©oslaneo Vesenjak: Napeljava elektrikey gospoif^rska zadeva. Svetovna vojska in njene posledice, pred vsem »oSanji nered in pomanjkanje v Evropi, nam je pri neslo vsakovrstne težave v naše gospodarstvo. Manjka našim ljudem dobre razsvetljave, manjka delavnih aaoči, manjka fcurjave. Sicer pa je naše gospodarstvo y marsiecm zaostajato za onim v drugih krajih. In yendar je tndi za naše kmetijstvo najvefijega pomena, la se posluži najboljših sredstev, da lahko tekmuje , in si prebivalstvo olajša svoje delo ter ga opravlja naglo. Za naše kmetijstvo in za naše obrtništvo ie ¦•izmerne važnosti, da se obrat elektrizira - to se prayi, da delamo z električno močjo. Sadaj imamo v Fali nad Mariborom električno centralo, katera proizvaja toliko toka, da bo v bogati meri zadostoval vsem našim potrebam. Lahko pa se 1 pri Mariboru takoj zgradi še ena takšna centrala. j Velika važnost električnih central in vodnih sil f v naši Dravski dolini je razvidna \z težkega boja, ki | smo ga imeli za Maribor in Dravsko dolino v Pari- \ zu. Nemci so se dobro zavedali, kako neizmerne važ-f ¦osti so za gospodarski razvoj vodne sile naše Dra -1 v%, zato so se tako krčevito branili in hoteli za Nem- | ško Avstrijo dobiti ta kos naše 2emlj«. EleBrika kot luš. Za^idajmo se gospodarske važnosti teh naprav ^idi mi in poslu2u]mo se jib! Videli smo, koliko težav so naši Tjurl-e imeli z razsvetljavo. Kako se je verižilo s petroleiom in sve&ami in kako dragp so morali kmetje to plačevati ali zamenjavati! Sedaj smo dobili .petrolej ft Amerike, a silno drag je, ker nima naš denar nobGne veljave zv.naj naših mej. Prihranirao pa si lahko vse sitnosti m imamo lahio poceni in dobro razsvetljavo, ako se pobrigamo za električno luč, ki jo lahko imamo na naših tleh. Pomislite: nismo navezani na uvoz iz tnjiti Sržav, ni nara treba dajati denarja v tnje dežele, ni treba iakati, kedaj nam tujs države in tuji trgovci pošlj«jo petrolej! Tirir.mo sicer r raznih krajih karbid, toda to ji Se redno nogotova, nestalna in pred vsem samdi — Bjfcsplozij« po nepreridnem ravnanju za življenje, za zdrayj« in za imetje nevarna luf;, ki zahtBra pazlji vih ii« TeSSih rok, da ni nesrož«. Pravilno napeljana »lektričaa luž pa izkltučuj« 7«ako nasrtčo, ne more priti do požara. Lu6 j« naj beljža in najSistejža, pa tudi »ajbGlj rarna. Ni treba TŽigali^, ni treiba flBl^enja; malo xaobrn«š $umb, da iraviS i«*ik in' pot tl«ktri8n«iau t»k», — pa ifflaS Optmba.: IltkimtPBa aa IHli »ri*«« z »bra- iflidnji mese«. S Fal« <»be »laktrifo« Iu8y Ma- T«tt tna ptqiJ«tj» i> Ui«»a« WB», M st ~/m t - ,tm» aa •lekfMifcii t«|. T aVisc«H mmen «l«bi i EleJktrlka kot gonllna moč. Se važnejša, kakor kot luč, nara more postati Blektrika kot gonilna moč pri kmetijskem in obrtniS kem obratu, da ga opravljamo z lahkoto in'da izločiino bencin, surovo olje pri Diesol-motorjih in razna taka tuja, draga in nevarna sredstva. Napeljimo v. naše občine in v vsako hišo tor gospodarstvo elektricni tok in olajšali si bomo neizmerno delo. Za priče svojim trditvam nasproti raznim ,,nevernim Toma žem" kličem vse one naše može in mladeniče, ki HH je svetovna vojska vrgla daleč v svet in so videli to, o čemer pišem. Prosim jih, naj z živo besedo poma gajo dramiti naše rojake, da bomo tudi mi napredovali! Električna sila nam inore gnati vse naše mla - \ tiinice, naše slamoreznice. n:iše Cistilne stroje, celo naše bruse! Kako lahko, kai.ro snažno. kako naglo se dela s pomoSjo plektričnega i/.ka, to mi veruje le ti sti, kateri je. to že videl. Poir; .;;1i, prijatelj, koliko delavnih sil si prihraniš. koliko \—.ike pri!iraniš svoji ž.'vini, ako delaš z elektriko! Vsako lefo sem gledal ljudi y.r\ tpfcnvnpm mla tilnem delu. Kako so irpeli ljudje in žlvin;;! Prah jih je dušil, znoj jim je lil |o celem telesu. z žganUun so se mamili, da telo naviaez ni opešalo. Kciiko obleke sc pokvari v tem truclu, znoju in pralrj, +o vo samo oni, ki si sam lo izlmsi. Ljudje božji, smilite ?o mi in s svojim nasvetom bi vam rad pomagal, da se vam olajša delo. Pomagate lahko sebi in svojim otrokom. Ne bodite nazadnjaški in zaspani! Nič ne morejo storiti v takih važnih in za vas na.jpomembne.jsih gospodarskih stvareh, ako si ne daste dopovedati, da raorate sami sodelovati. Z električno močjo nn.j šiva tudi naš krojač in krojačica, nafi fievljar. naš mizar naj žaga in obla s pomočjo elektrike, naš miinar melje z električno silo in vsaka veeja občina imej žago za stavbeni in drugi les! To se izplača prav dobro, je zdravo za posa meznika in koristno za vse skupaj. Elektrika Icot pamočmca v gospodinjst\u. Tudi gospodinjam se s primernimi električnimi napravami mnogo olajša njihovo delo in trpljenje . Gospodinja z elektriko lahko pred vsem kuha manjše in tudi večje stvari. Le jiomislimo, koliko neprijetnosii imajo sedanjo naše peči in tudi štedilniki! Koliko nesreč se zgodi, ko se kuha s špiritom ali pa s pe (rolejem! Kadar mislim na raznovrstne težave naših gospodinj, se zmiraj spomnim svojega dobrega znanca, ki je znal te težave tako nazorno in lepo pripovedovati. Zbolela mu je žena in moral je kuriti našo domačo pe& ter knhati. Ni mogel zanetiti ognja. Zlezel je v peč, pihal in puhal, se zraven jokal; obilni dim m« ;e silil ^- oči m v pljufia, ker je s svojim obilnim ^adnjim delom telesa zamašil odprtino. Tako je na zadnje vse odimil in prismodil ter preklinjaioB surova drva, peč in ženino bolezen, zlezel nazaj na prosto in se otepal črnih saj in sivega dima. Naše gospodinje so sicer bolj praktične, a kuriti le moraio za vsak čaj bolniku, za vsak požirek mleka otroku. Irt to posebno v zimi ni šala! Vse te in druge kuharske snalenkosti lahko opraviš v sobi s pomočjo elektrike. Jn kdo ne bi trpeči materi privoščil olajSav in otroku ter bolniku ne sveže. fiiste. zdrave hrane in dobre pijafe?* Z elftktrižno močjo pa tudi labko likaš vsako Trstno perilo: rjuhe, srajce, ovratnike, sploh vse. Ni ti treba ne oglja, ne železa. Sam si izračunaj, kako prifetno je za gospodinjo vse to in koliko prihraniš kurjave, ki jo vedno težje dobiš in dražje plačuješ. Navedli bi *e lahko v gospoi^arstvn prave 6nfteže, ki Uh delamo s pomoč.io elektrike, (oda gla\-ne, praktične re$i za aaše kmetijstvo in obrtništvo smo «m»oUi. Brigajmo se pravočasno! Caio je moj klie v tej zadevi. Vrstice, ki sem jih napisal, imajo namen vzbuditi pravočasno naše Ijudi, da ne zamudijo prilike in da gredo z duhom in potrebami našega časa. Izvršili bomo tft prekoristne in prepofrebnjB naprave le tedaj, ako bodo našf> obCine in naši, okra"ni zastopi storili svo.io dolžnost. Zaiev« ne smemo prepustiti raznim privatnim gpeknlantom in dobičkarierai Xaša Kmečka Zveza se z vso vnemo zanima" za stvar in če bo našla pri vseli naSih Ijudeh dovolj razumevanja, bo s« daio napraviti marsikaj t korist našega Ijudstva. Vellko novih sredstev, strojev in naprav bo treba za izpeljavo.tega velikanskega načrta, toda ob flobri volii bo šlo vse. Ko bomo .z vsem gotovi, pa S9 bomo radovali, ker bomo še le tedaj zamogli ocen.ti velikanski pomen te nove naprave. Naš največji politifini nasprotnik, bivši župan Ornig, je imel često pametne in praktične misli. Tudi rn i« za svoi Ptuj hotel električno centrn^o ..Petovio", ali nasv.irotova)i smo rau, ker nam je botol presekJti celo naše Spodnje Ptujsko polie in ker bi taka zgradba bila tam predraga. 2e tedaj smo s« izrekli zaelektriziranje1 obratov, a rekli smo, naj se izkorišča vodna sila nad Mariborom. To se j« sedaj zcodilo . Naloga naše vlade, naših okrajnih zastojiOT in naših obftin ie, da dobl.jene električne sile uporabijo. Zgo diti pa se mora to potom občin ali na zadružni podlagi, nikakor pa ne na korist in dobifiek posameznib. podjetnikov. '•