili izpit usposobljenosti za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Abram Ema (ital. kot predmet). Brišnik Ana, Elsner Ana, Gabrijel-čič Milica, Hafner Frida, Lavrič Frančiška, Petrič Roža, Pospeh Frančiška, Rolih Štefanija, Turšič Hermina, Vavken Ana, Ziegler Antonija in Samec Franc; za ljudske šole s s 1 o-venskim učnim jezikom : Pogorele Štefanija, Prešeren Helena (nemšč. kot predmet), Sterniše Ema (nemšč. kot predmet), Vončina Josipina (nemšč. kot predmet), Vovk Emilija (nemšč. kot predmet) in Gasperin Rudolf (nemšč. kot predmet). — Ena kandidatinja je bila reprobirana za ljudske šol s slovenščino in nemščino, ena za ljudske šoles s lovenskim učnim jezikom.
Persekuclja naprednega uČiteljstva na Dloravskein. Zastopstvo občine Bistrica pod Hostinom je odpovedalo učiteljstvu stanovanja, ker so učitelji politiški in naboženski — šuntarji. Zaslugo o odpovedi stanovanj imajo Nemci in — češki klerikalci. Ti se združijo z vsakim, ako gre za uničevanje učiteljev. Tudi za slovenske razmere brez komentarja razumljivo !	ij.
Kdaj postane učitelj vzgojevalec? Tedaj, ko neha biti nadzornik — policist in začne delovati za otroke in tovariše!
Osebne vesti na Kranjskem. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici je namesto prostovoljno iz šolske službe izstopivše učiteljice Marije Zhorsky pl. Zhoržetove na Jesenicah imenoval začasnim učiteljicam na Jesenicah učiteljico Cecilijo Vilmanovo, na njeno mesto pa kot suplentinjo učiteljico Marijo Habetovo.
Postojna je postala s cesarskim odlokom z dne 9. t. m. mesto.
Umrl je v Mariboru po dolgoletnem hiranju filozof, pisatelj in bivši državni poslanec dr. Bartolomej vitez Carneri v starosti 88 let.
V	državnem zboru je Carneri pripadal nemški liberalni stranki. Povodom 801etnice rojstva ga je modroslovna fakulteta dunajskega vseučilišča imenovala častnim doktorjem.
Jubilej Varaždina. To najstarejše hrvaško mesto praznuje meseca septembra 7001etnico, kar je postalo kraljevsko svobodno mesto.
Interpelacija zaradi nemškega okrajnega šolskega nadzornika na Štajerskem.
Nemški narodni svet je sklenil, naj se za vse šole z nemškim učnim jezikom na sloven. Štajerskem nastavi poseben okrajni šolski nadzornik — seve Nemec. S tem se takorekoč izreče sedanjim okr. šol. nadzornikom neka nezaupnica, ker se dvomi o njihovi nepristranosti.
V	7. seji poslanske zbornice dne 19. marca 1909. so dr. Ivčevič, dr. Šušteršič in dr. vložili na na-učnega ministra interpelacijo, ki jo doslovno priobčimo, ker je dozdaj še nobeden list ni niti omenil. Glasi se:
Sicherem Verlauten nach beabsichtigt das Unterrichtsministerium, die Aufsicht über die deutschen Volksschulen Untersteieimarks einem eigenen'Bezirksschulinspektor zu übertragen und diesem Inspektor einen Wirkungskreis zu geben, wonach derselbe berechtigt wäre, allen Sitzungen der Bezirksschulräte Untersteiermarks, nachdem ja in fast jedem Bezirke Untersteiermarks deutsche Volksschulen sich befinden, beizuwohnen und auch wahrscheinlich zu stimmen. Den Gefertigten sind die pädagogischen Gründe, welche die Kreierung des Postens eines Bezirksschulinspektors für alle deutschen Volksschulen Untersteiermarks als nötig erscheinen ließen, nicht bekannt und sind dieselben auch der festen Ueberzeugung, daß solche Gründe nicht gegeben sind, daß es sich vielmehr gegebenenfalls nur mu eine politische Aktion, lediglich um ein Entgegenkommen gegenüber den Wünschen der Deutschen handelt. Die Aufsicht seitens der dermaligen Bezirksschulinspektoren über die deutschen Volksschulen kann keinen Anlaß zu einer Maßregel geben, welche die Unterstellung dieser Schulen unter einen deutschen Bezirksschuliuspektor rechtfertigt, welcher selbstverständlich anderen als sachlichen Gesichtspunkten bei seiner Beaufsichtigung Rechnung
tragen soll; denn sonst würde seiner Berufung gegenüber den heute schon die Aufsicht über die deutschen Volksschulen Untersteiermarks ausübenden Schulinspektoren jede Grundlage fehlen. Glaubt die Regierung aber etwa, daß die dermaligen Schulinspektoren die Aufsicht über die deutschen Volksschulen Untersteiermarks nicht in einer den pädagogischen Grundsätzen oder dem Gesetze entsprechenden Weise handhaben, dann wäre es ihre Pflicht, dieselben zu einer entsprechenden Betätigung ihrer Amtspflicht zu verhalten, nicht aber geht es an, eine Institution zu schaffen, welche durch sachliche Gründe nicht gerechtfertigt ist und nur ein politisches Entgegenkommen gegen die zirka 10 Prozent der Bevölkerung Untersteiermarks bildenden Deutschen beinhaltet. Es ist merkwürdig, daß die Regierung für solche ganz unnotwendige Zwecke Geld hat, während gegenüber Forderungen wirtschaftlicher Natur, die von den slowenischen Abgeordneten mit Berechtigung erhoben werden, das Moment der gebotenen Sparsamkeit besonders oft betont wird. Die Gefertigten stellen demgemäß an Seine Exzellenz den Herrn Unterrichtsminister die Anfragen: „1. Ist die Kreierung des Postens eines Bezirksschulinspektors für die deutschen Volksschulen Untersteiermarks beabsichtigt? 2. Womit rechtfertigt Seine Exzellenz der Unterrichtsminister 'die Kreierung dieses vom sachlichen Standpunkte ganz unnotwendigen Postens?"
„Zveza slov. štajerskih učiteljev in učiteljic" se je svoj čas v lej zadevi obrnila na državnega poslanca g. Robleka, ki je v slovanskem klubu izposloval gori navedeno interpelacijo, zakar mu izrekamo srčno zahvalo.
Odposlanca pruske vlade v štajerski šoli. Pred kratkim sta obiskala „landrat" Viljem pl. Woyna ter tajnik pl. Lützen iz Berlina, poslanca od pruske vlade, slovensko-nemško šolo v Leitersbergu pri Mariboru. Spremljal ju je namestniški svetnik grof Marij Attems in c. kr. šolski nadzornik Schmoranzer, temu se je nepovabljen vsilil tudi vinotržec Pessl. Pruska odposlanca sta kar strmela nad izbornimi uspehi v slovenskih oddelkih. Javno sta pohvalila vrle slovenske učitelje z zatrdilom, da naša šola davno prekaša prusko. Zagotovila s!a pa tudi, da bosta pruski vladi vsekako priporočila v nemški Poljski šolski pouk na podlagi materinega — poljskega jezika. — In to izborno šolo so hoteli zagrizeni leitersberško-karčevinski šovinisti popolnoma ponemčiti. G. Pessl, vodja nasprotnikov slovenske šole pa naj si odkrito priznanje pruskih učenjakov dobro zapiše za ušesa.
Počitniški godbeni kurzi. Na Kaiser-jevi godbeni šoli na Dunaju se vrši v letošnjih počitnicah 11. godbeni počitniški kurz. Obsegal bo sledeče predmete: petje, klavir, godala na lok, orgle, pouk o harmonizaciji in kontra-punktu, metodiko za pouk v klavirju in pripravo k državnemu izpitu za godbo. Učiteljem in učiteljicam, ki nimajo za obisk dovolj sredstev, se podelita na zavodu 2 prostora za polovično ceno. — Ravnateljstvo je: Dunaj VII/1.
,,Zveza slovenskih izobraževalnih društev" v Ljubljani se snuje za vsa izobraževalna društva na Kranjskem. Svoje delovanje prične, ako ji pristopi vsaj 10 članic. Pravila objavimo prihodnjič.
Narodni trgovci, obrtniki itd. pozor! Družba sv. Cirila in Metoda namerava letos v svojem koledarju (vestniku) prinesti pregled vseh slovenskih tvrdk, vseh narodnih podjetij itd. Koledar se razširi po vseh slovenskih pokrajinah, zato je oglašanje v njem velikega pomena. Sprejemali ¡-e bodo oglasi od vseh solidnih in strogo narodnih tvrdk. Oglasi so lahko tudi majhni, kakršne prinašajo naši dnevniki v skupnih oglasilih. Seveda bodo tudi pristojbine neznatne. Oglasi naj se pošljejo s popolnim besedilom vsaj do meseca avgusta na pisarno družbe sv. Cirila in Metoda, Ljubljana, Narodni dom.
Prošnja do vseh rodoljubov, šolskih vodstev, založnikov Itd.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prihajajo neprestano prošnje iz obmejnih krajev, posebno iz Koroške, za slovenske knjige. V tčh prošnjah se naglaša, da bi bilo treba na Koroško poslati vagon knjig, kakor so jih poslali Cehi Slovakom na Ogrsko. Dobrodošle so vse slovenske knjige. Te knjige so namenjene raznim bralnim društvom, nadalje knjižnicam in šolarjem. Kakor znano, ne poznajo v koroških šolah slovenskih knjig. Da se bodo učenci izven šole urili v slovenskem branju, jim je treba dati lahkega čitiva. V ta namen so posebno pripravna šolska berila tudi taka, ki drugod niso več rabna. Takih knjig leži po vseh šolah v izobilju. Družba se prav toplo priporoča za vse slične knjige. Pomagajmo bratom 1
Važno za šol. izlete po državnih železnieah. V tej notici v štev. 21. je nastala tiskovna napaka, ki naj se blagovoli popraviti tako: Izletniki nad 10 let stari (ne pa nad 20 let) plačajo samo polovično karto.
Razgled po šolskem svetu.
— 100 letnica monakovske akademije upodabljajočih umetnosti. Akademija upodabljajočih umetnosti je praznovala dne 13. t. m. lOOletnico svojega obstanka. Princ regent je dal o tej priliki akademiji značaj visoke šole.
—	Kazensko postopanje proti dijaku Kokanoviču, ki je bil zapleten v afero z bombami v Kostajnici, je ustavljeno. Ravnotako je ustavljeno kazensko postopanje proti dijaku Jovanovicu, ki je bila zanj že pred sodiščem v Požegi razpisana obravnava. Bil je najprvo obtožen zaradi veleizdaje, pozneje zaradi motenja javnega miru in končno izpuščen na svobodo.
—	77.850 K 63 v za nemške šolske namene je izdala Kranjska hranilnica 1. 1908., kakor svedoči njen računski zaključek, ki je bil pravkar razposlan.
—	Proračun češke Osrednje Matico Šolske za leto 1909. šteje čeloma 1,172.490 K stroškov. Samo za plače učiteljstvu ji bo šteti 400.000 K; pokojninski zaklad mora plačati 120.000 K. Matici je gotovih dohodkov le 147.000 K; darovi in razne zbirke ji morajo prinesti torej 1,025.190 K. Ogromne številke, ki nam dokazujejo, kolika je češka narodna požrtvovalnost 1
—	Nesreča v šoli. V 3. razredu realne gimnazije v Klosterneuburgu je stopil med odmorom F. Drechenbacher pred součenca S. Š1 u š a, nameril nanj pištolo s klicem: „Sedaj te ustrelim." — Pištola se je izprožila in krogla je prodrla Sluši prsa ter obtičala tik pred srcem.
—	Kamen za univerzo v Trstu.
Slovesno polaganje temeljnega kamena za italijansko univerzo bi se imelo vršiti te dni. Prinesti so ga hoteli italijanski dijaki, ki potujejo peš iz Rima v Trst. Bo to sveti kamen, ki je izkopan iz rimskega fora. Določeno je bilo, da ga bodo izvročili v slovesni avdijenci županu tržaškemu, ki položi kamen z mestni muzej. To komedijo pa so jim odsvetovali.
—	Gospodarski poduk v nemški armadi. Vojaki v Nemčiji se ne učijo samo korakati in streljati. Preteklo zimo so dobili oni, ki služijo drugo in tretje leto, še šolo za poljsko gospodarstvo. Tu se učijo, kako treba delati na polju in v hiši. Za učitelje so odločeni ljudje, ki imajo dosti gospodarskega znanja ter so izvežbani. Glavna skrb je, da bodo mogli ono, kar slišijo, kasneje v resnici uporabljati. Zato govorijo najprvo o eni reči, da jo vojaki dobro razumejo, potem izprašujejo sedaj enega, sedaj drugega o vsem, kar so jim razlagali. Vojaki morajo odgovarjati. Na razpolago so tudi razna orodja in priprave in uči se jih, kako se je posluževati tega orodja. Poučujejo jih tudi o trgovini, industriji in drugih panogah narodnega gospodarstva, seveda toliko, da dobijo nekaj pojma o teh rečeh ter kako se kak posel vrši. Glavni namen je, da se vojak v času službe ne odtuji delu, marveč se vrne domov z razširjenim znanjem in povečano ljubeznijo do kmetovanja. Učitelji jim ob vsaki priliki razlagajo, kako važno je kmetijstvo v življenju države, kako lepo je življenje na vasi in kako je poljedelski poklic pred vsemi drugimi najboljši in najsrečnejši.
—	Šolstvo v Belgiji. V Belgiji vladajo klerikalci baš 25 let, t. j. od 1884 naprej. Ko so nastopili vlado, so se takoj vrgli na šolstvo, ki je bilo takrat popolnoma državno in od cerkve docela neodvisno. Klerikalci v Belgiji se od 1884. pa do 1901. 1. tako „izpolnili" šolstvo, da je bilo po uradni statistiki leta 1901 nič manj ko 267 občin že čisto brez šole, nadalje so zaprli 833 osnovnih šol, 184 otroških vrtcev in 1225 nadaljevalnih šol, iz službe so odpustili 1500 učiteljev, nanovo so pa nastavili 3022 „zanesljivih" učiteljev in učiteljic, ki so jih od-gojili na samostanskih šolah v „umstveni in moralni" pokorščini. Ce se občine protivijo prevzeti klerikalne šole na svoj račun, jih vlada k temu prisili na ta način, da jim podeluje državne podpore (iz davčnega denarja). Na ta način uživa državno podporo proti volji občin 833 klerikalnih šol. Tako je štela Belgija leta 1901. nič manj ko 2242 klerikalnih šol s 5433 klerikalnimi učitelji in učiteljicami, ki svojih učencev mnogokrat niti čitati in pisati ne na-uče. — ln kaj je pridobila cerkev v tej dobi klerikalne vlade? Leta 1880. je bilo v Belgiji 1559 samostanov s 25.462 nunami in menihi, leta 1900 pa je naraslo število samostanov na 2221 s 37.684 nunami in menihi, ki so fati-rali imetja v skupni vrednosti 1.035,346.000 frankov ali približno toliko kron! Vrhutega so pa ti samostani imeli še ogromno imetje v hotelih in raznih podjetjih, ki jih vodijo tuje osebe na samostanski račun.
Z gospodarskega polja.
= Deželno razstavo kranjskih vin s poizkušnjo priredi novomeška kmet. podružnica od 20. t. m. do 6. junija v Pragi.
= C. kr. kmetijska družba za Koroško
je imela svoj letni občni zbor. Potrebščin za l. 1909. je 282.674 kron, pokritja pa 280.810 kron. Družba je dobila lani 103 300 K državne in 42.000 K deželne podpore. Za 1. 1909. zahteva 114.900 K državne in 44.100 kron deželne podpore, za 1. 1910. pa 125.900 K državne podpore.
= Cene tobaku zvišajo? V vladnih krogih se bavijo tudi z mislijo povišati cene tobaku. Najprej so hoteli zvišati cene cigaretam, kar bi državi neslo 14 milijonov kron, a so to misel opustili. Ni pa izključeno, da vlada, ko spravi pod streho svoj finančni načrt, stopi pred državni zbor z načrtom o zvišanju cen tobaku.
= Kmctiška banka r Gorici, ki je
počela poslovati komaj 20. aprila, ima, kakor se kaže, lepo bodočnost. Posestnike, ki lanske pridelke še niso spravili v denar, se opozarja, ■da se obrnejo v slučaju denarne stiske na ta zavod, ter naj počakajo s prodajo blaga ugodnejšega časa, da se izognejo škodi, ki bi jo imeli, ako bi blago pod ceno v kratkem prodali. Ker začno delovati tudi vinarske zadruge z namenom, skrbeti za dobro prodajo vina in za oddajo po najboljših cenah drugih kmetiških pridelkov, in ker se za pospešitev teh zadrug jako zanima tudi „Kmetiška banka", je upati, da bo možno z združenimi močmi marsikaj «toriti za dobro oddajo vseh pridelkov. — V upravnem svetu fe nove banke sta tudi tovariša Bajt in Križman.
= Podpora proti bedi v Istri. Dne 25. pret. m. se je vršila na tržaškem namest-•ništvu pod predsedstvom grofa Schaffgotscha konferenca, ki je določila uporabo nove državne in deželne podpore po 100.000 K za olajšavo bede v Istri. Navzoča sta bila poslanca dr. La-ginja in prof. Mandič. Sklenilo se je, da se uporabi 80.000 K na nabavo živil (turšice, krompirja, fižola), ki se bodo dajala stradajočim družinam po znižani ceni, v slučajih velike revščine pa tudi brezplačno. Polovico te vsote dobi na razpolago „Gospodarska zveza" v Pulju, polovico pa italijanska „Zveza" v Poreču. 100.000 K se porabi za javna dela, večinoma ceste. Koprski okraj dobi v ta namen 20.000 K, Pazin 25, Volosko 15, Lošinj 12, Krk 10, Pula 10, Poreč 8 tisoč kron. O uporabi ostanka 20.000 kron se bo sklepalo pozneje.
= Sadje na Štajerskem. V ugodnih ležah, posebno v radgonski okolici blišče že v krasnem cvetju marelice in črešnje. Tudi višnje in hruške že poganjajo, ter obetajo obilno in dobro letino. Zaostala pa so jabolka, ki jih kakor se kaže, letos ne bo veliko.
= Pokunč-ujmo majeve hrošče! Ma-jevi hrošči so letos zaradi izredno gorkih pomladnih dni prišli v neštetih množinah iz zemlje na dan. Zatorej je naša nujna dolžnost, ■da zatiramo tega škodljivca, kar je v naših močeh. Vsako jutro jih je po možnosti otre-sati in uničiti. Ta škodljivec ima pri nas izredno veliko paše na gozdnih in sadnih dve-vesih. PokonČujmo ga torej z vso silo!
= Zatiranje jabolčnega cvetnega rilčkarja. Ta, našemu sadnemu drevju nevarni škodljivec je kakega pol centimetra dolg hrošček rilčkar, rjave barve s svetlejšimi poševnimi progami na roženih krilcih Samica tega hrošča znese na popje našega sadnega drevja meseca aprila in maja kakih 40—60 jajčec, iz katerih se tekom osmih dni izvale mali črvički, ki nam obžro vse cvetne prašnike ter s tem provzročijo našim sadjerejcem občutno škodo. Zatira se ga na ta način, da se meseca maja zgodaj zjutraj ali pozno zvečer pregrne pod sadno drevje kake bele rjuhe ali plahte ter se drevo nekoliko potrese, da padejo hrošči v spodaj nastavljeno rjuho, ter se isto delo nekolikrat ponovi. Nabrane hroščke se «kupaj zbere ter uniči. Le ako bomo intenzivno zatirali tega škodljivca, ga zamoremo s časom nekoliko uničiti, drugače se nam lakko preveč razmnoži.
Listnica uredništva.
V Istro: Vas članek o pomnožitvi in razširjanju slovanskih ljudskih šol v Istri priobčimo prihodnjič. Pozdrav! — O. J. v P.: Tako strogih osebnosti ne maramo 1
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 1036.
Kranjsko.
94 1-1
V črnomeljskem šolskem okraju se razpisujeta v stalno nameščenje učni mesti na enorazrednicah v Gribljah in Preloki ter učna mesta na trirazrednici na Suhorju.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom semkaj vlagajo do 20. junija 1909.
C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju, dne 21. maja 1909.
St. 650.
91 1-1
Na dvorazredni nemški ljudski šoli v Beli peči se stalno namesti nadučiteljska služba s postavnimi dohodki in prostim stanovanjem.
Pravilno opremljene prošnje se morajo vložiti po predpisani službeni poti pri podpisanem o. kr. okrajnem šolskem svetu do 24. junija 1909.
Pripomni se, da dotične na podlagi tukajš. razpisa z dne 17. novembra 1908, št. 1784, vložene prošnje tudi za ta razpis veljajo.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso «talno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za javno šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 30. aprila 1909.
St. 656/n.
Štajersko.
90 1—1
Na dvorazredni ljudski šoli pri Sv. Venčeslu namesti se do konca junija 1.1. učiteljska služba z rednimi dohodki po II. krajnem razredu in sicer stalno ali začasno.
Redno opremljene prošnje vposlati je krajnemu šolskem svetu pri Sv. Venčeslu, pošta Slov. Bistrica do konca junija 1909.
Dokazati je usposobljenost iz obeh deželnih jezikov.
Okrajni šolski svet Slov. Bistrici, dne 4. maja 1909.
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
Našim, rodbinam priporočamo 13
- Kolinsko cikorijo -
Ne zabite „Učiteljskega konvikta!"
ffffffffffffpffffffffffffffTO
■ i
i
JŠIavnemu oBeinstvu se naznanja, da se doBi vsak dan svež	93 6—i
sladoled
vsaKe vrste v
kavarni „Prešern v Ljubljani.
H
■
l


Slavnemu učiteljstvu in ostalemu občinstvu se priporoča za obilen obisk
gostilna tpri Jurju'
na Dolenjski cesti
(v bližini dolenjskega kolodvora).
Priznano izborna vina, dobra kuhinja, lep senčnat vrt, bteklen salon.
Točna postrežba, nizke cene!
Z odličnim spoštovanjem
Jurij Marenče,
87 10—2 gostilničar.
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. 11 26-11
Knjigarna
L. Schwentner
Ljubljana, Prešernove ulice 3
priporoča nastopne novosti:
Aškerc A.: Akropolls in piramide. Poetični sprehodi po Ori-entu. — Broširano K 3-—, eleg. vez. K 4"50.	92 30—1
Cankar Ivan: Za križem. Obsega 13 novel in črtic z epilogom. — Broširano K 3'—, eleg. vez. K 4 50. Levstik Vladimir: Obsojenci. Vsebina: Nenormalni piščanec. Bazmišljeni Vid. Mlada Breda in slepec. Bikard Malloprou. Broš. K 2-50, eleg. vez. K 350. Milčinski Fran: Igračke. Črtice in podlistki. Broš. 2 K, el. vez. 3 K. M urnik Bado: Jari jnnaki. Humoreske. Br. K 2 50, el. vez. K 3-50.
Zavod za graviranje in izdelovanje kavčukastih štambiljev
Anton Černe
LJubljana, Sv. Petra cesta 6.
Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, št a m bilje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-86 nogrami itd. itd. 26 2
Ceniki gratis in franko.
Rili ti\M
Ne pošljite pa denar, ampak pišite samo po vzorce na
trgovsko hišo
R. STERMECKI v Celju,
da se prepričate o čudovito nizkih cenah in velikanski zalogi.
Vzorci franko. 55 2611
veronika kenda
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	10 34—22
Postrežba točna in solidna.
_ Glavna zaloga
A. Slatnarjevih zvezkov.
Anton Šare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest.
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseli širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, šifon, sirting, kreton, batist itd. itd.
Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne oene.
Gg. učiteljem in njih rodbinam 5% popusta.
Svetlolikalnica:	1
23 42—21 Kolodvorske ulice št. 8.
Pišite po vzorce!
V. J. Havliček a bratr
v Podebradech na Češkem
izvozni dom platnenega in modnega blaga priporoča splošno priznane in pohvaljene kakovosti
modnega blaga
gospode, platna, damasta, prtiče, brisače.
sigurno stalnobarvnih pre- 7pfi t*i M srajce, krasnih modernih vzorcev Z-C1111 oblačila.
OnrPITIP za «'veste za nizke, stalne I/JJICIHC oene_ — Krasna izbera. —
Samo pri nas vse pristno.
Mnogo pohvalnic. Naročila za več nego 15 £ pošiljamo poštnine prosto. Zavitek s 40 metri ostankov okusno sor-tiranih za 18 K proti povzetja.
Pišite po vzorce! 9 21—11
Gramofone in fonografe
z najboljšimi in najcenejšimi ploščami in valjarji priskrbuje zastonj in na mesečne obroke od 2 K naprej slov. reg. tvrdka
ZINAUER & Co., Sv. Jakob
v Slov. Goricah. 62 12-3
Cenovniki zastonj in poštnine prosto. Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. Bf18
Najboljše
orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 120
(Češko).
Zaloge: Dnnaj, Praga, Budimpešta. Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve,
semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok
rabat. Delna odplačila od 8 K dalje. Cenovniki gratis in franko.
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka v zF^-^o-i
zavaruje v življenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelka: proti škodam po požaru. Zavarovani kapital . . Zavarovalnine .... Izplačane škode in kapi-tali leta 1905 . . . Bezervne in poroštvene
zaloge.....
Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na
posestva.....
Izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905
V	vsem pa doslej. . .
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala ¡e banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za škode in nagrade . .
K 1053,737.339 88 8,090.621-62
4,361.283-89
„ 41,335.041 01
2,188.391-24
34,087.781-48
206.296-40 1,606.893-21
3,004.509-80
97,814.430-97 Vsa pojasnila daje 14 26-10
Seneral. zastop b anke .Slavij e*
v Ljubljani,
<3-osposIre vi 11.ee št. ±2.
JAm BAŠTA
v SchSnbacliu pri Hebu (Češko),
sloveča tvrdka za dobavo godal, svetovnoznana zaradi svoje vsestransko priznane solidnosti, priporoča p. t. gg. učiteljem in zborovodjem svoje neprekosljive koncertne in orkestralne gosle, viole, čele, base, citre, kitare prvega reda ugodno doneče in prijetnih tonov z lesenimi sili kovinskimi stroji, dobre in trpežne strune za vsa godala, mojstrske gosli z lepim lokom in leseno škatuljo (9, 10, 12, 15 gld.). Ceniki gratis in franko.
Najugodnejša prilika za nakup. Vsaki instrument se pred odpošiljanjem strokov-
njaško preizkusi. Stare gosli in čela se zamenjuje za nove. Prva prodaja gramofonov in najpopolnejših ploč. Velecenjeni gospod! Poslane gosli so me po svoji ukusni obliki in vsled prijetnega glasu popolnoma zadovoljile! Mislim, da je dolžnost vsakega zavednega Ceha, da naroči, svoje potrebščine pri Vaši cenj firmi, ki ne more i njo tekmovati nobena inozemska tvrdka. Želim Vam mnogo
uspeha in ostajam prijateljsko vdani Fr. V. M o h a p 1, ravnatelj. L. 29./XI1. 1906.
Ne kupujte pod roko od prekupcev, obrnite s« najprej in naravnost na naSo tvrdko!
P. T. Jan Bašta, Schonbach!	38 10—10
Morem Vam sporočiti, da mi ugaja poslani bas radi lepega glasu in primerne cene Pošiljam Vam zadnje odplačilo z zagotovilom, da ste me popolnoma zadovoljili. Borovany u Olešniee, 2./I. 1908.
A. Zimmermann, ravnatelj.
Na tisoče pohvalnih pisem svedočl gg. učiteljem in zborovodjem o kakovosti in primernosti mojih instrumentov.
L
V najinem založništvu. je izšla:
vojvodina kranjska
Izdava A. za šole:
17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilom is dodanim pojasnilom zemljepisnih znamenj.
Sestavil ia nariial
FRAN MAROLT,
učitelj * Ljubljani.
Visoki deželni svet kranjski je z razpisom z dne 25. maja 1907, št. 2463, odobril in pripustil to učilo v uporabo kot razredno na ljudskih in meščanskih iolah s slovenskim učnim jezikom.
Vsi nariski, izvršeni na 18 listih, so risani v merilu 1 : 75.000. — Velikost 87 X 60 cm.
Torej ponazorujejo po minimalnem načrtu za zemljepisni pouk v ljudskih šolah izbrano učilo v taki velikosti in preglednosti, da ga vsi učenci vsega razreda lahko na daljavo čitajo.
Cena 10 K.
Izdava B za učence: 17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilom.
Sestavil In narisal
FRAN MAROLT,
učitelj v Ljubljani.
Izbor učiva se naslanja doslovno na podrobni učni načrt, ki ga je odobril c. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 27. decembra 1903, št. 2791, in ki velja kot normativ za domoznanski pouk v četrtem šolskem letu 2-, 3-, 4- in večrazrednih ljudskih šol. Z razpisom vis. c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega z dne 28. januarja 1908, št. 468, je to delo odobreno kot učilo na ljudskih in meščanskih šolah.
Ig. pi. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Cena 1 K.
Gospod Ubald pl. Trnkoczy v Ljubljani.
Imam šest mesecev starega otroka, ki je bil do drugega meseca dojen. Takrat ga je pričela sititi moja soproga tudi z Vašim „Sla-dinom" (Doktor pl. Trnkoczy a „Sladni čaj"). In kakor hitro je pričel uživati „Sladin", se ga ni moglo več pripraviti, da bi še pil materino mleko. Od tistega časa dobiva edino le „Sladin" in je tako rej en, da se mu vsakdo čudi, kdor ga vidi. Ker sem prepričan, da je Vaš „Sladin" res dobro hranivo za otroke, prosim, pošljite mi ga 30 zavojev, ker ga hočem priporočati tudi drugim.
Z odličnim spoštovanjem	Franc Dekleva
21.11. 1909.	Slavina (Prestranek), Notranjsko.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago
in točna postrežba.	6 48—si
Stanje hranilnih vlog kancem oktobri 1M7: K 22.1M.277U.
Pošt. hran. rač. št. 828.406.
Telefon 185.
Stanje upravnega premoženja koncem oktobra 1907: K 12,746.874-08.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Dunajskacesta 18,
v lastnem zadružnem domu obrestuje hranilne vloge po 4% %
brez vsakega odbitka rentnega davka, ki ga plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom
ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča po 5 1lt\ z l '/»"/o amortizacijo ali pa po 5 'It" I o brez amortizacije. Na me-nicepo 6°/0. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi 19	načrt glede amortizacije dolga. 8 6
RETTIG-ova ŠOLSKA KLOP je klop prihodnosti! 3!
Temeljito snaženje šolskih tal in prahu, učenčevemu zdravju najprikladneje sedenje.
Pravico za izdelovauje RETTIG-ove klopi ima in vsa pojasnila daje
I Fran Burger8?}
mizarski mojster v Spod. Šiški.
JULIJA STOR
v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 5.
Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, dalje čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. 218_6
Elegantna in skrbna izvršitev po vseh cenah. ISTa,jpriležn.ejši čevlji sedaaajosti I
n Trnjevo žico
" FS	in
žične m reže
za ograje
vsakovrstne polje-3 delske stroje in razno orodje, posebno
travniške brane, pluge za globoko oranje (rigolanje), drevesne žage in trsne škarje, leščerbe za uničevanje gosenic in ličink (izvrstna iznajdba), najboljši portland cement, traverze, strešno lepenko, Škrilj „Eternit", najboljša snov za kritje streh, cevi in straniščni nastavki iz kamenščine, vodovodne Cevi iz kovnega železa ali svinca, sesalke in vodovodne naprave, zajamčena umetna gnojila in razno drugo blago priporoča po najnižjih cenah
trgovina z železnino „Merkur"	4612~4
PETER MAJDIČ v CELJU.
Naš denarni zavod.
(15) 12—8
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta t Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 11.—12. ure dopoldne in vsako soboto od 5.—'/„7. ure ivečer ali pa vsak dan potom poštne nakaznice ali c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.312). Za
drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 5°/,, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin,
zemljišč invknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu:
A v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov a 9 K — h, 12. rok 4 K 73 h
B - - -
C D B F ,
a ,
3
Zadružni lokal je v Ljubljani, Gradišče št. 4., I. nadstr.
18 „	n		17		6		-		18.		3		56
24 „	n	n n	23		4	n	50		24.		4		—
38 n	n		37		3		—		38.		—		66
46 „	n		45		2		50		46.		1		81
60 „			59		2		—		60.		—		70
10 „			69		1		75		70.		1		42
85 „	n	« n	84	n n	1	n	50	n	85.	n	1	n	26
Iii •
itn 11 H
|ll
t» f
■4
Sb
Sh
m
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče štev. 4 v Ljubljani ** Gradišče štev. 4
priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge.
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna
po zmernih cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah. Tiskovine se izvršujejo v eni ali vee barvah. Tiskanje muzikaljj in časopisov.
Telefon št. 118.
(5) 52—20
Litograflja.
Poštna hranilnica št. 76.307.
m
<m
m
m
m