LETO XXXIV.. ŠT. 7 Ptuj, 19. februarja 1981 CENA 6 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Kako prebroditi težave (stran 2) Kako dolgo bo v Ptuju še smrdelo (stran 5) Povezovanje kmetijskih zadrug (stran 7) Steklina na območju Haloz (stran 8) Mlečne skupnosti na območju Juršinc (stran 11) DRUŽBENI PLAN OBČINE PTUJ 1981-1985 SKUPNI INTERESI IN CILJI Delegacijam in delegatom zborov skupščine Ptuj je bil skupaj z drugim gradivom predložen tudi osnutek družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985. O tem pomembnem do- kumentu teče živahna razprava v delegacijah ta- ko v OZD kot v krajevnih skupnostih, razpra- vljajo organi občinskih družbenopolitičnih or- ganizacij, nosilci planiranja in drugi zainteresi- rani. O osnutku družbenega plana je v torek, 17. februarja razpravljalo tudi predsedstvo skupšči- ne občine Ptuj na razširjeni seji. Poleg predsta- vnikov občinskega izvršnega sveta so na seji so- delovali tudi predsedniki skupščin samoupra- vnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, predstavniki občinskih DPO, predsedniki odbo- rov zborov občinske skupščine in drugi. Vsebi- no dokumenta je uvodoma na kratko obrazloži- la Jožica Carmanova, predsednica komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje pri SO Ptuj. O razpravi bomo poročali prihodnjič, za- to navajamo le glavne skupne interese in cilje družbenoekonomskega razvoja občine. Zagotoviti je treba večjo tehnično-tehnološko raven gospodarstva v občini in oblikovati go- spodarske strukture, ki bodo zagotavljale dol- goročne pogoje za ustvaarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva. To bo moč doseči s hitrejšim uvajanjem so- dobne tehnike in tehnologije, povezano z znan- stveno raziskovalnim delom v združenem delu in z večjo udeležbo usposobljenih in ustvarjal- nih kadrov. Nadalje s hitrejšim prilagajanjem proizvodnje zahtevam domačega in tujega trga, s pospešenim in učinkovitim dohodkovno in poslovno tehničnim sodelovanjem znotraj in zunaj občine, s hitrejšim razvojem proizvodnje in storitev, ki prispevajo k večjemu izvozu in nadomeščajo uvoz, zlasti proizvodnje energije, surovin, reprodukcijskega materiala, hrane in opreme, s krepitvijo akumulacijske in repro- dukcijske sposobnosti materialne proizvodnje in z odpiranjem novih proizvodnih obratov ter razširitvijo in modernizacijo obstoječih obra- tov. Tak razvoj bo omogočal ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in vložena sredstva, nadaljnjo možnost večjega zaposlovanja prebi- valstva in rast družbenega in osebnega standar- da, s tem pa postopno zmanjševanje razlik v družbeno ekonomskem razvoju občine glede na republiko. Skladno z gospodarskim razvojem bomo razvi- jali tudi gospodarsko in komunalno infrastruk- turo ter družbene dejavnosti — s poudarkom na razvoju tistih, ki neposredno vplivajo na razvoj materialne proizvodnje združenega dela in to: usmerjenemu izobraževanju, osnovnemu zdravstvenemu varstvu in raziskovanju. Pose- bno mesto bo imela tudi nadaljnja gradnja stanovanj. Z vzpostavitvijo odnosov v delitvi dohodka na samoupravnih osnovah bomo zboljšali po- goje za življenje in delo, dvig življenjskega standarda in socialne varnosti delovnih ljudi in občanov v skladu s posamično in družbeno produktivnostjo dela, ustvarjenim dohodkom in razpoložljivimi materialnimi možnostmi. Soci- alni razvoj bo usmerjen v tesnejše pogojevanje z materialnim razvojem. S poudarkom na hitrejšem razvoju Haloz in Slovenskih goric, kjer bodo prizadevanja usmerjena v odpiranje novih proizvodnih zmo- gljivosti na že opredeljenih lokacijah, zagotoviti skladnejši razvoj vseh območij občine. Pouda- rek bo dan oskrbi s pitno vodo in s tem na- daljevanju gradnje vodovodnega omrežja, pro- metni povezanosti krajev s središči in zagotav- ljanju oskrbovalnih funkcij na teh območjih. Odpraviti bo treba osnovna strukturna ne- skladja — tako v proizvodnji kot v preskrbi prebivalstva in prometni odprtosti občine. Zagotoviti bistveno večjo proizvodnjo hrane, zlasti osnovnih kmetijskih pridelkov, kar bomo dosegli s popolnejšim in smotrnejšim izkorišča- njem kmetijskih zemljišč. Nadalje bomo krepili koncept splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot temeljne- ga elementa socialističnih samoupravnih odno- sov in sistema. Prav tako bomo morali zagotavljati smotr- nejšo rabo prostora, zboljšanje in varstvo člo- vekovega okolja kot bistvene sestavine vseh družbenih, gospodarskih in razvojnih aktivno- sti. V srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 bomo torej izhajali iz spoznanj, da je prednostna usmeritev in cilj združenega dela nadaljnji raz- voj samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, izboljšanje pogojev in dela delovnih ljudi in občanov, uvajanje nove sodobne tehno- logije in organizacije dela, prostorsko in tehno- loško zaokroževanje proizvodnih programov, združevanje sredstev za infrastrukturno opre- mo, vlaganje v varstvo okolja in v skupne pro- izvodne programe. Na takih osnovah bo postopoma nastala nova tehnološka, socialna in prostorska sestava ptuj- ske občine. Ustvarjeni bodo pogoji za prehod na produktivnejša področja gospodarstva. Tak razvoj bo tudi omogočal prehod k višji pro- duktivnosti dela, notranjemu prestrukturiranju gospodarstva in družbenih dejavnosti, s tem pa tudi k trdnejšemu in hitrejšemu razvoju občine. V nadaljevanju seje so člani predsedstva pretresh delovni načrt zborov skupščine občine Ptuj za drugo, tretje in četrto trimesečje in dali več konkretnih dopolnitev in usmeritev, da bo delo občinske skupščine kar najbolj usklajeno z delom družbenopolitičnih organizacij in bo za- jemalo sprotne ocene izvajanja nalog in proble- mov, ki se ob tem pojavljajo. FF KURENTOV PLES SEJEZAČEL Čeprav bi po starih šegah kurenti še vedno morali počivat, se mladi fantje v kurenlovi opravi že podajajo na ptujske ulice. Malo jih je sicer, pa vendar so dovolj glasni in živahni, da privabljajo na okna staro in mlado. Oznanjajo, da se počasi a vztrajno bliža pomlad. Pa bodo še lep čas pozvanjali in plesali svoj ples, vsaj tja do 3. marca, ko bomo na pustni torek pokopali Pusta. Organizacijski odbor letošnjega 20. kurentovanja s karnevalom je sredi priprav na to največjo kulturno turistično prireditev v Ptuju. Že to soboto bo v Ptuju prava kmečka gostija — ob 12. uri na magistratu in zvečer ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma — ki jo bodo izvedli krajani iz Markove in okoliških vasi. Osrednja prireditev bo seveda v nedeljo. 1. marca, ko se bodo dopoldan ob 10. uri na Titovem trgu predstavile izvirne etnografske pustne skupine iz domovine in tujine. Karnevalski sprevod bo krenil po ptujskih ulicah ob 15. uri, v njem pa bodo sodelovale tudi etnografske skupine z dopoldanskega nastopa. Pustnega rajanja bo letos več kot dovolj. Mnogi gostinci in razna društva prirejajo pustne plese, tudi za najmlajše bo poskrbljeno. V Ples kurentov na Titovem trgu v Ptuju (foto Ciani) ponedeljek. 2. marca bo občinska zveza prijateljev mladine v telovadnici Mladika pripravila ples za cicibane, kije že leta nazaj dobro obiskan. Organizacijski odbor 20. kurentovanja pa seje odločil, da bo tudi lett« pripravil torkovo mladinsko povorko s pokopom Pusta. Določili so, da bo obhodna pot povorke, ki se bo pričela ob 15. uri naslednja:, udeleženci sprevoda bodo krenili izpred Pošte po Krempljevi ulici na Trgi mladinskih delovnih brigad, po Lackovi ulici, Trstenjakovi ulici nai Srbski trg in zatem na Titov trg, kjer bo zaključek pustnega rajanja. Tam bo Ptujčane in goste razveseljeval s svojimi domislicami znani slovenski humorist Vinko Šimek, tudi glasbe ne bo manjkalo, tako da bo pokop; Pusta vesel kol malokdaj. Organizatorji torkove mladinske povorke so povabili k sodelovanju vse ptujske osnovne šole. srednje šole in vzgojnovarstveni zavod, vabijo pa tudi druge organizirane skupine, da se najkasneje do 25. februarja prijavijo v Turist biroju. Trg svobode 4. Ker so sredstva za organizacijo vseh prireditev bolj kot ne pičla, bo potrebno za ogled torkove povorke in pokopa Pusta odšteti skromnih 10 dinarjev, medtem ko velja ogled nedeljske prireditve za odrasle 20 din. za otroke pa 10. N. Dobljekar^ Priprave na programsko volilno konferenco SEJA KOMITEJA OK ZKS ORMOŽ Osrednja točka dnevnega reda 48. seje komiteja občinske konfe- rence ZKS Ormož je bila pripra- va na programsko volilno Konfe- renco občinske konference ZKS Ormož in evidentiranje novega predsednika občinske konferen- ce ZKS Ormož. Komite občinske konference ZKS Ormož je sprejel sklep, da bo v skladu s statutarnim skle- pom OK ZKS Ormož program- sko volilna konferenca OK ZKS Ormož 27. marca 1981. Zaradi tega morajo vse osnovne organi- zacije ZK zaključiti svoje razpra- ve do 10. marca in v teh pripra- vah obravnavati poročilo o delu občinske organizacije in njenih organov v preteklem letu. poraz- govoriti se o kandidaturi za predsednika občinske konferen- ce ZKS Ormož, razpravljati o bodoči delovni usmeritvi občin- ske organizacije in izvoliti dele- gate za programsko volilno kon- ferenco. Vse osnovne organizacije mo- rajo v pripravah na programsi^o volilno konferenco občinske kon- ference ZKS razpravljati tudi o drugih vprašanjih delovanja zve- ze komunistov v krajevnih skup- nostih in organizacijah združene- ga dela in delovnih skupnostih tako. da bi poleg ocene enoletne- ga delovanja ocenili tudi realiza- cijo usmeritev Vlll. kongresa ZKS in XI. kongresa ZK J. V skladu s statutarnim skle- pom občinske organizacije ZKS občine Ormož bodo na 'letošnji programsko volilni konferenci volili le predsednika OK ZKS. ki ima enoletni mandat z možnostjo enkratne ponovitve. Komite ob- činske konference ZKS Ormož je na seji 12. februarja 1981 razpra- vljal in ocenjeval delo dosedanje- ga predsednika. Ugotovili so. da j^e bilo to delo zelo uspešno. Zato so sprejeli sklep, da se za nasled- nje mandatno obdobje enega leta ponovno evidentira za predsed- nika občinske konference ZKS Ormož tovarišica Gabrijela Ku- har. — da PRIDNE KMEČKE ROKE Starejši ljudje pravijo, da imamo letos po dol- gih letih spet ,,normalno" zimo. Snega je toliko, da ne zadovoljuje samo smučarjev in drugih — bele opojnosti željnih občanov, zlasti še otrok, temveč je bil tudi primerna odeja našemu polju v njegovem zimskem spanju. Letošnja zima je ugodna tudi za vse tiste, ki obdelujejo zemljo, negujejo in koristijo gozdove, sadno drevje, vinsko trto. Večinoma lepi in sonč- ni dnevi so omogočali delo v gozdu in sadovnja- ku, saj je treba marsikaj posekati, ožagati in po- čistiti. Mrzle noči tudi primerno zadržujejo nara- vo, da se ne začne prezgodaj prebujati, obenem pa zmrzal omogoča lažje spravilo hlodovine in drugega posekanega lesa h lpolitičnih organizacij občine PtuL , Priprave na tretji kongres samoupravljalcev Tretji kongres samounravljav- cev Jugoslavije, ki bo od i6. do 18. junija letos v beograjskem centru Sava. bo brez dvoma letošnje naj- pomemb^iejše družbenopolitič- no zborovanje, kjer bodo sprejeli usmeritve s pomembnimi posle- dicami za nadaljnji razvoj samo- upravljanja in samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Temeljno gradivo za uspešne priprave m sam potek kongresa so usmeritve za pripravo Ifl. kon- gresa samoupravljalcev Jugosla- vije in teze za pripravo kongresa z naslovom »Združeno delo v boju za socialistično samoupravljanje in družbenoekonomski razvoj«. Slovenijo bo na tem kongresu zastopalo 192 delegatov, podrav- ska regija izvoli 3l delegatov, v občini Ormož bodo izvolili enega delegata. Koordinacijski odbor za pripravo III. kongresa samo- upravljavcev v občini Ormož predlaga, da bi bil delegat iz Or- moža s pcxlročja kmetijstva ali živilske industrije. V priprave na kongres so se v otKini ze pnčeli vključevati. Od- zivnost na kongresne teme lahko preverijo tudi ob obravnavi za- ključnih računov in podobnih priložnostih, kajti poslovanje in gospodarjenje je pomemben od- raz samoupravne aktivnosti. Razprava o III. kongresu naj bi dosegla svoj vrhunec v mesecu aprilu, ko bi skupaj z družbeno- političnimi organizacijami podali oceno stanja v svojem okolju. Spročila javnih razprav v kolek- tivih bo opredelitev delegatu na kongresu. Pridobivanje in razpo- rejanje dohodka, samoupravno povezovanje in združevanje na podlagi dohodka in delegatski si- stem, so ob drugih nedvomno tista področja, kjer imamo izkušnje, na ■podlagi katerih moramo videti priložnost za jutrišnji dan. Osnovne organizacije zveze sindikatov morajo skupaj z dru- gimi družbenopolitičnimi orga- nizacijami pravočasno organizi- rati razprave o najpomembnejših vprašanjih in skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizaci- jami zagotoviti, da bo v razpravah sodelovalo čimveč delavcev. Kri- tično morajo analizirati lastno samoupravno prakso ter v TOZD in drugih organizacijah združe- nega dela in skupnostih sprejeti dogovor za hitrejše odpravljanje slabosti in problemov pri razvija- nju samoupravnih odnosov. Koordinacijski odbor za pri- pravo III. kongresa samoupra- vljavcev Jugoslavije v občini Or- mož je ustanovil tri delovne sku- pine za naslednja tematska pod- roqa: Odločanje delavcev v združe- nem delu o pridobivanju in raz- porejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. O tej temi bodo skupno s r>rvo delovno skupino razjiravljali v Tovarni Jože Kerencič na nivoju konfe- rence sindikata v tej delovni or- ganizaciji. O drugem tematskem področ- ju: samoupravno povezovanje in združevanje na podlagi dohodka bo delovna skupina razpravljala z v.semi TOZD v Slovin KK »Jeru- zalem« Ormož. O tretji temi. to je: združeni de- lavci v delegatskem sistemu, bo tretja delovna skupina razpra- vljala na nivoju koordinacijskega odbora sindikata v KS Ormož. -da PODPISOVANJE SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV Ali je vedno prisotna stvarna volja delavcev Pregled sprejemanja samouprav- nih sporazumov s področja družbe- nih dejavnosti in materialne proiz- vodnje za občinske in republiške samoupravne interesne skupnosti v organizacijah združenega dela ptuj- ske občine — je bil dnevni red seje koordinacijskega odbora za usmer- janje razvojne politike, družbeno- ekonomske odnose in družbeni plan pri pred.sedstvu OK SZDL Ptuj, ki se je sestal v ponedeljek, 16. februarja v Ptuju. Po podatkih, ki jih je na seji po- sredoval predstavnik komiteja za družbenoekonomski razvoj in pla- niranje pri SO Ptuj, so delavci OZD z območja ptujske občine sprejeli samoupravne sporazume republiških interesnih skupnosti — s področja družbenih dejavnosti v celoti, s področja materialne proiz- vodnje pa nista dobila nad 50 od- stotkov podpisnikov SIS za nafto in plin ter za letališko dejavnost. Samoupravne sporazume občin- skih SIS tako za materialno proiz- vodnjo kot za družbene dejavnosti so delavci v ptujski občini sprejeli v celoti. Podpisalo jih je najmanj 83,9 odstotka, precej sporazumov pa so podpisali vsi udeleženci, ki jih je v ptujski občini skupno 186. Tisti udeleženci v samoupravnem sporazumevanju, ki niso podpisali posameznih sporazumov, so v ob- razložitvah navajali, da niso korist- niki uslug tiste dejavnosti, da je to nova obveznost in da nimajo sred- stev, da samoupravnega sporazuma sploh niso sprejeli, da nove obvez- nosti načeloma odklanjajo, ker ni- so v skladu s stabilizacijskimi pri- zadevanji in podobno. Taki in po- dobni odgovori kažejo tudi na to, da so bili delavci premalo obveščeni o vsebini samoupravnih sporazu- mov in z obveznostmi, ki iz tega iz- hajajo. Več ali manj drži, da je predvsem od vodilnih in strokovnih delavcev v združenem delu odvis- no, kako znajo delavcem stvari pri- kazati, oziroma kako namerno stvari prikažejo, tak je tudi sklep. Ciani koordinacijskega odbora so v razpravi ugotavljali, da je mar- sikateremu odklonilnemu stališču botrovala predvsem podjetniška miselnost, ki je prevladala širši družbeni interes. Prav zato ne mo- remo vedno stvarno ugotoviti, kaj je resnično stvarna volja delavcev in kaj so interesi posameznih sku- pin, ki se spretno skrivajo za ,,vo- ljo naroda". Poleg tega pa so podpisniki sa- moupravnih sporazumov tudi utemeljeno opozorili na vrsto sla- bosti, ki so se ob tem pojavljale, zlasti velja to za samoupravne spo- razume republiških interesnih skupnosti. Predvsem so bili spora- zumi dostavljeni v različnih časov- nih razdobjih, objavljeni v različ- nih glasilih in publikacijah, npr. osnutek v enem časopisu, predlog v drugem, ki ga v večini OZD nimajo naročenega in podobno. Tudi te slabosti jc treba v bodoče odpravi- ti. FF IIIIPfAziSKOVALNA SKUPNOST Ocena delegatskih razmerij Izvršni odbor raziskovalne skupnosti občine Ptuj je že pripravil poročilo o delovanju delegatskega sistema v preteklem letu. Zal pa poročilo ne prinaša najbolj razveseljivih podatkov. Vprašalnik o delu delegacij oziroma konferenc delegacij je od 168 vodij izpolnilo le 6 vodij delegacij oziroma konferenc, pa še ti so odgovorili nepopolno. Podatki govor o nezainteresriranosti delegatov za izboljšanje dela v skupščini občinske raziskovalne skupnosti. Nesprejemljivo je, da kar 16 odstotkov delegacij ni poslalo svojega delegata na niti eno sejo skupščine, ene seje skupščine pa seje udeležilo le 18.7 odstotka delegatov. V preteklem letu je bilo pet sej skupSCin raziskovalne skupnosti, udeležba na vseh paje bila komaj 52-odstotna. Leto 1980 je bilo za občinsko raziskovalno skupnost prelomno. Prav lani je pričela skupnost usklajevati svoje samoupravne akte in organi- ziranost z novim zakonom o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih. Lani je bil izoblikovan srednjeročni program in sprejet sporazum o temeljih plana skupnosti za obdobje 1981 —1985. Tako postaja raziskovalna skupnost udeleženka v svobodni menjavi dela v občini, kar doslej ni bila. in se pojavlja kot nova naloga v okviru skupne porabe. Zato je toliko bolj zaskrbljujoč in nepojmljiv odnos posameznih okolij do tega področja družbene dejavnosti. Zlasti organizacij zdru- ženega dela. saj je raziskovalna dejavnost nepogrešljiva sestavina zdru- ženega dela. Zato je najbrž tu iskati vzrok, da se občinska raziskovalna skupnost še ni uveljavila tako kot ostale interesne skupnosti družbenih dejavnosti.__ Razprav na sejah skupščine — vsega skupaj so delegati na petih sejah obravnavali 42 točk dnevnega reda — skoraj ni bilo. Izredno malo je bilo konkretnih predlogov in pobud, zlasti še k občinskemu razisko- valnemu programu za to srednjeročno obdobje. Nezainteresiranost za to delovno področje je prisotna tudi v delu delegacije za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov raziskovalne skupnosti Slovenije, ki je v sestavu konference delegacij s sedežem v Mariboru. V minulem letu seje sestala le dvakrat in bila na obeh sejah nesklepčna. Nekoliko bolj razveseljivi so podatki o delu izvršnega odbora, ki se je lani sestal na sedmih sejah, sklepčnost paje bila od 56 odstotkov do 76 odstotkov. Tako bi lahko ugotovili, da pravzaprav najbolj aktivno delujejo člani izvršnega odbora, medtem ko delegacije in konference delegacij svojih dolžnosti in pravic ne uresničujejo tako kot bi jih morale. Kaj bo potrebno spremeniti, da bi delo delegatov izboljšali, poročilo ne ugotavlja. Sicer pa, kako tudi naj postavljajo člani izvršnega odbora ugotovitve in predloge za boljše delo, če delegacije niti same ne dajejo nobenih pobud in predlogov, se ne udeležujejo sej skupščin in ne sodelujejo pri oblikovanju programov. Iz tega lahko sklepamo tudi, da niti gradiv za posamezne seje skupščin ne predelajo ali pa jih le preberejo in spravijo v predale — če jih ne vržejo v koš! Tako bo torej resnično potrebno takoj pričeti z uresničevanjem predlogov, stališč in sklepov razširjene seje komiteja OK ZKS Ptuj o raziskovalni dejavnosti. Dosti bolj kot doslej se bodo morale v delo delegacij vključiti družbenopolitične organizacije, samoupravni in vodstveni organi v delovnih okoljih in tako prispevati svoj delež k poglabljanju in utrjevanju delegatskih razmerij v raziskovalni skupnosti občine Ptuj. N. D. V POOAUŠANIH POČITNICAH Precejšen prihranek energije Letošnje podaljšanje polletnih počitnic so starši in učitelji sprejeli z razumevanjem, čeprav je bil sklep sprejet takorekoč pred zdajci, tik pred za- ključkom pouka. Bilo je sicer potrebno nekoliko spremeniti organizacijo dela v šolah in družinah, da ne bi otroci ostajali sami doma. brez nadzorstva in prehrane. Obrazložitev, da lahko tudi na tak način prihranimo precejšnje količine kurilnega olja, pre- moga, plina, elektrie in drugih vrst energije, seje kot kaže potrdila. Ni nam sicer uspelo dobiti vseh številk za ptujsko občino, ker jih pri zavodu za šolstvo še zbirajo, iz osnovne šole Franc Osojnik pa so nam sporočili, da so v tem času prihranili 31 ton premoga, 3098 kilovatnih ur električne energije in 40 kilo- gramov plina. V podružnični šoli na Grajeni pa okrog 1500 kilogramov premoga. 200 kilovatnih ur električne energije in 10 kilogramov plina. To bi preračunano v denar pomenilo nekaj prek 66 mili- jonov starih dinarjev. V osnovni šoli Toneta Žnidariča in v podružnicah v Vitomarcih in Trnovski vasi je prihranek 6500 litrov kurilnega olja in dve toni premoga, v šoli Ivan Spolenjak nekaj manj kot tri tone premoga in 670 kilovatnih ur električne energije. V osnovni šoli Olga Meglic so ta prihranek izračunali za vse tri tedne počitnic, ki v denarju pomeni kar precej in sicer okrog 11 milijonov st. dinarjev, za zadnji — po- daljšani teden pa 48 tisoč dinarjev. Ze iz teh številk lahko zaključimo, da smo samo na območju ptujske občine prihranili precej denarja, ki v sami energiji pomeni toliko več. kolikor prej bomo lahko prenehali s kurjenjem oziroma ogrevanjem šolskih prostorov. mš Zbori skupščine občine Ormož v torek, 24. februarja Predsednik skupščine občine Ormož. Mirko Novak je sklical za v torek. 24. februarja že 26. skupno sejo zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ormož. Na skupni seji bodo razpravljali o predlogu resolucije o družbe- noekonomski politiki in razvoju občine Ormož v letu 1981. glasovali o sprejemu resolucije pa bodo na ločenih sejah. Prav tako bodo na skupni seji razpravljali, glasovali pa na ločenih sejah tudi o statutarnem sklepu o .spremembah in dopolnitvah statuta občine Ormož ter o proračunu občine za leto 1981. Oba dokumenta sta delegatom predložena v osnutku. Nadalje bodo na skupni seji obravnavali se osnutek programa dela skupščine občine Ormož za teto 1981. poslušali informacijo o pridobivanju površin za sladkorno peso in obravnavali vprašanja de- legacij in delegatov. Tako po skupni seji bodo še ločene seje. ki so jih sklicali predsedniki posameznin zborov. Tudi ti imajo obsežne dnevne rede z vrsto po- membnih odločitev. Poleg glasovanja o dokumentih, ki bodo obra- vnavani na skupni seji. bodo zbori sklepali še o družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v SRS. o osnutkih odlokov o spre- membah in dopolnitvah odloka o davkih občanov in o komunalnih taksah v občini Ormož ter o predlogu družbenih dogovorov o načelih in merilih za razmeščanje izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v SRS in dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih drudžbenoekonomskih odriosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS. Pomeben dokument bo tudi predlog odloka o razpisu občinskega referendum;i/ za gradnjo osnovnošolskih objektov v občini Ormož, predlagano je. dabi bil referendum v nedeljo. 21. marca 1981. nadalje sporazum o d(xlelitvi lovišč in spx)razum o dodelitvi ribiškega okoli.ša. Na sejah bodo obravnavali še premoženjsko pravne zadeve ter opravili volitve in imenovanja. -u ZborbrigadinevMDAvPtiiju20. februarja 1981 Aktivni udeleženci lokalnih, republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij so 22. ^vembra 1979 ustanovili Klub brigadirjev »Franc Belšak—Tone« Ptuj. Na- jvišji organ kluba je Zbor briga- dirjev, ki ga sestavljajo vsi člani kluba. Zbor se sestaja najmanj dvakrat na leto. praviloma ob Dnevu mladinskih delovnih bri- gad. 1. aprila in koncem delo- vnega leta. Delo med enim in drugim zborom opravlja Svet kluba, ki je v pravilih opredeljen kot kolektivni izvršilni organ. Svet pri svojem delu dosledno uveljavlja načela o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti. Vsi člani sveta so odgovorni za skupno oblikovanje, sprejemanje in uresničevanje sklepov ter sta- lišč, ki jih sprejemata Zbor bri- gadirjev ali svet kot kole^ivno vodstvo. Svet dvakrat letno po- roča o svojem delu na zboru bri- gadirjev, njegovo delo pa spremlja tudi odbor samoupra- vnega brigadirskega nadzora. Sedež kluba je na Občinski kon- ferenci ZSMS Ptuj. člani kluba bodo lahko v prihodnje urejali vsa vprašanja vsako prvo sredo v času od 16. do 18. ure. Obveščanje bo v prihodnje potekalo v glavnem po časopisu Tednik in Radiu Ptuj. občasno pa bodo člani prejemali tudi pismena sporočila. Prvo leto dela si je svet kluba pridobil dragocene izkušnje, zla- sti pri organizaciji štirih udarni- ških dnevov na mladinski delovni akciji »Slovenske gorice '80»«. dvodnevnega brigadirskega po- tovanja v spomin na tovariša TITA v Beograd in pobrateno občino Arandjelovac. pridobiva- nju novih članov ter na drugih področjih aktivnosti. Vse te nalo- ge so zahtevale mnogo angažira- nosti, uspehi niso izostali. Člani kluba so ves čas kritično sprem- ljali delo svojega vodstva, hkrati pa se marljivo vključevali v ure- sničevanje nalog po programu dela. Na 4. rednem, a hkrati pro- gram.sko volilnem zboru, ki bo jutri. 20. februarja 1981 ob 17. uri v Narodnem domu. bodo člani kluba kritično ocenili enoletno delo. sprejeli delovni program za leto 1981 ter izvolili novi svet in odbor samoupravnega brigadir- skega nadzora. V predlogu pro- gramske usmeritve za leto 1981 so kot prednostne naloge predlaga- ne: udarniški dnevi na mladinski delovni akciji »Slovenske gorice '81« in sodelovanje na trgatvi grozdja v KK PTUJ — TOZD Vinogradništvo Haloze, brigadir- sko potovanje v Jasenovac, Ko- zaro in kraje v SR Bosni in Her- cegovini, ki so znani iz NOB. pri- dobivanje novih članov kluba, aktivnost na področju kulture in športa, razvitje brigadirskega prapora, brigadirski vačeri, sode- lovanje z brigadirji pobratene občine Arandjelovac v SR Srbiji itd. Vrsto pobud in predlogov pa pričakujemo na jutrišnjem zboru brigadirjev. Delo v novem svetu kluba bo razdeljeno na delovna odročja. kot so: predsednik, na- mestnik predsednika, sekretar, blagajnik, intendant, referent za kulturo in obveščanje, referent za šport in brigadirska potovanja ter šest organizatorjev udarniških dnevov. Vse aktivne udeležence lokal- nih, republiških in zveznih mla- dinskih delovnih akcij vabimo, da se zbora brigadirjev udeležijo in postanejo aktivni člani kluba. FB Člani kluba Franc Belšak-Tone Ptuj na udarniškem delu na delovišču med Ptujsko goro in MajšperkonT Poto- l Cajnko 4 - delegacije obravnavajo 19. februar 1981 TEDNIK O seminarju za vodje COPov Predstavniki COP-a pri OK ZSMS Ptuj smo se udeležili seminarja v domu Ljubljanske banke v Strunjanu. Bili smo trije, s Slavico Pičerko, ki je vodja COP-a, na čelu. Seminar je bil namenjen vodjem centrov, vendar smo se pri nas, zaradi bližnje majske zamenjave odločili že za dva člana centra. Potekal je od 6. do 8. februarja, torej tri dni. Udeležencev nas je bilo malo, le štirideset. Temu so vzrok tudi zimske počitnice, ki ponekod še trajajo. Nekaj tem, ki so bile v začetku predvidene, je odpadlo zaradi manjkajočih predavateljev, tako na primer tema o slovenskem knjižnem jeziku. Zato je bil večji poudarek na pogovorih in delu po skupinah. Uvodno temo o informiranju na šolah in delu COP-ov je vodila Tatjana Pire. Govorila je o delu novinarskih krožkov, o tekmovanju za najboljše srednješolsko glasilo, ki se ga bo udeležilo tudi CSUI z Informatorjem in za mladega novinarja '81. Predstavila je tudi delo COP-ov v občinah in regijah. V petkovem večernem delu so nas obiskali predstavniki revije ,,Mladina", Marjan Horvat in Zvone Srebačič. Pogovarjali smo se o razširjanju revije, o novih dopisnikih in o vsebini Mladine. Prvo sobotno temo o informiranju na MDA je pripravil Samo Mihelin. Predaval je o propagandi pred akcijo, o pripravi brigadirjev pred odhodom, o samem načinu in organizacijskemu pristopu s pripravo brigadirjev za MDA. Naslednja tema je obravnavala politično propagando v ZSMS. Popoldne se je seminar nadaljeval z delom v dveh skupinah. Pogovarjali smo se o novinarskih krožkih in kot prvi primer je Tatjana Pire predlagala prav naš novinarski krožek v centru, predstavili pa smo tudi šolo Mladih peres, ki poteka letos že drugič. Posebno zanimiva je bila večerna okrogla miza o prenosnih možnostih drugih medijev sporočanja. Vodil jo je Milan Jazbec, sodelovala pa sta Zvone Petek, novinar ljubljanskega radia, ki se ukvarja s pripravo mladinskih oddaj, kot je oddaja Vroče—hladno. Povedala sta nam, kako nastane oddaja, kakšna je razlika med radiom in televizijo ter o razvoju teh dveh medijev. Zadnji predavatelj je bil Vladimir Jerman, ki je v nedeljo predaval o informiranju v OZD. Nepričakovano je prišel še Slavko Hren in posnel gradivo za oddajo v korak z mladimi. Sodelovali so nekateri udeleženci seminarja, med njimi tudi Slavica Pičerko iz Ptuja. V pogovorih — izmenjavi izkušenj o delu COP-ov in novinarskih krožkov smo se Ptujčani izkazali zelo uspešne v primerjavi z drugimi občinami. Seminar pa le ne bil strogo ,,seminarski", saj smo obiskali prijateljev Portorožu, ki so bili na seminarju za MDA in bili gostje na njihovem družabnem večeru v soboto. Valja Aleksič Kdo lahko postane član kluba brigadirjev »Franc Belšak-Tone" Ptuj član Kluba brigadirjev lahko postane vsak aktivni udeleženec lokalih, republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij, ki to želi in sprejema obveznosti, dolžnosti in pravice, kijih določajo pravila kluba, ki so: — razvijati tradicije mladinskih delovnih akcij in prostovoljnega dela. tovarištvo in humane odnose med člani kluba brigadirjev ter v okolju, v katerem dela in živi, čut socialistične solidarnosti in vzajemnosti ter pomagati sotovarišu v nesreči ali v primeru bolezni; — sodelovati in pomagati pri delu osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine, kjer je zaposlen in v krajevni skupnosti, kjer prebiva ter sodelovati pri oblikovanju in uresničevanju delovnega programa kluba brigadirjev; — aktivno delati v klubu brigadirjev, predlagati kandidate, voliti in biti izvoljen v organe kluba brigadirjev; — razpravljati o delu organov kluba brigadirjev, ocenjevati njihovo delo ter odločali o njihovem odpoklicu; — s čutom odgovornosti izvrševati naloge po programu dela, kijih sprejme zbor brigadirjev in naloge, ki jih člani sprejmejo s svojo pro- stovoljno odločitvijo; — redno plačevati članarino, ki znaša za zaposlene in upokojene člane 120.— din letno, za učence, dijake, študente in gospodinje ter nezaposlene pa 50.— din, socialno ogroženi član kluba pa je lahko članarine oproščen; — po prostovoljni odločitvi prispevati sredstva za izvedbo skupno dogovorjenih nalog, kot so: tovariški brigadirski večeri in brigad-rska potovanja, ki se organizirajo po načelu samofinanciranja udeležencev. Biti član kluba brigadirjev je častno. Vsak član kluba brigadirjev je dolžan čuvati čast in ugled kluba brigadirjev, ki je poimenovan po F-rancu Belšaku-Tonetu iz Muretinc. borcu U. Pohorskega bataljona, aktivistu OF slovenskega naroda, sekretarju Okrajnega komiteja KPS Ptuj. delegatu IV. operativne cone za povezavo enot Zagorske brigade, kije v junaškem boju z Nemci padel v Gorišnici, dne 4. februarja 1945 leta. V članstvo kluba brigadirjev se vstopi prostovoljno s podpisom pristopne izjave. Vpis v članstvo kluba brigadirjev je možen vsako prvo sredo v mesecu v času od 16. do 18. ure v prostorih Občinske konference Zveze socialistične mladine Ptuj, kjer je sedež kluba. Vsak član kluba bo prejel člansko knjižico in značko. V člansko knjižico se vpisujejo podatki o vplačani članarini in udeležba na udarniških dnevih, kijih organizira klub brigadirjev. Iz pravil Kluba brigadirjev. Obvestilo Elektro Ptuj obvešča prebi- valce Turnišč in ostale, da je novozgrajena transformator- ska postaja in priključni viso- konapetostni kablovod v Mejni cesti pod napetostjo. Približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO! ; TOZD ELEKTRO PTUJ Obvestilo Elektro Ptuj obvešča prebi- valce Huma in Pavlovec ter ostale, da sta novozgrajeni transformatorski postaji zgra- jeni na jeklenem jamboru in priključna daljnovoda Hum in Pavlovci pod napetostjo. Plezanje po drogovih in jam- borih, ter približevanje de- lom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO! Osnovna šola Tone Žnidarič Ptuj razpisuje dela in naloge blagajnika — administratorja za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj je končana 4-letna administrativna šola in 2 mesečno poskusno delo. Rok za prijavo je 10 dni po objavi razpisa. Vlog brez dokazil o stro- kovinosti ne bomo obravnavali. Novi holel v Ormožu — prika/ povezave sedanjosti s preteklostjo Keltska pei v recepciji hotela— turistična zanimivost Foto: JB Prizadevamo si za lepši izgled mesta TURISTIČNO DRUŠTVO ORMOŽ Nekaj let nazaj je bila turistična dejavnost v Ormožu bolj delo posameznikov, ki se je razži- vcla šele takrat, ko so se zato začeli zanimati tu- di diugi. Kmalu je postala gonilna sila pri težnji za lepši izgled našega mesta in za razvoj gostinstva v družbenem in zasebnem sektorju občine Ormož. Prizadevalo si je, da bi se mesto Ormož in krajevni centri urbanistično uredili, da bi se uredile javne površine in zgradili nekateri gostinski objekti. V zadnjih letih so se pri nas ustalile nekatere z.abavno-turističnc prireditve: Društvo kmetij- skih inženirjev in tehnikov Ormož prireja ,,Ormož poje in pleše". Turistično društvo Ormož ,,Pustni karneval". Hotel v Ormožu pa ,,Martinovanje". Na pobudo Skupščine občine Ormož in Kmetijskega kombinata ,,Jeruzalem" Ormož je nastalo nekaj zametkov kmečkega turizma, ki pa se ni razvijalo tako, kot je bilo mišljeno. V letu 1980 je bilo na novo ustanovljeno Turistično društvo Ormož, ki deluje na obmo- čju Krajevne skupnosti Ormož. Društvo si je postavilo obsežen program dela in dejavnosti vse do leta 1985. Prizadevanja bo- do usmerjena predvsem v naslednje: Skrb za človekovo okolje; pri čemer bo vsa skrb usmerjena na čistočo mesta in okolice; urejanje zelenic, parkov, javnih površin in nas- ploh lepšega izgleda mesta. Ormoška komunala si zelo prizadeva, da bi bilo naše mesto čisto, vendar bi za lepši videz mesta bila potrebna večja pozornost ob sobo- tah. Takrat je domači in turistični promet naj- večji. Odpadki in papirčki pa ležijo ob polnih koših za smeti na zelenicah in pločnikih. Včasih pa moramo pripisati malomarnosti tudi nam samim. Vprašanje posod za odpadke še ni pov- sem rešeno. Ce bi jih nabavili dovolj, ne bi bil to strašen izdatek, izgled mesta pa bi se polep- šal. Tudi o vzdrževanju objektov v našem mestu moram povedati nekaj besed. Vse se stara, tudi mlajšim objektom ni prizanešeno. Ce je izvedba slaba, se to hitro maščuje. To se je pokazalo pri vodometu za avtobusno postajo. Omeniti mo- ram tudi poševne kandelabre, razbite luči na Kerenčičevem trgu, razbite nadstrešnike na solidarnostnem bloku v Poštni ulici, da o dotra- janem lesu na klopeh sploh ne govorim. Njiho- va obnova ne stane veliko, vendar je naša zijvcst še menda premalo razvita, da bi pomanjklivosti čimprej odpravili in s tem varovali ugled svoje- ga mesta. Večjo skrb bi morali posvetiti tudi urejanju in vzdrževanju kulturnih spomenikov, spomenikov NOB in drugih kulturnih znamenitosti iz zapu- ščine preteklih rodov. Več skrbi bi morali posvetiti vzdrževanju in.smotrni uporabi rekre- acijskih objektov in naprav, urejanju kulturne- ga izgleda pokopališča z okolico. Vse to si je turistično Društvo Ormož zapisalo v svoj pro- gram dela za obdobje do 1985. leta. Ce pogledamo, kako je z zapuščino preteklih rodov, imamo Ormožani srečo. Lahko rečemo, da imamo svojega lastenga — ormoškega — arhitekta. Ta si z novimi načrti prizadeva obno- viti nekdaje mestno jedro. Tako je nasproti Time načrtovana večnamenska poslovna stavba, ki bo z mostovžem povezana s Tirno in bo za- ključevala trg z vzhodne strani. Tako bi vrnila trgu videz trapezastcga trga, kot ga je imel v prejšnjih obdobjih. Videz pa ne bo sklenjen, če se ne bo čim prej začelo s strokovnimi obnova- mi fasad na Kerenčičevem trgu. V sodelovanju s spomeniškim varstvom naj bi bile fasade ureje- ne tako, da bi resnično pričarale nekdanje čase. V letošnjem letu si bo turistično društvo Ormož prizadevalo za čim lepšo ureditev mesta. To ne bo povezano z denarjem, temveč z do- bro voljo vseh Ormožanov. Urediti bomo morali okolico stavb, ob koncu akcije pa bomo imeli prijetno zavest, da smo delali s srcem in Ijubežijo do lepše ureditve našega mesta. V letošnjem letu si bo turistično društvo Ormož prizadevalo za čim lepšo ureditev mes- ta. To ne bo povezano z denarjem, temveč z dobro voljo vseh Ormožanov. Urediti bomo morali okolico stavb, ob koncu akcije pa bomo imeli prijetno zavest, da smo delali s srcem in ljubeznijo do lepše ureditve našega mesta. Turistično društvo Ormož si bo prizadevalo tudi za turistično-gostinsko dejavnost. Pri tem bomo morali sodelovati vsi, tako krajani, kot tisti, ki so dolžni skrbeti za razvoj in smotrno izrabo gostinskih objektov. Rečemo lahko, da ima Ormož dobre perspektive turističnega raz- voja, .stacionarnega in izletniškega, zato nani ne sme biti vseeno kakšen odnos imamo do okolja in s tem do turistične ponudbe. imamo hotel, ki je enkratna pridobitev. Že kot zgradba je hotel nekaj samo našega, doma- čega. V novem hotelu je najlepše prikazano povezovanje preteklosti s sedanjostjo. Tu je stara keltska peč, restavrirana v recepciji hotela. To je brez dvoma nekaj, kar lahko tujemu gostu nudimo samo pri nas. Poleg tega so tu še odlitki starih posod v veliki restavraciji, pa slike življenja v ilirskih časih. Vsega tega tujec ne najde daleč naokoli. V turi-stični ponudbi je vse premalo prikazana stalna zbirka ,,Ormož skozi stoletja", ki se nahaja v drugem nadstropju ormoškega gradu, ta pa je že sam po sebi vreden ogleda. Turistično društvo Ormož si bo še naprej prizadevalo za čim boljšo organizacijo in kvali- teto tradicionalnih prireditev kot so Ormož poje in pleše, pustni karnfeval in martinovanje. Na- dalje bo skrbelo za pravi domači turizem, za organizacijo kongresnega turizma v obstoječih možnostih. Skrbeli bomo za čim boljši sprejem in počutje poslovnih in tranzitnih turistov, za smotrno izrabo lovskega in ribiškega turizma. Tudi uremjanje vinske ceste ali ceste klopotcev, kot jo nekateri imenujemo, pozornost bomo posve- tili tudi ureditvi starih klučaj. Tudi naše doma- če prieške jedi ne smejo izginiti z jedilnikov na- ših gostinskih lokalov. Vsega tega pa Turistično društvo Ormož ne bo zmoglo samo, potrebno bo tesno sodelovan- je z družbenopolitičnimi organizacijami in skupščino občine Ormož, ki ima za ta prizade- vanja veliko razumevanja. Pri vsem tem ne smemo pozabiti tudi turisti- čne propagande, ki bi naš kraj bolje in učinko- vito prikazala širšemu pro.storu doma in zamejstvu. Poskrbeti moramo za kvalitetne razglednice, prospekte s turističnim vodičem in kvalitetne spominke, ki karakterizirajo dejav- nost našega kraja in našo zgodovino. Prosvetliti moramo najširši krog ljudi s pre- davanji in razgovori in razgovori o urejanju hiš in okolice, o vzgoji okrasnih rastlin, o negovan- ju in vzdrževanju javnih površin, o urejanju objektov in podobno. Predvsem je potrebno že našim najmlajšim privzgojiti pravilen odnos in skrb za urejeno okolje. V Ormožu si torej zelo prizadevamo, da bi naše mesto postalo eno najlepših mest severo- vzhodne Slovenije. Nekoč majhno in nepomem- bno mesto, ki pa ima dobre ljudi, polne humor- ja, s svojo značilno prieško govorico, si z veliki- mi koraki utira pot med turistično privlačna mesta. Razstava »Inovacije v NOB" Kreditna banka Maribor združena v Ljubljansko banko — zdru- ženo banko od 20. do 27. februarja organizira razstavo »INOVACIJE V NOB« s katero želi prikazati nekatere ohranjene predmete, .skice in fotografije o inventivno inovacijski dejavnosti v času narodnoosvobo- dilnega boja slovenskega naroda. Ta dejavnost je bila sestavni del narodno osvobodilnega boja in pričujoča na vseh področjih ljudskega odpora in nam je omogočala postavitev po robu modernemu orožju močnejšega .sovražnika. Novolarstvo v narodnoosvobodilnem boju se ni izražalo le v izde- lavi lastnega orožja in orodja, razne opreme in drugih prepotrebnih materialnih sredstev, ampak tudi v odkrivaju novih oblik boja proti številčno močnejšemu okupatorju. ^Vsi prikazani izdelki, razstavljeni v likvidaturi centrale Kreditne banke Maribor v ulici Vila Kraigherja 4. so predstavljali v času boja in v tistih težkih materialnih prilikah izvirno partizansko inovacijo in jih lahko tudi v današnjem času uporabimo kot izkušnjo pri nadaljnjem razvijanju in iskanju materialnih in drugih sredstev na lastnem ozemlju \ morebitni obrambni vojni. Razstava je posvečena zlasti svetlemu sponumu na velikega revo- lucionarja Borisa Kidriča, voditelju, kije inovatorski dejavnosti dajal močan poudarek v času narodnoosvobodilne borbe in obnove porušene domovine. Razstava izraža napore partizanskih inovatorjev in dokazuje, da ne obstajajo nemogoče situacije in daje narod, ki hoče braniti svojo samoupravno socialistično ureditev, sposoben nadomestiti pomanjka- nje modernega orožja in opreme z improviziranimi sredstvi in daje osnovni vir vsakega boja za ohranitev narodnostnega in državnega obstoja človek. Prav zaradi bogastva, ki ga razstavljeni material prinaša vam pripo- ročamo, da si tudi vi razstavo ogledate. N. Kotar Občinska politična šola ZK Občinska politična šola in dopisna šola ZK seje v Ptuju pričela 2. februarja. V šoio se nas je vpisalo okrog 45 slušateljev, ki šolo tudi dokaj redno obiskujemo. Imamo tudi precej obsežen program in sicer: Temelji marksizma — predavatelj Božo Glazer. Razvoj delavskega Eibanja in socialne revolucije v Jugosfaviji — predavatelj Joco TarbuK, 'Družbeno ekonomski odnojii in procesi v jugoslovan.ski .socialistični družbi —predavatelj Tone Ceh, Značilnosti političnega sistema soci- alističnega samoupravljanja — predavatelj Franc Tetičkovič, Vloga ZK na področju kulture, znanosti, vzgoje in izobraževanja — predavatelj Tone Velikonja. Mednarodni odnosi in zunanja politika Jugoslavije — predavatelj Mihael Gobec. ZK v .socialistični samoupravni družbi — predavatelj Dimče Stojčevski. ter Idejna in akcijska vloga ZKJ, pre- davatelj Stanko Lepej. Vsi slušatelji z zanimanjem prisluhnemo predavateljem, si kaj zapišemo in tudi vprašujemo, ce kaj ne razumemo. Izbiramo tudi proste teme o katerih se pogovarjamo zadnjo uro predavanja. Šolo obiskujemo trikrat tedensko j)o štiri ure — v ponedeljek, sredo in petek. V šolo so kadrovani člani ZSMS. ZK. SZDL in sindikaata. Predavanja imamo v prostorih Delavske univerze v Ptuju. Vsak. ki šolo obiskuje, si želi. da bi jo tudi uspešno končal. Takšno željo imamo tudi mi in upamo, dajo bomo z discipliniranostjo in voljo do učenja tudi uresničili. Jana Hvaleč Ljubitelji cvetja in lepot 7. in 8. MARCA vas vabimo na 11. MED- NARODNI SEJEM CVETJA, MODE IN LEPOT V SARAJEVO. Prijave sprejema SAP VIATOR turizem RENT-A-CAR, Ljutomer, Glavni trg 1. tovarna glink« in ahimin^a Bofis Kidhč asut>.a Kidričevo UNIAL, Tovarna glinice in aluminija ,,Boris Kidrič" Kidričevo, z n. sub. o., objavlja oglas za sprejem delavcev za opr^K^ljanje del oz. nalog v DS Skupnih služb: OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV 11 — zasedba 2 Pogoj: — ekonomska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj, — poznavanje obračuna osebnih dohodkov. Področje dela: Obračun osebnih dohodkov, nado- mestil in ostalih evidenc. Prijave, z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljite v 15 dneh v Kadrovsko socialno službo delovne organizacije. Prošenj, ki bodo brez ustreznih doka- zil, ne bomo upoštevali. Prosilci bodo dobili odgo- vore v 15 dneh po izbiri. 7EDNIK -19. februar 1981 pobude za odločitve - 5 Kako dolgo bo v Ptuju še smrdelo? ČISTILNA NAPRAVA NE DELUJE Investitor ptujske čistilne napra- ve so Dravske elektrarne Maribor, saj sodi objekt v sklop izgradnje kompleksa hidroelektrarne Srednja Drava II v Forminu. Gradnjo čistilne naprave je pogojevala nuj- nost, saj zaradi akomulacije, pred- vsem zaradi dviga gladine zajezene Prave ni bilo več možno normalno odvajanje odpadnih voda mesta in okolice v Dravo. Treba je dodati, da je občina Ftiii nastopila kot sotinancer i/gr.idnje čistilne naprave in sicer v višini ene tretine sredstev. Ostali dve tretini sredstev so zagotovile DEM, kot investi- tor. Za izvedbo in projekt pa je v celoti skrbel Inženiring biro Mari- bor. Gradbeno je bil objekt zaklju- čen že leta 1979, sicer delno nepopolno, toda to je bilo pred dvema letoma, ko so pričeli z zagonskim obratovanjem. Objekt pa ni bil popoln tudi v tehnolo- škem smislu. V poskusnem obra- tovanju je pri tehnološkem principu biološkega či.ščenja prišlo do zasičenosti mulja, zaradi česar so se občasno v okolici Ptuja razširjale neznosne vonjave. Da je mera še bolj polna, kljub podalj- ševanju poskusnega obratovanja (?) še vedno niso uspeli dobiti uradnega dovoljenja za redno obratovanje. In kot kaže, ga še lep čas ne .bo., PrMvsem, zaradi že omenjenih vzrokov — nepopolno- sti v tehnološkem in gradbenem smislu. In še to: v času poskusnega obratovanja je bilo v čistilni napravi zaposlenih 8 delavcev Komunalnega podjetja Ptuj — bodočega upravljalca čistilne naprave. Vse to je vplivalo na že tako visoke obratovalne stroške. Do sedaj je samo izgradnja čistilne naprave veljala prek osem starih milijard, stroški obratovanja pa rastejo iz dneva v dan. Razen tega so pred kratkim ustavili obratova- nje čistilne naprave in Ptujčani se upravičeno bojimo, da bomo to kmalu čutili v nosovih. Vse skupaj je torej precej zapleteno, zato smo k razgovoru povabili predstavnike organizacij, ki so kakorkoli povezane ali če hočete odgovorne za delovanje ptujske čistilne naprave. Stališča Izvršnega sveta SO Ptuj in komisija za zaščito interesov obči- ne Ptuj pri izgradnji HE Formin bo zastopal Martin Berden, pred- sednik izvršnega sveta in omenjene komisije. Stališča Inženering biro- ja iz Maribora bo zastopal Damjan Goričar, vodja sektorja za hi- drotehniko pri tej delovni or- ganizaciji. Stališča Dravskih elek- trarn Maribor (DEM) bo zastopal Maks Redjko, strokovni svetnik pri tej delovni organizaciji. Stališča bodočega upravljalca Komunalnega F"odjetja Ptuj bo za- stopal Jože Cvetko, vodja tehni- čnega sektorja pri tej delovni or- ganizaciji. Stališča samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj pa bo zastopal predsednik izvr- šilnega odbora Drago Klobučar. Tednik: Tovariš Berden, za uvod nam pojasnite odločitev SO Ptnj za izgradnjo čistilne naprave? Martin Berden: ,,V kompleksu vprašanj, ki jih obravnava komisija za zaščito interesov naše občine pri gradnji HE Formin ni problem le čistilna naprava. Trenutno obstaja- jo še akutnejši problemi v neposredni bližini Ptuja ko imamo na določenih območjih preveč vode (podtalnica) in naprej v Bukovcih, Stojncih in Muretincih, kjer je za- radi izgradnje kanala voda padla. No, zadnje čase pa se veliko ukvarjamo s čistilno napravo. Ta je nastala res z izgradnjo HE Formin. Predvsem zadnji čas pa ugotavljamo, da je nastala in, da je v največji meri v funkciji hidroelek- trarne Formin. DEM so z vodno- gospodarskimi soglasji dobile nalo- go, da vse probleme, ki jih bo povzročil višji vodostoj rešijo. V občini Ptuj smo ugotovili, da bi zaradi zaščite okolja bilo zelo koristno to idejo združiti z izgrad- njo čistilne naprave. Gradnja čistilnih naprav je nekaj novega. Nikjer pri nas ne vemo, da bi katera od čistilnih naprav dobro in učinkovito, predvsem pa poceni delovala^ Moram reči, da pri grad- nji ptujske čistilne naprave projektant Inženiring biro iz Ma- ribora, ki je prevzel ves inženiring lu ni storil vsega. Naprava bi že zdavnaj morala redno obratovati, pa smo pravzaprav tam, ko razmišljamo kako naprej? Vprašanja niso le tehnične nara- ve, so pa globoka, tako, da smo bili prejšnji teden v takšni situaciji, da je iz čistilne naprave odtekalo voda bolj umazana, kot vanjo. Zaradi tega smo postopek, oziroma obratovanje ustavili. Ptujska obči- na je šla v soinvestitorstvo te čistil- ne naprave predvsem z željo, da storimo korak naprej v zaščiti oko- lja, pa tudi, da rešimi nekaj svojih komunalnih problemov. Sedaj pa ugotavljamo, da je bila odločitev sicer na mestu, da pa obstajajo določeni problemi, ki jih bomo morati čim prej rešiti. DEM so namreč Inženering biro- ju, ki kakor noče ali ne ve, dale zadnji rok, da čim prej zaključijo z objektom in da nam posredujejo vso ustrezno dokumentacijo. Po soinvestitorski pogodbi morajo DEM, po tem ko zaključijo svoje obveznosti čistilno napravo predati v upravljanje Komunalnemu podjetju Ptuj. Stroške rednega obratovanja naprave pa naj bi pozneje plačalo ptujsko gospodar- stvo. Družbena sredstva, ki so bila vložena v to čistilno napravo so za- radi tega še neoplemenitena, so zamrznjena bi lahko rekel. Pre- pričani smo, da bomo imeli še veli- ko problemov s stroški obratova- nja. Ko smo se v Ptuju odločali za sofinanciranje te naprave, smo bili prepričani, da bodo ti stroški obra- tovanja znašali približno toliko, kolikor plačujejo naše organizacije združenega dela prispevka za onesnaževanje voda. Tako stroški obratovanja ne bi dodatno orcmenjcvali našega gospodarstva. Ugotavljamo pa, da bodo dejanski stroški obratovanja naprave bistve- no večji, kot smo planirali. Zaradi tega v komisiji, katere predsednik sem, razmišljamo, oziroma smo se že odločili, da bomo od DEM zah- tevali revizijo določbe pogodbe sklenjene pred leti. Zdi se nam pravično, da bi tudi DEM so- delovale pri pokrivanju obratnih stroškov s svojim deležem. Sedanja struktura Hnanciranja same izgrad- nje jc dve tretjini DEM, ena tretji- na občina Ptuj. Ker ugotavljamo, da je akumulacijsko jezero, se pra- vi zvišan nivo vode, potreben tudi in predvsem za proizvodnjo električne energije, menimo, da je prav da so tudi ti stroški v višini dveh tretjin vračunani v ceno elek- trične energije. Sicer je nepravično, da bi naše območje, ki mu je ta ka- nal prizadejal že tako veliko negativnih sprememb v ekologiji, nosilo vse te nepredvidene stroške. V bodočih razgovorih z DEM se bomo poleg tega, da objekt čim prej prične redno obratovati, zavzemali tudi za uporabo takšne tehnologije, ki bo ekonomsko upravičena — torej ne za vsako ceno. Za Ptuj pa tudi sicer ne more biti sprejemljivo, da bi sedaj, ko plačujemo za vodo okoli 5 din pla- čevali za čiščenje odpadnih voda skoraj enkrat več." Tednik: lakšno je torej stališče izvršnega svela SO Pliij in omenje- ne komisije. Prav bi bilo, da sedaj izvemo kaj več o itsnovi investicij- skega programa izgradnje čistilne naprave. Kdo lahko odgovori na lo? Damjan Goričar, Inženering biro: ,,Celotni sistem izgradnje čistilne naprave v Ptuju je sestavljen iz več objektov, zato jih bom v kratkem predstavil. Odpad- ne vode z levega brega Ptuja se zbirajo v tako imenovanem levobrcžncm kanalskem kolektor- ju. Te vode gredo naprej do prečrpališča v Budini. Pred prečrpavanjem vode mehansko očistimo prek grabelj in tako imenovanega peskolova. Prečrpana voda se po sifonu pod Dravo, ki je sestavljen iz dveh jeklenih cevi pretaka na desni breg, kjer je locirana čistilna naprava. Pred napravo se odpadne vode združijo z odpadnimi vodami z desnega bre- ga. Znani onesnaževalci na desnem bregu so, kot je znano Perutnina, bekonske farme v Turnišču, TGA ter nekateri manjši uporabniki. No, te vode se zbirajo v dcsnobrežnem kolektorju. Vode z obeh bregov, pa se združijo pred samo napravo. Te združene vode se prek ustreznega črpališča, kjer so nameščene velike polžaste črpalke, dvignejo do določene višine, ki je potrebna za nadaljnji gravitačni potek čiščenja. Nato sc vode najprej mehansko očistijo prek dvojnih grabelj, nato prek peskolova, kjer se vsedejo anorganski delci in tako mehansko očiščena voda preteka v aeracijski ali prezračevalni bazen velii. žlahtnijo njeeovo duhovni A C. TEDNIK — 19. februar 1981 kultura in izobraževanje - 9 ALBIN LUGARIČ PRIPRAVLJA RAZSTAVO V RAZSTAVIŠČU OB DRAVI Nekako tri leta in pol je že od ta- krat, ko smo Ptujčani v razstavnem paviljonu Pokrajinskega muzeja la- hko videli razstavo Lugaričevih del. Takrat je slikar slavil petdesetletni- co in je bila razstava pregled vsega njegovega umetniškega snovanja. Tokratna razstava, s katero Pokra- jinski muzej začenja novo razstav- no sezono, pa ima vsebinsko vodi- lo: kmečka dela. Večina del, ki jih bo Lugarič predstavil obiskoval- cem, bo nosilo novejši datum, nekatera pa bodo časovno posegla tudi nazaj. Lugarič ustvarja v Ptuju že od začetka petdesetih let, ko je končal Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Takrat sta v našem mes- tu še živela Oeltjen in Mežan. Sli- karsko trojico je leta 1962 Jože Curk takole označil v Ptujskem zborniku: ,,Oeltjen je najoriginal- nejša, Mežan osrednja in Lugarič največ obetajoča umetniška oseb- nost." Ta obetavna umetniška pot je v skoraj tridesetih letih prešla že več razvojnih faz. Sprva so Lugaričeva dela zaznamovali nasledki poznega impresionizma in cezannovske pri- dobitve. Z leti se je nagibal k vse očitnejšemu ekspresionizmu in do konca šestdesetih let, ko se je veliko posvečal problemom figure v zapr- tem prostoru, so obvladovali njegovo izražanje temni toni. V se- demdesetih letih pa je Lugaričev kolorit zaž.arel v novih, svetlejših in čistejših tonih, barvni nanosi so po- stali pastozni in vse več se je posve- čal krajini. V zadnjih letih so pote- ze postale bdlj lazurne in barve vse svetlejše. Lugarič se izraža z barvo, ki jo nana.ša s širokimi in krepkimi pote- zami. Reševanje barvnih proble- mov ga je včasih tako prevzelo, da je predmet upodobitve slikarsko zreduciral do nespoznavnosti in ta- ko našel pot v abstrakcijo. Vendar se je vedno znova vračal v figurali- ko, ostaja pa tudi v figuralnih kom- pozicijah barva osnovno sredstvo likovne gradnje. Lugariča Ptujčani sicer najbolj poznamo kot krajinarja, predvsem Albin Lngarič pri delu kot slikarja neštetih pogledov na naše staro mesto, na hiše, ki se gne- tejo pod gradom in se ogledujejo v počasi tekoči Dravi. Vendar je Lugaričevo slikarstvo ves čas usmerjeno tudi v upodabljanje figure. Nekako do srede šestdesetih let jo je postavljal v zaprt prostor, kasneje pa jo je iskal na prostem, pri kmečkem delu. Tesno poveza- nost kmečkih ljudi z naravo je Lugarič izrazil tudi s slikarskimi srtxlstvi. Tako kot je zgradil podo- bo krajine s skrajno preprostimi iz- raznimi pripomočki, se nam tudi človeške postave predstavljajo v poenostavljeni telesnosti. Barvno so spojene s krajino, od nje jih lo- čujejo le razmeroma široki in malo temnejši obrisi, ki pa še poudarjajo ujetost človeških likov v kompozi- cijsko shemo krajine. Na razstavi se srečujemo z Luga- ričevimi olji, ki jim je umetnostna kritika posvetila precej pozornosti, in z vrsto doslej manj opaženih risb in akvarelov. Olja večinoma nasta- jajo v ateljeju, ko sta prve vtise iz narave že preoblikovala čas in ra- zum. I ugaričevo prvinsko odziv- nost na okolje, ki mu ponuja slikarski motiv, pa najlepše sprem- ljamo prav v risbah in akvarelih. Tako kot v oljni tehniki se slikar tu- di v akvarelu in risbi izraža s širo- kimi potezami in intenzivnimi bar- vami. Tudi v risbi, v zadnjih letih pogosto tonirani, je tanko črto pciesa zamenjala /a slikarja značil- na širša poteza s čopičem. Kot že nekaj prejšnjih nam tudi tokratna razstava dokazuje, da se jc Lugarič zapisal krajini in pro- blemu figure v njej. V skoraj tride- setletnem delovanju se je preskusil v več stilnih usmeritvah, od pozno- impresionističnih, ekspresionistič- nih, celo nadrealističnih, do ab- strakcije, vendar je ves čas znal ho- diti lastno pot. Znal se je predati ži- vemu prepletu barv in jih prenesti na platno ali papir z energično in ši- roko potezo čopiča, ki bi jo lahko imenovali kar Lugaričev slikarski rokopis. Pokrajinski muzej vabi na otvo- ritev razstave, ki bo 26. 2. 1981 ob 17. uri v Razstavnem paviljonu Du- šana Kvedra, razstava pa bo odprta .še do 8. marca vsak dan od 8. do 11. in od 15. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 12. ure. Marjeta Ciglenečki IZ MUZEJSKE POTOTEKE Skrinje so zelo star del po- hištva, poznan pri mnogih naro- dih. Njihov oblikovni razvoj lah- ko zasledujemo vse do srede 19. stol. Na podlagi imena skrinja, ki se pojavlja skoraj pri vseh slovan- skih narodih, lahko predposta- vljamo, da so skrinjo Sloveni poznali že v svoji pradomovini. Skrinje .so imele različne funkcije, ki so razvidne že iz njihovih' oblik in velikosti. Služile so za shranjevanje žita, moke, obleke itd." Poznamo dve osnovni obliki skrinj: z dvokapnim in z ravnim pokro- vom. Na našem jMsdročju se ta dva tipa mešata. Skrinja, ki jo danes objavljamo, je večjih dimenzij, kvalitetne! mizarske izdelave in bogato okrašena. O njej imamo zelo malo podat-^ kov, razen imena: skrinja za obleko, vemo le še to, da izvira iz Sloven-; .skih goric. Na sprednji strani in na pokrovu je poslikana z belimi; kvadrati s cvetličnim okrasom. Ob straneh sta v belih kvadratih ročajaJj za prenašanje, na sprednji strani pa še okrašena kovinska ključavnica, j Po velikosti, izdelavi in" bogastvu okrasa lahko sklepamo, da seje ta j skrinja uporabljala za shranjevanje nevestine obleke ali svečane! obleke. . i Smiljana Petr-Marčec; Skrinja za obleko (1,27 x 0,65 x 0^4 m). Slovenske gorice, 1946. Foto: Langerholc, št. fototeke: 1349, št. negativa: 1372, inventarna št.: 42. NIHČE NE ZNA »NAPISA BRATI" (11) JEZIKOVNO RAZSODIŠČE »Predlagam, da čim prej obra- vnavate pinjinsko pisanje kitaj- skih imen. ki nam ga je predlan- skim vsililo uredništvo Dela in ki ga je potem povzela večina slo- venskih časnikov. — Tako ra- vnanje uredništva Dela je vredno obsodbe tudi kot vzorec ponigla- vega nasprotovanja javnim stro- kovnim ugovorom, ki so bili izre- čeni takoj, ko je bila napovedana vpeljava pinjina v Delo. — Stro- kovni ugovori zoper rabo te pisave pri nas so bili zapisani v lanski časopisni polemiki.« Res je; odkar se kitajska lastna izmena (in deloma tudi občna, kot piše dopisnik) pišejo jx» novem. na splošno ne vemo več, kako bi jih brali. Za bralca je preveč, da bi si zapomnil toliko posebnih gla- sovnih vrednosti črk, kot mu jih ponujajo s pisavo. Kdo bo imena kot BEIJIN. XIAO-PIN. FUZ- HOU, CHANGSHA. JIANG, QINGDAO. ZIZIQU, SHAN- DONG, VUNNAN bral pravilno kot BEJDZING^ ŠJAO-PING, FUDŽOV, CANGŠA, DŽJ- ANG. ČINGDAO. DZID- ZIČU SANDUNG, JINAN? Tudi če pisne dvoglasnike kolikor toliko ugane po angleščini ali nemščini (Hebei, Fuzhou), še zmeraj ne ve, kaj početi z zvezami, kot jih imamo v Liu, Kuai. V »pravem« izgovoru so še dodatne težave pri soglasnikih tipa p in b (oba sta v kitajščini nezveneča), pa pri w, ki bi ga bilo treba izgo- varjati z obema ustnicama, in podobno. Prav bi torej bilo, če bi se vrnili k izpolnjenemu staremu pi.sanju. pri katerem se ohranjajo vse bistvene glasovne razlike ki- tajščine, obenem pa jih more brez truda brati vsak Slovenec. To je še toliko bolj prepričljivo, ker je — tako nam piše dopisnik — tisk drugod po Jugoslaviji ostal pri starem načinu pisanja. Razsodišče vabi posameznike, društva, organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pubude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije. 61000 Ljubljana. Ko- menskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! not v Trnovski vasi Radijska oddaja IZ VASI V VAS še vedno sodi med najbolj priljubljene in tudi med najbolj odmevne med številnimi poslu- šalci, ki jo spremljajo in v njej so- delujejo. Že podatek, da se je v sporedu Radia Ptuj obdržala celo desetletje in da je še vedno- izre- dno zanimanje za sodelovanje, dovolj zgovorno potrjuje pravil- nost odločitve uredništva, da z oddajo nadaljujemo tudi v letoš- njem letu. Po tem, ko je za nami ponovitev vrste oddaj, nastalih v lanskem letu, Destmik jih je imel kar šest, že dobivamo pisma v katerih mnogi izražate željo po sodelo- vanju in kar je za nas najpo- membnejše, pripravljeni ste nam pomagati pri organizaciji snema- nja na terenu. To pa je že dovolj velika spodbuda za nas. ki oddajo pripravljamo, da tem vašim že- jam prisluhnemo in skupno za- misel realiziramo. Dokaj spod- budna pisma pa nam dajejo tudi novih moči, da z delom nadalju- jemo in da z vašo pomočjo še na- prej ohranjamo skorajda izgub- jeno in pozabljeno narodno bla- go — kot so pesmi, glasba, razni običaji in navade. Več sto ohra- njenih ljudskih pesmi je že na magnetofonskih trakovih in tem se b<)do — kot kaže, letos pridru- žile nove iz Trnovske vasi. Kore- ne, Rotmana, Spuhlje. Žetal in morda še iz katerih, tudi sosednjih občin od koder nas prav tako va- bijo. Že to nedeljo ob 11. uri in 40 minut vas vabimo k poslušanju drugega dela oddaje IZ VASI V VAS, ki smo jo posneli v Trnovski vasi. Prvi posnetki so nastali že v začetku meseca februarja tako, da je delo na terenu v celoti zaklju- čeno. Domačini so nam na zani- miv način predstavili svojo kra- jevno skupnost in življenje v njej, tako — kot je bila nekoč in tisto v kateri se je danes marsikaj spre- menilo. Minulo leto je bilo zanje posebej uspešno — pošta, kul- turni dom in nova šola, vse to je plod skupnih prizadevanj, sa- moprispevka in prostovoljnega dela. Krajevne ceste, kijih na eni strani že povezujejo z asfaltom proti Ptuju in Lenartu so tiste, ki jim bodo morali v prihodnje po- svečali še več pozorosli. Mladi ne želijo le poli v svet. želijo tudi, da se jih čimprej in čimveč vrne do- mov — med slovenskogoriške griče in gozdove, kjer je lahko ži- vljenje prav tako lepo. če smo si ga le pripravljeni uredili, pa četudi z nekoliko več truda in ljubezni do .svojega domačega kraja. mš Skupina pevcev iz Trnovske vasi nam bo pela tudi to nedeljo Foto: I. Ciani LUŠČENJEBUČNICINSPO TRNOVSKA VAS v soboto, 7. februarja, na pred- večer slovenskega kuUurnega praz- nika, so skupno z obiskovalci, ki so s svojo prisotnostjo želeli poča- stiti ustvarjalce slovenske kuhurne preteklosti in sedanjosti, prihajali v Šolsko učilnico mlajši in starejši, oblečeni v delovna oblačila prete- klih desetletij, pa tudi stoletij. ■osvtjncga jdruštva so pfiveli'-še enega d izumirajočih običajev, ,,lu- košic". starih, doig,>" • PO" ju še-danes spremljevalkah gostij in sedmin, se je zbralo več kot dvajset lušcev, v veliko veselje gospodinje in gospodarja, ki sta za vsakega imela besedo dobrodošlice in kup bučnih semen. Ob soju pe- trolejk so prve ■ prazne luščine padle na tla, zashšala pa se je pe- sem, tako pristno, kot "jo je stolet- ja pel slovenjegoriški človek ras- kavih, zgaranih in žuljavih rok, a mehkega srca, med oblimi griči Stekla je beseda o preteklosti kraja, o antičnih gomilah, kme- čkem uporu v Desencih, narodnih buditeljih, rojenih v preteklem sto- letju v Bišu, recitirali so njihove pesmi, čitali odlomke o čarovnici s" Huma, vse do spominov na sode- lavce Lackove čete, ustvarjalcev Prešernove vizije rodu, ki je zdro- bil spone, stoletja težeče nje narod. Potekal je večer, ves prepro' večji del improviziran, posvečen preteklosti kraja in umom, ki so svoje duhovno bogastvo podarili svetu, da bi bilboljši, lepši in sre- čnejši. Nastopajoči in obiskovalci so souslvarili večer z željo, zapeto v zadnji pesmi, da di naj vsak s se- boj odnesel v srcu droben cvet! V učilnici, kjer si ,,uka žejo" vsak dan dvajset nadoijudn'. se je zbralo čez sto ljudi. (Zadovoljna je bila tudi Marija Roškar, saj so ji zluščili polne nečke bučnih semen, čeprav je bilo r>r-x-:'' l"šocv prvič na luščep-uV SLOVENSKA BISTRICA 11 Svečanosti in priznanja ob kulturnem prazniku Prebivalci občine Slovenska Bistrica so v teh dneh bolj kot običaj- no razpravljali o kulturi, o njeni prisotnosti v vsakodnevnem življenju, tako v občinskem središču, kot tudi krajana v oddaljenih vaseh visoko na Pohorju ali v haloških hribih. Čeprav je kulturno življenje v zadnjih > letih naredilo pomemben korak naprej pa ni mogoče trditi, da je vi njegovo življenje in še konkretneje, v ustvarjanje kulturnih dobrin, J vključeno zadostno število krajanov. Nekoliko večje takšnih, ki samo j čakajo, kdaj bo kakšna prireditev in jo z veseljem obiščejo, nekoliko j manj veselja pa je v njih, ko bi bilo potrebno za razvoj kulturnega i življenja tudi kaj storiti. - ] Se ležje pa je spoznanje, da je veliko občanov takšnih, ki letno j obiščejo komajda eno ali dve prireditvi, največkrat pa še te he. Res jej Zabavnoglasbeni ansambel Tone Ceian iz Slovenke Bistrice je uspešno vključen v oživljanje domače folklore. vzrokov za takšne ugotovitve veliko. Nekateri med njimi in vse kaže da večina, je opravičenih, predvsem zaradi pomanjkanja kulturnih prireditev, središč, medtem ko .so njihova društva zaradi pomanjkanja sredstev, prostorov in ob tem tudi volje, prenehala z delom. Kljub takšnim težavam pa v nekaterih krajih bistriške občine kulturno življenje dosega svoj cilj. Med njimi so Šmartno na Pohorju, Tinje, Sp. Polskava. Letošnja osrednja svečanost v okviru slovenskega kulturnega prazni- ka je bila preteklo soboto v domu kulture Slovenska Bistrica, kjer so izročili desetim občanom odlikovanja predsedstva SFRJ. Red republi- ke z bronastim vencem je prejel Anton Nemanič; red zaslug za narod s srebrno zvezdo: Jelka Plošinjak. Kari Pahor. Nada Aranjoš in Viktor Suša: red dela s srebrnim vencem so prejeli: Jože KrivetV:A]o]z Šutltner in Antonija Knez. Medaljo d?la Franc Mali in medaljo zaslug za narod Alojz Mikolič. E "P " , " V kulturnem .programtS»& se s skupnim koncertom uspešno pred- stavila ženski in moški pevski zbor DPD Svoboda Slovenska Bistrica. H 'il.. i- " '-"i Viktor Horv;,. 10 - NAŠI DOPISNIKI 19. februar 1981 - TEDNIK Nezainteresiranost mladih v CSUI za vse oblike informiranja • v ponedeljek, 9. februarja, smo člani novinarskega krožka v CSUI Ptuj pripravili javno tribuno o informiranju. Namenjena je bila predstavnikom razrednih skupno- sti, učiteljem in stalnim dijakom. Javno tribuno smo poizkušali kar najbolje izpeljati, kljub izredno skromni udeležbi-prišlo je 22 dija- kov in mentorica krožka. Pred- stavnike razrednih skupnosti smo seznanili z delom vseh sekcij novinarskega krožka, to so sekcija za oglasno desko, glasilo in šolski radio, ter s problemi, ki jih sreču- jemo pri delu. Največji problem so kadrovske težave. Od 2300 dijakov dela v sekciji za radio le eden (ostali so bili prepričani, da bodo odaje sa^ mo brali), za oglasno desko trije in za glasilo nekaj več. Kljub temu_ vsak teden zamenjamo gradivo na oglasnih deskah, vsaka dva meseca izdamo informativno glasilo Informator in pripravljamo radij- ske oddaje. S predstavniki razred- nih skupnosti smo se pogovarjali o vzrokih za tako množično zain- teresiranost dijakov za vse oblike informacij in za sodelovanje pri informiranju — delo v novinar- skem krožku. Našli nismo nobenih oprijemljivih razlogov. Poskušali smo zvedeti, kaj jih najbolj zani- ma in kaj bi lahko pri vseh oblikah inlorniiranja i/boljšali. Radijskih oddaj ne poslušajo, ker so med odmori, ko so dijaki navajeni na glasbo ali glasno razgrajanje. Informator konča v torbah posameznikov, ki se zanimajo za prispevke in pri preli- stavanju ne preberejo le imen pis- cev in naslovov. Branost In- formatorja pa se je nekoliko pove- čala zaradi novo uvedene nagradne križanke, vendar s tem ne moremo biti zadovoljni, saj pomeni, da vsebina glasila ni dovolj privlačna in zanimiva. Z oglasnimi deskami pa si dijaki nehote krajšajo čas med prostimi urami. Prav taka ali podobna usoda doleti vsakodnev- na obvestila, saj jih preglasi hrup pripravljajočih dijakov. Zgovoren primer z.a to je obvestilo za javno tribuno, ki smo ga slišali dvakrat! Vsakokrat na začetku učne ure. dotaknilo pa se je le dvaindvajsetih ušes. Sklenili smo le to, da bomo Informator predstavili na mladin- skih urah in vseh razrednih skupnostih, hkrati pa povprašali sošolce, kaj jim ni všeč in kaj bi radi izboljšali, predstavili pa bomo tudi novinarski krožek in s tem poskušali pridobiti k sodelovanju nekaj novih, aktivnih članov. Na koncu pa smo se in se še se- daj sprašujemo, kaj je narobe z dijaki. Ali pa smo krivi člani novinarskega krožka? Zakaj je med mladimi v centru takšna nezainteresiranost m vse oblike informacij, da ponavadi preslišijo tudi vsakodnevna obvestila? Odgovor na vsa vprašanja, ta in druga, pa ne bomo dobili vse do- tlej, dokler bo na javni tribune in sestanke prihajalo 22 dijakov od ogromne množice, ki slepa in gluha hodi in se uči v novem cen- tru z idealnimi možnostmi za raz- voj vseh oblik informiranja. Valja Aleksič Slab materialni položaj ovira delo mladib Prejšnji petek je bil v klubu mladih v Ptuju posvet predsednikov osnovnih organizacij ZSMS v krajevnih skupnostih. Mladi smo se, čepravnekolikopozno. aktivneje vključili v splošno razpravo odružbeno ekonomskem položaju mladine. Pogovor je stekel predvsem v zvezi z materialnimi problemi, s katerimi se mladi spopadajo pri delu v KS. Ugotovili smo. da financi- ranje dejavnosti OO ZSMS še zdaleč ni tako urejeno kot bi moralo biti. Zato večini mladin.skih organizacij pomeni članarina edini vir financi- ranja. To je tudi razlog, da se mladi odločajo za prireditve, ki so nekoliko bolj donosne. Vendar za takšne donosne posle pa večina mladinskih organizacij nima možnosti, pa tudi s političnega gledišča tak način »samofinanciranja« ni posebno primeren za OO ZSMS. Ugotovili smo. da načrtovanje in razporejanje sredstev v krajevnih skupnostih še ni pravilno steklo. Zato bomo mladi skušali enotno po- sredovati in upamo, da bomo skupno problem rešili. Doslej je bila namreč mnogokje praksa, da je iz postavke za »družbenopolitično dejavnost«, denar šel največ v društvene organizacije in društva. Na posvetu smo razpravljali tudi o sklepih zadnjega .seminarja področne konference in potrdili njegovo predsedstvo. Letos smo se tudi že zgodaj vključili v priprave na MDA. Torej, uspešno delo na tem področju nadaljujemo. Milan Zver Sodelovanje z vojaki Na področnih sestankih smo se mladi dogovorili za .sodelovanje z mladinskimi organizacijami ptujske garnizije. Za tako sodelovanje ob- stajajo dobre možnosti. Mladi v vseh krajevnih skupnostih morajo pripraviti programe sodelovanja in jih tudi uskladiti s programi, kijih bodo predložili mladi vojaki. Beseda je stekla tudi o povezovanju med samimi osnovnimi orga- nizacijami v krajevnih skupnostih in po področjih. Prva skupna akcija bodo področni seminarji. Prvi tak seminar bo za območje Slovenskih goric organizirala OO ZSMS Trnovska vas. Milan Zver MODNA KREATORKA VERA SVEHUE PUST81 Tokrat smo že malo pozne za izdelavo pustnih oblek. Zato bomo pobrskale malo po omarah, bodisi .svojih, sosedovih, od starih mam, ali celo tet. Saj se marsikje najde marsikaj zanimivega. Kot kaže slika »Dama«, bo najlažje najti kakšno takšno ob- leko, zraven poiskati klobuk, mu oviti kakšen zanimiv dolg svilen šal. na roke si nataknemo rokavice iz čipk in na podstrešju poiščemo zanimive čevlje. Seveda jih ne pozabimo pošteno očistiti, da se bodo lepo lesketali! Slika »Meksikanka v hlačah«, kaže zanimiv komplet, ki je bil zelo aktualen pred cca 10 leti in se še mogoče nahaja v kakšni omari. Ali ste še videle kje takšnega? Če ste, kar korajžno ponj! Zraven poiščete velik klobuk, kije lahko tudi slamnik. Pas in volane na rokavih naredimo same iz ene od nastopajočih barv v kompletu. Ni nujno, da ste bose, ker pri pustnih zabavah je rada gneča in obstoja bojazen, da vas bo plesalec, pa ne samo vaš, pohodil. Tudi lepi te- lovadni copatki bodo pristojali, ali pa zelo odprti sandali, čeprav tudi ti ne obvarujejo preveč pr- stov. Modela na skici »Tarzanovi ženi«, bi pa priporočala predvsem mladim dolgonogim dekletom. Verjetno kar pri mamah bodo na.šjfe kakšno obleko z živalskim vzorcem (tiger, leopard ...). Malo jo naj odrežejo, razrežejo in za- pnejo z usnjenimi trakovi. Us- njene trakove si naj ovijejo tudi okrog stegen. Da pa ne bo preveč bolečih nog, si tudi lahko obujejo kakšne primerne copatke, čeprav vemo, da sta bila Tarzan in žena bosa. Ker pa je vse to že nekaj časa vi.selo ali bilo zloženo v omarah in skrinjah, ne pozabimo pred upo- rabo oprati aH pa vsaj prezračiti in očistiti! Pa veselo pustovanje! ! ! * VERA Dama IVIchikanka v hlačah Tarzanovi ženi Ni tako enostavno priti do mleka čeprav že močno zgarana roka je še vedno toliko krepka, da pomolze i kravo. Mleko uvrščamo med najboljša živila: Že od nekdaj smo ga radi pili. Žal tega mnogi ljudje v se- danjem času ne vedo in preveč podcenjujejo to dragoceno teko- čino, vendar ne smemo pozabiti, da vsebuje skoraj v.se hranilne snovi, ki so potrebne predvsem otrokom. Potrebuje jih za rast in normalen razvoj, za ohranitev te- lesne moči in za odpornost proti boleznim. Mleko bi morali piti tudi ljudje vseh starosti, moralo pa bi stati na mizi med vsakim obrokom. Če upoštevamo, daje v primerjavi z drugimi živili raz- meroma še poceni, bi lahko po njem še pogosteje segali. Toda kako priti do njega? Vsakomur je razumljivo, da nam ne priteče kar iz pipe. Do njega je sicer najkrajša pot če stopimo v trgovino in že nas prijazna prodajalka vljudno po- streže. Naše življenje se je preveč po- enostavilo, da bi lahko razumeli ljudi na vasi. ki nam vse to s trdimi žulji ustvarijo, predvsem starejši očanci, ki se ubadajo vsak dan z dokaj neprijetnim, in težkim de- lom. Posebej velja omeniti, da so naše stare mamice znale narediti iz mleka veliko čudovitih jestvin. ki so bile za njihove otroke ži- vljenjskega pomena, saj v tistih hudih časih ni bilo tolikšnih do- brin kot smo jih navajeni uživati danes. Veliko je takih domov v posa- meznih krajih, ki so ostali prazni, ali pa se v njih pretaka življenje starih in domala izčrpanih ljudi, ki čakajo, da bi se jih nekdo usmilil, jim navdahnil novo svežino, .saj bi marsikateremu starčku pomenila topla beseda več kot vso bogastvo na svetu. Stara mamica, ki jo vidimo na posnetku, ima skoraj devet križev pa še vedno ji gre delo od rok. Tu in tam je na njenih licih opaziti rahel nasmeh, čeprav je osamlje- na, ne misli na najhujše. V tolažbo ji je njena zvesta kravica in se z njo prav dobro razume. Mleka ne prodaja, ima ga samo za lastno uporabo, ki jo krepi, daje še vedno tako zdrava. Ne bi bilo odveč, da bi se tudi mladi skušali poglobiti v taka dejanja, kot so jih v vseh mogočih okolnostih opravljah naši stari. Besedilo in posnetek: Viktor Rajh SPRAVA ¥ BOLNIŠNICI Pod tem naslovom smo v VEČERU z dne 29. januarja 1981 brali o obisku delovne skupine CK ZKS v Ormožu. Torej je le res. kar se že dolgo govori med ljudmi, da .so med komunisti v ormoški zdravstveni samoupravni skupnosti in med drugimi zaposlenimi v ormoški bolnišnici, odnosi vse prej kot dobri. Že stari pregovor pravi: Le dober človek je lahko tudi dober zdravnik. Kako je potem mogoče, da lahko pride do takih razprtij med zdravniki, ki imajo polne roke dela in ob skrbi za bolnike gotovo nimajo časa za brezplodno prerekanje? Sprašujemo se. kaj je vzrok, da so prav zdravniki množično zapuščali to temeljno organizacijo? Sprašujemo se tudi. zakaj — kljub naročilu Sodišča združenega dela — ne na- stavijo zdravnika, očeta 3 otrok, kije že več me.secev brezposeln in dobiva podporo od slupnosti za za- poslovanje. Pri tem pa so brez zdravnika ambulante v Sredi.šču ob Dravi, pri Tomažu in v Ivanjkovcih. Zdravstvena služba sodi med najbolj humane ustanove, če so pa v kolektuvu taki nevzdržni medsebojni odnosi, potem v humanost ni mogoče več verovati. Ne samo besede — dejanja so potrebna! Če je kdo kaj zakrivil (izgleda pa. da so nasprotja brez podlage), naj svoj prestopek popravi in naj se že konča ta »hladna vojna«, ki žre živce, kar gotovo ni v čast psihiatrični bolnišnici. Tak je glas ljudstva, ki je prepričano, da bodo zadeve urejene tako kot je to zapisano v sklepih, opisanih v sestavku »Kritična in samokritična oce- na« v predzadnji številki Tednika. E. M. »Dober glas seže v deveto vas«: Ta rek so uporabljali že naši predniki, beseda je ostala v spo- minu do današnjih dni. ki jo tudi še radi izrečemo predvsem tam, kjer gre za uspeh. Tak primer je mladinski aktiv na Drakšlu pri Veliki Nedelji. Ko sem se pred nedavnim napotil v ta kraj. z na- menom, da spoznam njihovo ak- tivnost, je sijalo sonce. Pri Veliki Nedelji sem zavil z asfaltne ceste na stran^^o pot in prišel do klanca. Stopal sem po blatnem klancu navzgor, počasi in previdno, da ne bi morda preglo- boko zagaz.il v blato. Tu in tam sem srečal kakšnega človeka, pa.sji lajež meje spremljal od domačij. Sonce, ki je naznanjalo prvo po- mlad, je s svojimi žarki pilo sneg. Ko .sem tako prisopihal skoraj na vrh hriba, sem uzrl na levi strani ob robu klanca staro bajto, ki jo je že načel zob časa. Streha je s slamo krita, majhna okna. na njeni steklih so se lomili sončni žarki, so me .spominjala na prete- klost, ko seje v tej hiši še preta- kalo življenje, osem mladih src ter očeta in matere Meškove. V tistih hudih časih, ko so povsod čutili pomanjkanje, sta starša osmih otrok znala razdeliti koščke kru- ha, čeprav ga sama nista imela. Spremenili so se časi. prinesli precej novega, posegli po oboga- titvi vsakdanjosti, to .so tudi do- kazali marljivi bratje in sestre Meškovi. Zaživeli .so vsak po svoje, razšli so se z namenom, da si ustvarijo lepšo bodočnost. Vsak izmed njih sije tako ali pa drugače uredil življenje, takšno kakršnega ,so si že davno želeli: Zgradili so si nove domove. Hišo. ki jo vidimo na posnetku, so Meškovi dovolili mladincem, da imajo v njej pro- store za aktiv; na okrog so mo- gočna in že stara drevesa. Pred hišojc sadovnjak, jablane, ki se s svojimi mogočnimi krošnjami razprostirajo naokrog, .so pome- nile za mladince v vročih poletnih dneh pravo zavetje pred žgočim soncem, posebno takrat, ko so priredili kakšno veselico. Malokje sem zasledil v posameznih krajih takšno prijetno vzdušje kot so ga znali pripraviti mladinci s svojim tamburaškim ansamblom. Marsikaterega starejšega kra- jana je razveselilo vabilo na kak- šno prireditev v okviru njihove mladinske organizacije, tudi iz precej oddaljenih krajev so pri- hajali mladi, ki jih je pritegnila dobra postrežba, glasba in petje mladih tamburašev iz Drakšla. Pred leti. ko so ustanovili svoj aktiv, je ta štel precej članov, tudi iz krajevne skupnosti so se mladi vključili v njihovo skupino, ker pri Veliki Nedelji ni.so imeli tako or- ganiziranega aktiva kot je bil na Drakšlu. Spremenil se je čas, ki je mla- dint;em postavil zapreko, da ne morejo več nadaljevati s takim načinom organiziranega delova- nja. Več kot polovica mladih je odšla: Nekateri služit vojaški rok. drugi pa so se raztepli po večjih mestih itd. Nekaj jih je ostalo v svojem domačem kraju, ki pa ne morejo nadaljevati z aktivom, ker jih je premalo, zato so se rajši vključili v mladinski aktiv Velika Nedelja. Meškova hiša je sedaj prazna, okrog nje je tišina, jabla- na, ki s svojo krošnjo boža sla- mnato streho, kot da bojo tolažila s tem. da se je spremeni) svet in z njim so se spremenili tudi časi. ki postajajo pusta vsakdanjost. MeSkovi so svojo opuščeno domačijo odstopili aktivu mladih, kljub temu sedaj sameva. Besedilo in posnetek: Viktor Rajh TEDNIK ~ 19. februar 1981 delo društev - lil Večerja članov mlekarske skupnosti Oblaki, zbora seje udeležilo nad sto ljudi Po občnem zboru v Oblakih ob zvokih domačih viž še starinski ljudski ples Tudi kuhinjski kader na občnem zboru v Oblakih seje moral okrepčati ▼ kuhinji Marije Filipič (druga z desne) MLEČNE SKUPNOSTI NA OBMOČJU JURŠINC Od Gomile proti Pesniški dolini se vije ozka dolina, po njej teče potoček Krka. Ta potoček izvira ob vznožju Gomile in teče ■skozi vaška naselja Oblaki, Juršinci in Gabernik dokler se ne izlije v Pesnico. Dolino Krke vzporedno spremljata dva od 300 do 351 m visoka grebena. Levi povezuje raztresena hribovska naselja Sa- kušak (Bodkovci), Rotman. Vin- šak in Kikavo; desni greben pa od Gibinšaka, Zasadov (Zagorci), Dragoviča. dela Grlincev in kon- čuje v naselju Gradišak. Ti juršinski hribi so že od davna sloveli po svoji dobri vinski ka- pljici, še davno prej ko ljudje še niso poznali šmarnice. Poleg tega je v teh krajih bilo močno razvito sadjarstvo, saj so ob poprečni sa- dni letini pridelali 500 do 600 va- gonov jabolk. Pa ne le vinogra- dništvo in sadjarstvo, tudi gove- doreja, svinjereja in delno konje- reja so bile tu razvite. Okoli leta 1900 pa seje razvilo .še trsničarstvo in drevesničarstvo. Delno se ta tradicija ohranja še naprej. Razvoj živinoreje je zahteval, da smo pred leti na tem območju ustanovili postaje za odkup mleka in v okviru postaj so se razvile mlečne skupnosti, kjer dnevno odkupujejo mleko, te so v Senča- ku. Oblakih, Dragoviču, Juršin- cih in v Gaberniku. Načrtujejo pa še eno vmesno zbiralnico mleka na vrhu Saku.šaka in ko bo asfal- tirana cesta čez Gomilo, bo tudi naselje Bodkovci dobilo svojo mlečno zbiralnico in s tem pogoje za mlečno skupnost. Kmetje na tem območju pra- vijo, da se bodo v bodoče še bolj specializirali na živonorejo, ob- držali pa bodo še vinogradništvo in sadjarstvo, seveda če bo dono- sno. Koncem januarja in v prvi po- lovici februarja so bili na tem območju občni zbori mlekarskih skupnosti. Prvi je bil v Oblakih, potem v Gaberniku in tretji v Senčaku. Na občnih zborih predsedniki poročajo o odku- pljenih količinah mleka, o kako- vosti prinesenega mleka, o napa- kah, ki so se dogajale med letom, kaj se je in kaj se ni izboljšalo v minulem letu in podobno. Na občnem zboru vsako leto tudi iz- volijo predsednika in dva člana, ki sta mu v pomoč. Omenjenih občnih zborov so se tudi udeležili Janez Vrečer. di- rektor Mlekarne K K Ptuj. DRA- GO ZUPANIČ, vodja selekcijske službe in kontrolor Vinko Golob, sicer kmetijski tehnik KZ Ptuj. Občnemu zboru vsakič sledi tudi strokovno predavanje in razgo- vor, kar traja navadno 2 do 3 ure. Po tem uradnem delu pa sledi navadno večerja za vse navzoče in povabljene goste. Na mizo po- stavijo domače dobrote, ki so jih člani skupnosti prinesli s seboj, saj so jih skrbno pripravili doma. Med jedili so tudi gibanice, do- mači kruh in druge dobrote, zna- čilne za te kraje. Od vsake hiše prinesejo s seboj tudi 2 do 3 litre vina. predsednik skupnosti pa kar 5 litrov najboljšega. Po skupni večerji se na zboru pojavita po en ali dva godca, ki zaigrata domače poskočne viže. Ljudje se zavrtijo, vmes pojejo in tako traja prijetno vzdušje še precej čez polnoč. Na vseh zborih mlečnih sku- pnosti so kmetovalci—živinorejci obljubili, da bodo v naslednjih letih nabavili še več rodovniških govedi, telic in krav. Na ta način želijo do leta 1985, če bo le mo- goče, podvojiti količino oddanega Marija Filipič iz vasi Oblaki vsak dan prevzame okrog 450 litrov mleka, dela na posestvu, skrbi za šoloobvezne otroke in 76-letno bolehno mater, povrh pa je še funkcionarka v organizaciji Rde- čega križa Juršinci mleka v primerjavi z letom 1979. To bo prav gotovo moč doseči, vendar ob sočasnem izboljšanju travnikov in pašnikov, čeprav ti ležijo v bolj hribovitih legah bo to z voljo, delom in znanjem možno doseči. Ob tem moramo posebej pred- staviti Marijo Mohoričevo, ki jo po domače kličejo Micka Kova- čeva in je predsednica mlečne skupnosti v Gaberniku. Micka je doma gospodar in gospodinja obenem, saj sama vodi večjo za- ščiteno kmetijo v Gaberniku. Ima lepo urejen nasad žlahtne vinske trte na žično vzgojo in vse kar h kmetiji spada. Resje izreden pri- mer samostojne in samozavestne kmečke žene na deželi. Marija Mohoričeva je nekak- šna glavna oskrbnica 1.200 litr- skega centralnega bazena v vasi Gabernik. Na občnem zboru je X)ročala, da je ta mlečni bazen v etu 1979 sprejel 464.000 litrov mleka, v letu 1980 pa že 482.967 litrov mleka. Za območje Juršinc je tudi poročala, daje v letu 1980 na prvem mestu mlečna skupnost Oblaki z nad 160.000 litri odda- nega mleka, sledi Gabernik z nad 142.000 litri, na tretjem mestu je zbiralnica Senčak z nad 63.000 litri, na četrtem zbiralnica Dra- govič in na petem Juršinci. Naj na kratko naše vrle člane mlekarskih skupnosti predstavi- mo še s fotografijami. Franček Holc Marija Mohorič, predsednica MS Gabmik, je klub 60 letom še zelo delavna, trdna in odločna žena IGD STEKLO SLOV. BISTRICA Gasilci opravičili svoje aktivnosti Na nedavnem občnem zboru industrijskega gasilskega društva Steklo ^ Slovenska Bistrica, so ocenili svojo preteklo dejavnost za zelo uspešno, j saj jim je uspelo vse požare v preteklih letih zatreti že v osnovi. To je še j toliko pomembnejše, ker je proizvodni proces v bistriški steklarni zahteven in so možnosti požarov velike. Ugodno so v društvu ocenili tudi sodelovanje s podobnimi društvi v \ občini Slovenska Bistrica. Izven občine pa tesno sodelujejo že vrsto let z GD Šmarje pri Jelšah in PGD Brezje pri Mariboru. Za dosežene delovne uspehe je društvo ob tej priložnosti podelilo visoka občinska gasilska priznanja, ki jih je članom tega društva podelila občinska gasilska zveza Slovenska Bistrica. V nadaljnji usmeritvi delovanja IGD Steklo Slovenska Bistrica, ki se uvršča med najuspešnejša gasilska društva v občini, navajajo predvsem pridobivanje novih članov, stalno izpopolnjevanje v gasilskih veščinah in zagotavljanje sodobnejšega gasilskega orodja, opreme in voznega parka. Viktor Horvat SLOVENSKA BISTRICA Ugodna ocena požarne varnosti Te dni potekajo v gasilskih društvih na območju občine Slovenska Bistrica redni občni zbori in konference, na katerih ocenjujejo preteklo enoletno delo in na osnovi te ocene, ki je bila v vseh društvih zelo ugodna, sprejemajo tudi delovne programe za prihodnje leto. Doslej so občne zbore ali konference izvedli že v dveh tretjinah vseh društev. Skupno je na območju občine Slovenska Bistrica aktivnih 14 prostovoljnih gasilskih društev od tega so tri industrijska. V preteklem letu so v občini zabeležili na področju materialne opremljenosti in pri zagotovitvi potrebnih zaščitnih sredstev ter gasilskega orodja velike uspehe, saj danes skorajda ni društva brez svojega gasilskega doma pa tudi ne brez vsaj enega gasilskega vozila. Med najbolj prizadevnim so bili v preteklem letu člani gasilskih društev Laporje in Videz, ki so v celoti obnovili svoje gasilske domove Slavnostna, delovna pa tudi tekmovalna srečanja gasilcev so pomembni dogodki za gasilce in občane. stare pa so porušili do temeljev. O uspehih govorijo tudi v drugih društvih, kjer so uspeli pridobiti novo vozilo, zagotoviti sodobnejšo gasilsko opremo in orodje ali pa pridobiti nekaj novih članov. Takšnih društev pa v bistriški občini v preteklem letu ni bilo malo. Opremljenost in kadrovska usposobljenost članstva je bila vidna tudi v okolju kjer delujejo, saj so lahko mnogo hitreje in uspešneje reševali družbeno in tudi zasebno premoženje pred ognjenimi zublji pa tudi v drugih elementarnih nezgodah. V občini Slovenska Bistrica so gasilci pričeli z občnimi zbori in konferencami v drugi polovici januarja in jih bodo zaključili do konca februarja. Na njih bodo širše obravnavali tudi tipski statut za vsa gasilska društva. Meseca marca pa bo še občni zbor občinske gasilske zveze, kjer bodo ob oceni dosedanjega dela in sprejetju novih delovnih programov in nalog izvolili tudi novo občinsko vodstvo OGZ Slovenska Bistrica. Občni zbor TO Gomila bo 8. marca Zaradi jubilejnega 20. kurentovanja. ki bo 1. marca v Ptuju, smo tudi preložili občni zbor Turističnega društva Gomila, ki bo v nedeljo, 8. marca ob 15. uri. Po občnem zboru pa bo še proslava Dneva žensk. Občni zbor in proslava bo v dvorani gasilskega doma Grabšinski breg pod Gomilo. Pričakujejo, da se bodo občnega zbora udeležili vsi člani turističnega društva Gomila, delavci in sodelavci pri razvoju turizma. F. H. GASILSKO DRUŠTVO ZAMUSANI^ Velilci delovni uspehi čeprav smo nekoliko oddaljeni od centrov, naš kraj leži na ob- ronkih Slovenskih goric, vendar smo si sami trdno začrtali pot našega razvoja in z delom jo tudi dosledno ubiramo tako kot smo si začrtali. Naše gasilsko društvo je bilo ustanovljeno .šele leta 1952, ven- darod takrat vztrajnodelamo tudi na področju gasilstva. Poleg na- črtnega usposabljanja smo si sami zgradili tudi gasilski dom, kije bil za tiste čase. vendar so danes že večje potrebe. Da bi premagali prostorske težave, smo začeH razmišljati o gradnji novega ga- silskega doma in od razmišljanj prišli tudi k dejanjem. Gasilsko društvo je v središču vasi kupilo gradbeno parcelo v izmeri okrog 29 arov. Pred dvema letoma smo gasilci in tudi drugi občani zasadili prve lopate v trdo ilovnato zemljo. Zabrnel je tudi buldožer in ril po zemlji, delali smo vsi. ni bilo praznika in nede- lje, da ne bi ropotal mešalec in zvenele lopate. Naše skrbne go- spodinje pa so skrbele za potrebno okrepčilo in tudi pijačo. Tako smo parcelo v celoti preuredili. Najprej so lastniki vzdolž pa- rcele darovali okrog 130 metrov zemljišča za cesto, ki smo jo v or- ganizaciji vaškega odbora pre- uredili in asfaltirali. Ta cesta sedaj povezuje vaško in hribovsko na- selje. Ob tej cesti danes tudi že stoji lep, prijazen in velik gasilski dom, ki je delno že opremljen, v doglednem času pa še bo tako kot je lo potrebno, kol lo narekuje današnji čas. Dom je več namen- ski in pomeni središče kulturnega in političnega življenja vasi Za- mušani in bližnje okolice. Graditi smo začeli z minimalnimi fi- nančnimi sredstvi. Prizadevni gasilci in nekateri drugi vaščani smo vložili vse na- pore, kar je sploh bilo v naših močeh, daje delo uspešno steklo in tudi teklo naprej. Že od samega začetka gradnje smo se obnašali nadvse stabilizacijsko. Računali nismo nobenih polnih stroškov, ne dnevnic in stroškov za prevoz materiala, prav tako tudi ne za prehrano in pijačo. Gasilci in va- ščani so žrtvovali mnogo ur pro- stovoljnega, pridnega in zavze- tega dela. Doslej smo skupno opravili že 8.050 delovnih ur. Garaže, ki so nujno potrebne za strojni gasilski park, so zgrajene v prizemlju. Celotna površina ko- ritnega prostora v zgradbi pa znaša 540 m"^, seveda bo treba nekatere prostore še opremiti. V času dveletne gradnje smo se cesto srečevali z velikimi težava- mi, vendar smo jih s trdno voljo in odločnim delom uspešno prema- govali. Naša samoupravna soci- alistična družba je videla to našo vztrajnost in voljo do dela, zalo nam je tudi z denarno pomočjo omogočila, da smo lahko uresni- čili naše cilje, potrebe in želje. V tem sestavku se zahvaljujemo tudi vsem tistim dobrim tovari- šem in organizacijam, ki so nam na kakršenkoli način pripomogli in nam prispevali denar, bodisi osebno ali nakazali na naš inve- sticijski žiro račun: 52300-762—2-77243 Ptuj. Poleg uspehov, ki smo jih do- segli pri gradnji doma, paje naše gasilsko društvo dosegalo tudi velike uspehe na raznih gasilskih tekmovanjih, saj smo samo v lanskem letu o.svojiIi 4 pokale. Z našo žensko desetino smo se dvakrat uvrstili na zvezno tek- movanje in večkrat na republiško, dvakrat uvrstili na zvezno tek- movanjcMn večkrat na republiško, dvakrat pa smo tekmovali v so- sednji Avstriji. Doma pa gasilsko društvo uspešno sodeluje s štabom za civilno zaščito. Za vse lo imata prav gotovo največ zaslug Martin Kolenko kol poveljnik in Janez Pintarič kot predsednik. Obema gre za njuno izredno požrtvoval- nost še posebna zahvala. Naše gasilsko društvo bo svoj veliki delovni uspeh slavilo v so- boto. 21. februarja ob 18. uri v novih prostorih gasilskega doma, takrat bomo imeli svojo letno konferenco. Vabimo tudi goste od drugod, da si ogledajo naš novi gasilski dom. po letni konferenci pa bodo tudi solidno postrežem. Novi gasilski dom — ponos gasilcev in krajanov v Zamušanihl Besedilo in posnetek: Viktor Horvat J. K. 12-nasl DOPISNIKI 19. februar 1981 - SMUČARSKA SKAKALNICA MAJSKI VRH Še nekaj spominov na sneg Verjeli ali ne, Haloze premorejo kar dve smuški skakalnici, ki se sicer ne morejo meriti s Planico, vendar za Strmec in Majski vrh v Halozah je že tudi to nekaj. Ker smo fotoreportažo o smuških skokih v Strmcu že objavili, je danes na vrsti Majski vrh. Skakalnico je odpri zastavonoša, najmlajši udeleženec na tekmovanju, sUr9 let Uspešni skok Bojana Murka, ki je v končni uvrstitvi pristal na drugem mestu Najuspešnejši tekmovalci (z leve): Bojan Murko, 2. v skokih, Mirko Drevenšek prvi v skokih in Zvonko Duh, v skokih tretji, v smuku drugi in tako v kombinaciji obeh disciplin najboljši LETOŠNJA ZIMA Letošnja zima je zelo mrzla. Ze hitro je zapadel sneg. Bila sem ga zelo vesela. Od hiše do ceste, sem naredila tir. Iz podstrešja sem pri- nesla smuči in sanke. Komaj sem čakala zimske počitnice. V šoli smo dobili izkaze. Z uspehom ni- sem bila najbolj zadovoljna. Zato sem sklenila, da se bom v drugem polletju bolj potrudila. Prve dni počitnic sem se sankala. Nato sem šla k babici. Tam sem pletla šivala in pomagala babici pri delu. Večkrat sem se pri njej tudi sankala. Zadnji teden počitnic sem preživela doma. Vsak dopoldan sem bila sama. ker sta očka in mamica bila v službi. Malo sem pospravljala in čitala knjige. Pre- čitala sem knjigo Udarna brigada in napisala obnovo. Popoldan pa .sem šla smučat. Dnevi počitnic so hitro minevali. Z mamico sva previli zvezke, ki so bili že zelo razcefrani. Zadnji dan sem uredila vse stvari v torbi. Z veseljem sem v ponedeljek odšla v šolo. Ksenja Muršak, OS, 3/b, Majšperk PRIPRAVUAM SE ZA PUST Kmalu bo pust. Tudi jaz čakam nanj. Odločil sem se, da bom kurent, ki odganjajo zimo. Toda nekaj me skrbi, kje bom dobil zvonce? Lani sem bil za pust klovn. Občudoval sem kurente. Veselim se, da bom zvonil z zvonci in z ježevko strašil otročaje. Tomi Valeko, 4/c, 0§ Tone Žnidarič, Ptuj NEPROSTOVOLJNO PODALJ- ŠANE POClTNlCE Počitnice sem preživel doma v svoji sobi. 30. novembra 1980 sem si pri smučanju prelomil nogo in dobil sem mavec. Pouka nisem mogel obiskovati, saj na nogo nisem smel stopiti. Doma sem si pomagal z berglami. Ko je minil prvi teden počitnic, so mi sneli mavec, vendar na nogo še vedno nisem smel stopiti. S sestro sva se igrala razne igre. Zjutraj sva dolgo spala, zvečer pa sva lahko gledala TV program, seveda, če je bil pri- meren za naju. Dnevi so kar hitro minevali. Večkrat sta prišla k meni sošolca Mitja in Andrej. Zadnji teden se je sestra odpeljala skupaj z mnogimi sošolci na smučanje in sem ostal sam. Vsak dan je prišel k meni sošolec Mitja. Večinoma sva se igrala. Ta teden sem tudi ponavljal snov, ki so jo spoznali v šoli, medtem ko sem bil odsoten. Med počitnicami sem se mnogo- krat spomnil na sošolce. Premi- šljeval sem, kako jim mineva čas, ali se smučajo, sankajo ali se kako drugače zabavajo. To leto sem moral prvič preživeti zimske počit- nice doma v sobi. Kljub temu ni bilo to prehudo, saj sem imel družbo. Veselil sem se, da bom po počitnicah lahko šel ponovno v šolo, kjer se bom srečal s svojimi sošolci. Poškodba noge mi je pri- nesla dva meseca dolge ,,počit- nice," v katerih sem si nabral novih moči za pouk. Miro Kovačec, 6/b, 0§ Olga Meglic, Ptuj DRAGI MLADI DOPISNIKI Prepričani smo, da vsak četrtek nestrpno pričakujete po- štarja s Tednikom, da preberete svoje prispevke na strani mladi dopisniki. Zadovoljni smo z vami in vašimi literarnimi prispevki, ki prihajajo v naše uredništvo in, ki jih objavljamo. V svojih pri- spevkih opisujete najrazličnejše občutke in čustvena stanja, predstavljate svoje dedke, babice, starše, brate in sestre, skratka najdražje sorodnike, prijatelje in znance, zveste domače živali, svoje knjige, domače hiše in podobno. Včasih opišete tudi delo krožkov na šoli, proslavo, športni dan, šolsko učilnico in izlet. Želja našega uredništva je, da čimveč pišete o svojem delu v šoli, pri pouku, o delu pionirske in mladinske organizacije, raz- redne in šolske skupnosti, o delu društev, krožkov in klubov. Kdaj pa kdaj se poskusite v novinarski zvrsti, ki ji pravimo intervju in nam predstavite vaše pionirske in mladinske funkcionarje, dobre športnike, muzikante, recitatorje, odlične učence, učence, ki po- magajo sošolcem, ki težje dojemajo učno snov. Predstavite nam tudi svoje učitelje in mentorje. Povežite se s fotokrožki na šoli in učenci-fotografi naj popestrijo vaše prispevke s fotografijami. Pišite nam tudi o svojih dejavnostih izven šole, v raznih društvih, o obiskovanju glasbene šole, o svojih delovnih akcijah, predstavite tudi svojo krajevno skupnost in prek časopisa povejte in predstavite svoje probleme v zvezi s spornimi igrišči, zelenicami, trim stezami, stezami za kolesarjenje, z mladinskim kulturnim življenjem. Želimo torej, da postanete obveščevalci o svojem delu in problemih, za vaše uspehe in težave naj zve več ljudi. Morda se lahko nekateri problemi hitreje rešijo, če jih predstavite širši družbeni skupnosti. Še naprej želimo, da ste naši zvesti sodelavci, zahvaljujemo se vam za sodelovanje, pri nadaljnem delu vam želimo mnogo uspeha, prisluhnite pa tudi našim željam. Uredništvo POSEBNEŽ Deček, o katerem bom pisal, je zame pravi posebnež. Seznanila sva se letos na morju. Postala sva si tu- di prava prijatelja. Igrala sva se različne igre in se zraven po- govarjala. Ta deček, ki je moje velikosti, se imenuje Štefan. Ima lepe rjave lase in je približno moje velikosti — okrog 150 cm. Je bolj svetle polti ter lepo oblečen. Dober tovariš je, ki vsakemu pomaga, če le more. Ima le eno grdo lastnost, da se hitro razjezi. Doma je iz Švedske, kjer živi že mnogo let. Rodil seje v Ve- lenju. Posebnež se mi zdi tudi zato, ker zelo dobro igra namizni tenis ter se dobro uči. Vsako leto pridejo v rodni kraj ter gredo tudi na mor- je. En teden sva bila skupaj, vedno je bil dober z menoj. Ker je priden, dober in pravičen, ga tudi starši im.ajo zelo radi in mu kupijo skoraj vse, kar si zaželi. Ker je na Švedski mnogo drugo drugače, kot pri nas, mi je pripovedoval zanimive reči, ki jih najbrž ne bi nikoli v življenju zve- del in spoznal. Tudi on je od mene zvedel zanimive stvari. Zato si želim, da bi se tudi naslednje le- to dobila na našem lepem morju. Oto Kolednik, 7/b OŠ Olga Meglic Ptuj BLIŽA SE KURENTOVANJE Kmalu bo kurentovanje. To ježe star običaj. Kurenti bodo odganjali \ zimo in vabili pomlad. Zraven njih bodo še ruse, pokači, piceki in še mnogo drugih mask. Jaz bom kurent. Opremo imam shranjeno v omari na podstrešju. Zdaj sem jo prinesel v klet in si jo poskusil. Dobro se počutim, ko sem v kurentovi opravi. Sašo Žitnik, 4/c, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj VODENE KOZE MED POČI- TNICAMI Počitnice sem preživela doma. Med počitnicami sem bila bolna. Imela sem vodene koze, pozneje pa še angino. Pomagala mi je se- strična Darja. Kuhala mi je tople čaje. Imeli smo koline in jaz sem morala biti notri. Zelo mi je bilo žal, ker v nedeljo nisem mogla iti nikamor na obisk. Bratec in sestri- čna sta se igrala, jaz pa sem mora- la ležati v postelji. Sonja Ambrož, 2/b, OŠ Markovci POČITNICE SEM PREŽIVELA IK)MA Zimske počitnice sem preživela doma. Pomagala sem sestrici pri brisanju posode. Včasih sem se šla smučat na bližnji breg. Dvakrat sem bila tudi na kolinah, pri babi- ci in pri stari mami. Vesela sem bi- la teh letošnjih počitnic. Mislim, da bom drugo leto preživela enako lepe počitnice. Lidija Kodrič, 1/b Pod. bivanje, OŠ Markovci MOJA MAMA Moji mami je ime Lojzka. Po poklicu je učiteljica. Uči slovenski jezik v šestem, sedmem in osmem razredu. Ima črne lase in plave oči. Imam jo zelo rada. Dušanka Meglic, 2/c, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj Mesar NA ZIMSKIH POČITNICAH Končal sem prvo polletje tret- jega razreda. Začele so se počit- nice. Počitnice so trajale tri tedne. Bilo je dosti snega. Vreme je bilo lepo in sončno. Zjutraj je bilo zelo mrzlo, okrog popoldneva se je malo ogrelo. Mamica je bila j zadovoljna z mojim uspehom. Mamica mi je rekla, da se moram to polletje še bolj potru- diti. Očka me je odpeljal smučat na Pohorje. Na Pohorju sem se smu- čal in sankal dva dni. Z mano je bil tudi bratec Peter. S Petrom sva se kepala in kotalila po snegu. Na Pohorju je bil zelo velik sneg in polno smučarjev. Čudovito se je bilo voziti po žičnici na smučeh. Ostale počitnice sem preživel doma. Z bratom Petrom sva si naredila progo za sankanje in smučanje. Pojila sva jo z vodo, da je bil sam led. Po tej progi so sanke tako drvele. Iz snega sva sezidala grad. Naredila sva tudi sneženega moža. Na bukev sva si s Petrom naredila koš za košarko. Vsak dan sva eno uro igrala ko- šarko. Naredil sem tudi hišico za hraniti ptičke. Z bratom Petrom sva se lahko tudi drsala, ker je bilo povsod dovolj ledu. Zadnji teden sem se malo pri- pravil za šola Ovil sem zvezke in knjige. Ošilil sem si barvice in svinčnike. Ponovil sem poštevanko, matematiko in spoznavanje narave in družbe. Prečital sem še knjigo Udarna bri- gada in napisal obnovo. Prečital sem še nekaj knjig in pravljic. Edvard Brglez OŠ Majšperk KDOJE KDO? Borut se je rodil leta 1961 v Kranju. Velik je okrog 180 cm. Nosi očala. Ima kostanjevo barvo las. Je poročen in ima hčerko. Ima brata Darjana, ki se ukvarja z istim športom kot on. Boruta je, za plavanje navdušil njegov oče že kot majhnega dečka. Tako se Borut še danes ukvarja s plavanjem. Ima zelo naporne treninge, saj na dan preplava okrog 16 kilometrov. Plavanje trenira pri plavalnem klubu ,,Triglav" Kranj. Največje uspehe dosega v discipli- nah 400 in 1500 m prosto. Dosegel je mnogo državnih in še več republiških rekordov. Že kot mladinec je bil na 1500 m evropski prvak. Leta 1979 je bil na svetov- nem prvenstvu v Berlinu in ziisedel v disciplini 1500 m prosto drugo mesto s časom 15:20,74, na 400 m pa je bil osmi. Plaval je tudi na letošnji olimpijadi. Zasedel je odlično 6. mesto. Lahko bi se bil uvrstil še bolje, pa je pred tem izo- stal s treningov, zaradi operacije na slepiču. Sedaj pridno trenira in upajmo, da nas bo še naprej razveseljeval s svojimi tako dobrimi uspehi kot doslej, če že ne z boljšimi. Mitja Vidovič, 7/a, OŠ Olga Meglic, Ptuj V ŠOLI SEM SI SPOSODIL SMUČI Za zimske počitnice sem si v .šoli sposodil smuči. Doma sem se sko- raj vsak dan smučal. Vozil sem se na sosedovem bregu in sem se spu- ščal po strmini na njivo. Na njivi je bila jama in sem moral zelo paziti na njo. Na bregu sem si naredil skakalnicd" in sem skakal po tri metre. Ko sem se spustil po bregu in sem skt)raj vsako krat padel. Samo trikrat sem se posreči pripeljal. Nekega dne je prišel k nam možakar žagat drva. Tista drva pa sem jaz zasekal. Dan in pol in drva so bila zasekana. Počitnice so hitro minile. Dru- gega februarja je bilo treba iti spet v šolo. Sedaj sem igre zamenjal z učenjem. Rado Karneža, OŠ Stoperce, 4. razredi MOJE POČITNICE V soboto sem šel na Bori. Tam sem skakal, pa sem skočil en me- ter. Vozil sem tudi veleslalom z Leonom. Drugo soboto smo šli na Pohor- je. Gor smo se peljali z vzpenjačo. Smučali smo, stric Edi in Robi. Jani Golob, 1/b, OŠ Markovci V KINU Včeraj smo bili v kinu. Ogledali smo si film z naslovom Ta čudovita bitja. Videli smo, da je tudi v puščavi življenje. Ko je dež, zacveti mnogo letih cvetic, ki krasijo puščavo. Tam živijo tudi ljudje. Prikazovali so tudi razne živali. Najbolj so mi bile všeč opice, ki so bile pravi akrobatje. Delale so razne spretnosti. Prekopicovali so se na vse načine. Mladiči, ki niso bili tako spretni so samo smešno poskakovali. V puščavi včasih tudi dve leti ne dežuje. Kadar začne deževati spet vse oživi. Smiljana Potisk, 4/c, Oš Tone Žnidarič, Ptuj Kurent KAKO SEM PREŽIVEL ZIMSKE POČITNICE Svoje počitnice sem preživel doma. Čeprav sem sanjal o znanih slovenskih smučiščih, se mi sanje niso uresničile. Razen tega pa so mi počitnice doma ugajale. Prvi teden počitnic je bil zani- miv. Seveda brez dela ne morem živeti. Starši vedno najdejo kakšno delo. Nekaj sem smučal, drugo pa sankal. Spal sem zelo dolgo in si tako nabiral moči za šolske dni. Seveda pa počitnice niso odšle brez lepih doživetij. Eno od teh bom opisal. Bil je lep sončen dan, ko se ^ odpravim smučat na Panoramo. \ Na smučišču je bila gneča. Ko imam vezi zapete, se spustim. Malo po spustu pa mi pred smuči, kot da bi iz zemlje zrasel pribiti i pes. Od presenečenja nisem mogel zavreti. To pa je bilo za psa uso- dno. Peljal sem mu po zadnjih nogah in repu. Pes zacvili in kar poleti za menoj. ,,Tako," sem si mislil, ,,po meni je." Toda pes se je v mene samo zaletel in me prevrnil. Ker sem bil zraven drevesa, sem s smučkami udaril v drevo. Obležal sem. Čez nekaj časa odprem oči in vidim psa, kako odhaja, vstanem in v naglici se sploh ne zavedam bole- čin. Mislim se odpeljati, toda ne gre. Šele nato pogledam malo bolje in vidim zlomljeno smučko. ,,0, joj," zastokam, ,,zdaj bom revež doma." Ves potrt in prestrašen odidem domov. Doma povem o svoji nesreči. Smejijo se mi. Dobro zna- menje. Naslednji dan me je vse tako bolelo, da sem kar v postelji oble- žal. Drugi teden se je še dal preži- veti, toda tretji teden ni bil za nikakor. Bil je preveč dolgočasen. Komaj sem čakal na šolo. Čil in zdrav sem se vrnil v šolo. Ni več časa misliti na dolg čas. Znova je vse v redu. Bojan Gavez, 7/b, OŠ Olga Meglic, Ptuj Kuža in kužek-velika prijatelja Psa. kiju vidimo na posnetku, se med sabo močno razlikujeta. Bor je orjaški pes — nemška doga z rodovnikom, visok je 90 cm in Le kaj je Bobi zašepetal Boru v uho? tehta 95 kg. V okolju je zelo pri- ljubljen, nikomur nc stori nič za- lega, zelo rad se igra z otroki, po- sebno še s svojimi prijateljem Bobijem, ki je, kot je videti na sliki, majhen, priljubljen psiček. Nasprotno od svojega velikega prijatelja je hud, posebno takrat, ko zagleda pismonoša, naježi se mu dlaka in z glasnim laježem odganja poštarja ali kakega dru- gega obiskovalca, da se ne bi preveč približal hiši. Psa čuvaja prištevamo med človeku najbolj zveste živali. Vsak prijatelj psov ve, kako gaje treba vzgajati, da gaje treba razumeti, mu nuditi tudi svobodo, seveda v okviru »kontumaca«. in pes bo s svojo zvestobo človeku vse to vračal. Mnogi ljudje tega ne znajo dovolj ceniti, ne vedo. daje pes že marsikateremu človeku rešil ži- vljenje, ga obvaroval pred nesrečo ali škodo. Besedilo in posnetek: Viktor Rajh TEDNIK - 19. februar 1981 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 SKL - ČLANICE: DRAVA-JESENICE 81:71 (41:48) ODLIČNO V DRUGEM POLČASU Dvorana Mladika v Ptuju, gle- dalcev 50, sodnika Lihteneker (Maribor) in Grobelnik (Petrov- če); Drava: llovšek, Petrovič, Hor- vat 18, Vogrincc 32, Paienk 16, Kukovec, Mlinaric, J. Sirec 2, Korpar, Dobrijevič 9. M Sirec 4; .lesenice: Kučina, Slamnik I. Siražišar 14, Mlačnik 6. Ažman 21, Ulčar6. Vaupotič 23; Ptujčanke so tokrat dosegle zmago, ki je morda ni bilo priča- kovati, saj je ekipa Jesenic tretja na lestvici. Po prvem polčasu na uspeh članic Drave ni kazalo, vendar so v nadaljevanju z za- vzelo in dovolj agresivno igro gostje popolnoma nadigrale m zasluženo zmagale. V prvem polčasu so domačinke držale korak z izku.šenejšimi gos- tjami nekako do sredine, 10. mi- nute. V nadaljevanju .so pri metih preveč grešile, poskusi oviranja nasprotnice na njihovi polovici so v večini primerov bili brez uspeha, slabe podaje — vse to so igralke Jesenic izkoristile in prvi polčas cKlločile v svojo korist s sedmimi točkami razlike. V tem delu je morala iz igre domačinka Ku- kovčeva, karseje še kako poznalo. Podatek o doseženih točkah v prvi polovici drugega polčasa je dovolj zgovoren dokaz odlične igre Drave — 26:9. Tako so iz »izgube« prešle v zanesljivo vod- stvo 67:57. V nadaljevanju so Plujčankam nekoliko pošle moči. ob dobri conski obrambi m na- pakah Drave so se igralke Jesenic dobri dve minuli pred koncem srečanja približale na dve točki — 71:69. To pa je bilo vse, kar so gostje še lahko dosegle. Do konca so namreč Ptujčanke po slabih metih igralk Jesenic razliko po- večale ponovno na deset točk. Zaključni znak sirene je pomenil tudi veliko veselje v domačih vr- stah, saj so dosegli zmago proti močnemu nasprotniku. V drugem polčasu sla se z izrednim zadeva- njem odlikovali Horvalova in Vogrinčeva. ki sla sami dosegli 34 od 40 točk. kolikor sojih Ptujčanke dosegle v tem delu igre. Z igro. kot SOJO prikazale v drugem polčasu srečanja z Jesenicami, bi bile Puijčanke na lestvici pravgotovo precej višje. Kljub temu pa so se z doseženo zmago utrdile na šestem mestu. V prihodnjem kolu ne bodo nastopile, saj .so zaradi ne- parnega števila ekip proste. I. kotar Vogrinčeva (z žogo) je bila tokrat izredno razpoložena (foto: B. Rode) SKL-VZHOD - MOŠKI KK Litija: KK Drava 102:68 (48:34) LITIJA: TELOVADNICA OS. GLEDALCEV 50, SONDIKA: Satarič (Tišina), (irdešič (Črnomelj) K K LITIJA: Merčon 18, Planine 10, Godec 2, Mašič, Babic, Je- senšek6, Kajtna2, Lesučevšek, Pušnik 18, Mitrič 11, Soršak34, Kastelič. K K DRAVA: Filipič 8. Serona, Petek 2, Reš, Erbus, Urbančič, Marčič 38. Segulin, Cobolj 4, Kotnik 2, Dobrijevič 8, Šeruga 6. Prvo kolo spomladanskega dela so igralci Drave neuspešno pričeli. Tokrat niso prikazali dobre igre. kot na prejšnjih gostovanjih, saj so naleteli na kakovostno moštvo, katero se bori za vstop v višji tekmovalni razred. Tekma je bila izenačena le do 5 minut I. polčasa, nato pa Drava ni dosegla koša celih 5 minut, domačini pa so v tem času dosegli 19 točk (8:27). To je bil rezultat zelo agresivne obrambe in hitrih protinapadov Litije, katero sta z veliko preciznostjo in kombinatornoigro, predvsem zaključevala Merčun in Pušnik. Drava se je do I. polčasa le nekako ujela ter rezultat nekoliko zmanjšala. Tekma je bila tako odločena in drugi polčas je bil le for- malnost. Trener Drave je mnogo taktiziral in tokrat dal priložnost, predvsem manj izkušenim igralcem, ki pa .svoje priložnosti niso izkori- stili. Lilija seje odlikovala z veliko preciznostjo (Soršak, Pušnik. Mer- čun). med tem ko sta bila pri Dravi razpoložena le Marčič in Filipič ((KJstotek meta nad 60 %). kar pa za ostale igralce ni moč reči. V soboto 21. februarja 1981 igra Drava v Ptuju z ekipo Podbočja iz Senovega ob 19. uri. M. Z. KARATE Sitar obranil naslov prvaka SFRJ v full contaktu že v zadnji številki Tednika smo zapisali, da bo naš Sitar iz Ptuja nastopil v Kutini, kjer bo na prvem turnirju prvenstva SFRJ v full contakl športu branil naslov prvaka v muha kategoriji. Zapisali smo, da mu želimo sreče. Njegova in naše želje so se uresničile, kajti je Vladimir Sitar v full kontaklšporlu obdržal naslov prvaka. Svoj naslovje branil proti izzivalcu Ramizu Beriši iz Zagreba. Dvoboj je trajal kar pet rund. Rezultat je bil na koncu 146:118 za Vladimirja Sitarja. Boj je bil zelo dinamičen. Naš Ptujčan je Berišo v drugi rundi v knock downu poslal na tla. Udarec na gong oziroma konec runde je nato rešil Berišo. dani bila borba končana že v drugi rundi v korist Sitarja. Sicer pa naj zapišemo, daje Sitar hkrati tudi vice prvak SFRJ v semi kontaktu. Prepričani smo. da bo Sitar v letošnjem letu še večkrat obranil naslov, da bo posegel po lovorikah tudi na tujem. Naj še zapišemo, daje Sitar koncem lanskega leta na mednarodnem turnirju v Torinu v Italiji že osvojil tretje mesto. Tedaj sije priboril tudi lepo nagrado. FRANJO HOVNIK Smučanje v prihodnje tudi v Majšperku o smučanju ni potrebno posebej govorili. Znani so nam uspehi naših alpskih smučarjev, zato veliko zanimanje in popularnosti tega športa. Ideja ni zrasla v glavi posameznika, ampak je dolgoletna želja Majšperčanov. Gre za ureditev terenov (malenkosti) in zgraditev vleč- nice na hribu Jelovice (Budno). Res ideja je zelo dobra, saj bo marsi- kateremu prikrajšana pot na Pohorje in druga smučišča. Kot smo že zapisali je vlečnica želja prenekaterega krajana iz Majšperka in okolice. Na vrhu hriba bi planinci začeli z delom na hiši. ki bi služila smučarjem za oddih in pa za okrepčitve, smučarski tereni se tako ali tako sami ponujajo. Mogoče bi bile potrebne manjše korekture, za elektriko .so se že dogovorili, prav tako pa za cesto. Ideje so padale in zainteresirani, kijih sicer ni veliko, se bodo v kratkem sestali in izvoliU gradbeni odbor ter pričeli z delom. Seveda bo najprej potrebno pripravili načrte in se posvetovati s tistimi, ki se že s tem ukvarjajo. Moramo priznati, da ideja ni slaba. Objekt ne hi bil namenjen samo mladim nadebudnim smučarjem, ampak tudi starejšim krajanom, ki bi lahko nadeli takšne smuči, sani, ali pa bi jim to bila izletniška točka. Majšperčani ne bodo več velikorazmi sijali, ampak se bodo lotili dela. Od lega smučišča bi imeli veliko koristi prav vsi. tako smučarji, kot prebivalci kmetij v tem kraju. Le-tem bi se ponudila možnost razvijanja kmečkega turizma, ki dobiva vedno večji pomen in je pravi magnet med mnogimi. Torej, vse je medsebojno povezano. Lotili se bo potrebno dela in lo čimprej. Pri tem bodo gotovo priskočili na pomoč tudi vsi drugi in ne samo smučarji, saj bi akcija imela širši družbeni značaj. Za začetek bo dovolj, če se bodo Majšperčani sami lotili dela, bodo priskočili na pomoč tudi drugi, predvsem ljubitelji smučanja in izletov v naravo. Danilo Klajnšek Neizkoriščene možnosti zimske rekreacije pri koči na Pesku Nekako v zatišju stoji koča na Pesku. Ta planinska postojanka na Pohorju je sicer med najstarejšimi, vendar se kljub temu do danes ni uspela širše uveljaviti. To še posebno velja za zimski turizem, čeprav je za njegov razvoj v okolici koče na Pesku še veliko neizkoriščenih mo- žnosti. Po vsej verjetnosti JC k takšnemu stanju prispevalo lo, daje dom pogosto zaprl, pogosto se menjavajo lastniki in tudi bližina vse hitreje razvijajočega smučarskega središča na Rogli in pri Treh kraljih. Kakorkoli že. novi lastnik Planinsko društvo Oplotnica. je ob veliki pomoči oplotniškc delovne organizacije LIO in Gozdnega gospodarstva iz Oplotnice. uspel kočo usposobiti za sprejem gostov tudi v zimskih mesecih, čeprav se zavedajo, da bo potrebno za drobro počutje gostov še marsikaj sloDti z udarniškim delom in dobro voljo. To bodo prav gotovo storili, saj se zavedajo, daje Koča na Pesku in njena širša okolica bogata zakladnica še neizkoriščenih naravnih lepot. Tudi prometne povezave do koče so ugodne, cesta do koče je v glavnem očiščena in omogoča dostop brez večjih težav. Predvsem iz smeri Oplotnica je cesta dobro oskrbovana. Od tukaj paje možno priti na Roglo ali v obratni smeri, če so tam smučišča preveč zasedena. Koča na Pesku je dobro oskrbovana in im;i trenutno 50 ležišč. Samo okoli 300 metrovdolcga objekta paje tudi smučarska vlečnica imenovana »Mašin žaga C. Med zelo pomembne prednosti tega objekta in okolice uvrščajo tudi lefK) okolje in odmaknjenost od že skoraj mestnega vrveža kateri se odvija okoli bolj znanih zimskošportnih rekreativnih središč na Pohorju. . Viktor Horvat Republiško dvoransko atletsko prvenstvo v Celju v soboto in nedeljo je bilo v Celju prvenstvo SRS v teku na 60 m, 6U m z ovirami in v skoku v daljino. Atleti našega kluba so posegli po visokih uvr- stitvah, čeravno v Ptuju nimamo mnogo mo- žnosti priprav na dvoranska atletska tekmova- nja. v teku na 60 m je bila Vesna Carli sedma, Urška Kerbler osma, Oliver Sirec šesti, Ivan Stebih deveti in Vlado Plohi enajsti. V teku na 60 m z ovirami je Marija Šešerko zasedla četrto mesto in v skoku v daljino sedmo. Ta tekmo- valka jc nastopila na lastno željo, čeprav po- škodovana, tako da sta njena rezultata zado- voljiva, pravtako tudi uvrstitvi. Najuspešnejša tekmovalka Ptuja je bila Ve- sna Carli v skoku v daljino z osvojitvijo tretjega mesta s skokom 515 cm. Majda Carli je zasedla osmo mesto, v mladinski kategoriji pa Ivan Kuhar sedmo in Ivan Stebih deveto. Prvenstva se zaradi poškodbe ni mogel udele- žiti Dušan Koren, ki sodi v sam republiški vrh atletov v teku čez ovire. Naslednji teden se bo republiško prvenstvo nadaljevalo in sicer s sko- kom v višino na katerem si obetamo visoke uvr- stitve. L.C. ATLETI AK PTUJ V ČSSR Pred sedmimi dnevi so se iz Jablonca v ČSSR i vrnili atleti iz dvoranskega mitinga »Jablonedka; Hala 81«. To je vsakoletna prireditev, ki spada po^ udeležbi in kvaliteti rezultatov med najmočnejšo v j Evropi. I Alojz Lebar je tekmoval v teku na 3000 m in j zasedel deveto mesto, v skoku v daljino pa Vesna Carli osmo in Marija Šešerko deveto. Za Vesno in Marijo je to tekmovanje spadalo v okvir republiških priprav za reprezenlanle SRS in perspektivne atlete. L.Č. PTUJ- UDARNIK 4:3 Nogometaši selekcije Ptuj so se v nedeljo v Kidričevem pomerili z moštvom Udarnik, članom za- grebške conske Vigc. Zmagali so zanesljivi) kljub zelo težavnemu igrišču in pogojem za igro. Za- detke so dosegli: Radolič. Bočkaj. Brodnjak in Vrabl. Včeraj so se pomerili z moštvom Prepolje, v nedeljo pa gostujejo v Šmartnem, kjer se bodo pomerili z domačim republiškim ligašem. 1. k. Tretji turnir v republiških ligah s tretjim turnirjem se je v so- boto nadaljevalo tekmovanje v vseh skupinah republiških na- miznoleniških lig za člane in čla- nice. Igralke ptujske Petovije so nastopile doma, v športni dovrani Mladika so se pomerile z ljub- ljanskimi ekipama Ilirija in Ka- juh. Ekipo Ilirije so premagale s 5:3. Kajuha pa s 5:1 in tako osvo- jile nove štiri točke. V drugi sku- pini lige so v zanesljivem vodstvu, saj znaša njihova prednost pred drugou\ rščcno ekipo Kajuh kar 8 ti)čk. Pri treh ekipah je lo zelo velika razlika. Igralci Ptuja, ki nastopajo v tretji skupini republiške lige. so se doma pomerili z Mariborom 4:5 m Žalcem 3:5. Po Ireh turnirjih vodi Maribor(8 točk)pred Ptujem (6) in Žaleccm (6). I. k. PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ Pred delovno konferenco Upravni odbor Planinskega društva Ptuj. ki mu predseduje Tone Purg ml. je sklical za v ponedeljek, 23. februarja letno delovno konferenco, ki bo ob 17. uri v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju. V poročilih upravnega odbora, mladinskega od.seka. nadzornega odbora in o finančno-materi- alnem poslovanju bodo podrobneje prikazali delov minulem letu. kar bodo v razpravi še podrobneje ocenili. Nadalje bodo sklepali o dvigu članarine, ki bi naj po predlogu znašala 80 din za odrasle. 40 din za mladince in 20 din za pionirje. Sprejeli bodo tudi letni program dela in finančni načrt društva za leto 1981. podelili priznanja in transverzalne znake; po občnem zboru pa bodo predvajali še diapozitive s spremno be.scdo »Ptujski planinci v gorskem svetu v letu 1980«. Zato vabijo tako delegate kot druge goste, da se udeležijo letne konference. ZMAGAL JE POLAJŽER Na šahovskem prvenstvu ŠD MIP je sodelovalo 18 igralcev, ki so odigrali turnir po švicarskem sistemu. Zmagal je Danilo Polaj- žer. ki jc v devetih kolih zbral 7 točk. prav enako jih je imel Bohak toda s slabšim Buholz-sistemom. Tretje mesto je presenetljivo osvojil Butolen s 6,5 ločte. Četrti je bil Podkrajšek s 6 točkami. Trije tekmovalci si delijo 5. do 7. mesto s 5 točkami in sicer Iljaž. Majce- novič in SedlaSek. 8. do 11. mesto si delijo Dajnko. Žmauc. Šeruga in Hazemali s 4.5 točke itd. Na turnirju sta ugodno prese- netila z odlično igro Butolen in lljaž. Zasluženo sta osvojila prvo kategorijo. Drugo kategorijo je osvojil Hazemali. Prvi trije uvrščeni dobijo pri- znanje in pokale, naslednji trije pa knjižne nagrade. Razglasitev ter podelitev nagrad bo v petek 20. februarja 1981 ob 17. uri v pro- storih šahovskega društva. Sprejet bo tudi program dela. Za tem bo redni mesečni brzopotezni turnir. -dj- Ptujski šahisti na enem od brzoturnirjev Foto: I. kotar Začetek treniranja vseh moštev Po sestanku UO NK Aluminij, na katerem so obravnavali več pomembnih stvari, ki se tičejo prihodnosti tega kluba in skupne selekcije, so se tudi dogovorili za začetek treniranja vseh moštev in selekcij NK Aluminij. Najprej so pričeli trenirati mladinci in kadeti, ki želijo .sezono pričakati v kar se da najboljši formi. Pred mladinci in tudi kadeti je ostalo K^r precej nogometnih kol, pa tudi drugih klubskih aktivnosti. Pred nekaj dnevi so pričeli s treningi tudi člani Aluminija, ki nastopajo v medobčinski nogometni ligi. Nekateri bodo morda dejali, da jetopreuranjeno . . . vendar, če želijo do.seči dobre rezultate v rekreaciji, se morajo dobro pripraviti. Na prvem treningu seje zbralo dvanajst igralcev, ki so in bodo zavzelo delali pod vodstvom trenerja Ivana Pšajda. Razumljivoje, da si vse ekipe Aluminija želijočim boljših uvrstitev v vseh tekmovanjih, ki se jih bodo udeležili. Besedilo in posnetek: Danilo Klajnšek Moštvo Aluminija na prvem treningu pod vodstvom Ivana Pšajda (drugi z desne) 14 - ZA RAZVEDRILO^ 19. februar 1981 - TEDNIK TEDNIK - 19. februar 1981 OGLASI IN OBJAVE - 15 Združeni kmetje in delavci v kmetijski zadrugi Ptuj bodo ocenili rezultate svojega dela Predsednik Zadružnega sveta Kmetijske za- druge Ptuj Viktor PISLAK je v skladu z določi- li Zadružnega statuta sklical za soboto in ne- deljo 21. in 22. februarja tega leta zbore zdru- ženih kmetov in delavcev po vseh dvajsetih Zadružnih enotah kolikor jih je na območju zadruge. Strokovne službe in poslovodni organ zadru- ge so tudi tokrat pripravile obširno poslovno pročilo vseh aktivnostih na področju zadružni- štva in poslovanja v tej največji organizaciji združenih kmetov v ptujski občini. Poročilo pa ne obsega zgolj proizvodnih in posloviiih rezul- tatov iz preteklega leta, temveč nudi pregled organiziranega dela v zasebnem sektorju kme- tijstva za preteklo pravkar izteklo srednjeročno obdobje 1976—1980 na nekaterih področjih aktivnosti pa posega še nekaj let nazaj. Obravnava in ugotavljanje rezultatov organi- ziranega in združenega dela združenih kmetov kmetijske ziidruge bo dobra iztočnica za uspe- šen pristop k uresničitvi proizvodnih nalog na področju pridelovanja hrane v pravkar pričetem srednjeročnem planskem obdobju 1981 —1985. Ob obravnavi poslovnega poročila o poslo-^ vanju KZ Ptuj v preteklem letu, zaključnem ra- čunu za leto 1980 ter sklepanju o delitvi dohodka bodo na zborih posvetili največjo po- zornost obravnavi družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985 s področja kmetij- stva in setvenem planu zadruge s posebnim povdarkom pridelovanja sladkorne pese na območju ptujske občine. Zaradi izredno aktualnega dnevnega reda po- zivajo združene kmete, da se zborov polnošte- vilno udeleže in s tem prispevajo k naporom za uresničitev proizvodnih nalog, ki nas na podro- čju pridelovanja hrane zavezujejo. M. Gl. ČRNA KRONIKA v tednu od 9. do vključno 16. februarja so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah. Pri tem so za- beležili eno smrtno žrtev, dve hudi in eno lažjo telesno poškodbo. Glavni vzroki nesreč so bili prehitra vožnja, pretesno prehitevanje in nepazlji- vost voznikov. Na vozilih je zaradi tega za okoli 190.000 din materialne škode. PRKTKSNO PRKHIIKVAL V sredo 11. februarja ob 17.45 je prišlo do nezgode v Gomilicah. PeSakinja Jožefa Mesarec iz Ja- nežovskega vrha je šla po desni strani regionalne ceste iz smeri Ptuja proti Lenartu. V Gomilicah jo je prehitel voznik kolesa z mo- torjem Milan Petrič iz Svetine. Za- radi pretesnega prehitevanja je za- del v pešakinjo in jo zbil po cesti- šču. Mesarevičeva se je pri tem hu- do poškodovala. Padel je tudi voz- nik Petrič, ker pa ni bilo očivid- cev nesreče, je kmalu odpeljal naprej. Po najdenih drobcih laka rdeče barve so delavci milice kma- lu našli pobeglega voznika Petriča, ki je med tem že legel k nočnemu počitku. NEPRIMERNA HMROST V četrtek 12. februarja ob 15.05 je prišlo do nezgode v Hlaponcih. Voznik Ludvik Fras iz Maribora je peljal po lokalni cesti iz Polenšaka proti Ptuju. V Hlaponcih je zape- ljal na desno bankino, zaradi neprimerne hitrosti pa je vozilo za- neslo še s ceste kjer je končalo na boku. Pri nezgodi se je težje po- škodoval sopotnik Branko Žerak, sopotnica Amalija Zerak pa je bila lažje poškodovana. Voznik na sre- čo ni utrpel poškodb. POSTAJA MILICE OPOZARJA! Zadnje čase se v Ptuju ponovno pojavljajo žepne tatvine, predvsem na avtobusni postaji. Miličniki opozarjajo občane naj bolj pazijo na svojo imovino, denarnice pa naj nosijo na varnejših mestih. Sploh pa ni priporočljivo, da nosi- jo s seboj večje količine denarja. Vse več je tudi tatvin na raznih prireditvah, ko dolgoprstneži izko- ristijo malomarnost občanov v garderobah. Največkrat se zgodi, da občani puščajo v plaščih in os- tali osebni lastnini, shranjeni v garderobah, razne vrednostne predmete. Tudi v športni dvorani Mladika so se zadnji čas pojavile razne manjše žepne tatvine. V tem primeru gre razen že omenjenega tudi del krivde na trenerje posa- meznih skupin, ki ne zaklepajo dvorane in garderobe. Tudi šport- nike velja opozoriti naj bolje varu- jejo svoje predmete. MNOŽIČEN PRETEP V JUR- ŠINCIH V nedeljo 15. februarja ob 20.40 je prišlo v gostišču Kaučič v Jur- šincih do množičnega pretepa, v katerem je sodelovalo 15 brihtnih in vinjenih fantov in mož. Vse lepo in prav. naj se potolčejo. če nimajo pametnejšega dela bi me- nil nekdo. Žal pa so posledice prelepa naravnost strahotne. Gostinski lokal Kaučičevih je bil opustošen. Vročekrvneži so raz- bili ves inventar in ša kaj. Sami pa so čutili le manjše posledice, saj je med fizičnim obračunavanjem bilo lažje poškodovanih le nekaj mož. Na postaji milice v Ptuju so dejali, da žal v gostišču niso upo- števali odloka o prepovedi točenja alkoholnih pijač vinjenim ose- bam. Življenjsko gledano je sicer striktno izvajanje in upoštevanje tega odloka neizvedljivo, saj bi sicer morali večino gostov odslo- viti. Neka mera pa le obstaja in tokrat so jo vročekrvneži krepko prekoračili. _ OM NOVA ŽRTEV OVINKA SMRTI v torek. 17. februarja ob 5.10 se je na Mariborski cesti v Ptuju na zloglasnem ovinku smrti pri hiši št. 14 zgodila zelo huda prometna nesreča v kateri je ugasnilo ži- vljenje 22 letnega Rafaela Rafota iz Gladomesa 38 pri Slovenski Bistrici. Rafot je vozil iz smeri Hajdine proti Ptuju. Na desnem ostrem ovinku pri hiši št. 14 pa je iz ne- pojasnjenega vzroka zapeljal na- ravnost — v levo stran na na- sprotni vozni pas. kjer je v smeri proti Mariboru upravljal Certu- sov avtobus voznik Stanislav Holc iz Zagorc. Kljub temu, da je vo- znik avtobusa sunkovito zavil v desno, da bi se izognil trčenju, je vozilo Rafota čelno trčilo v sprednji del avtobusa, polnega potnikov. Voznik Rafotje umrl na kraju nesreče, vkleščen v ploče- Rafotova stoenka se je naravnost zagozdila pod avtobus vino stoenke, med potniki pa ni bilo poškodovanih. Materialna škoda na vozilih znaša najmanj 140.000 din. — OM 7 Prejšnjo soboto, 7. februarja 1981 sta pred- sednik skupščine občine Ormož in matičar opravila obred svečane razglasitve za zlato- poročenca kar dveh parov. To med drugim potrjuje, daje na območju ormoške občine vse več kmečkih ljudi, ki se jim življenjska doba podaljšuje in ki tudi srečno preživljajo starost na podeželju. Prvi zlati par sta bila JANEZ in ALOJZIJA BOHINEC. stanujoča v Sejancih 10. KS To- maž pri Ormožu. Oba izhajata iz delavsko kmečke družine in se predvsem bavita s kme- tijstvom, kjer sta s trdim delom dosti pripravila in prihranila. Janez je danes star 76 let. Alojzija pa je 6 let mlajša. V njunem zakonu se jima je rodilo 13 otrok. 7 fantov in 6 deklic, vsi živijo in razen enega so vsi tudi zaposleni, v veselje pa jima je tudi že 17 vnukov. Drugi zlati par v Ormožu sta bila VINKO in KRISTINA MEDIK iz Obreza 45, KS Sredi- šče. Oba sta rojena leta 1905. izhajata iz kmečke družine in tudi bavita se pretežno s kmetij- stvom. V zakonu sla imela 4otroke, dva sina in dve hčerki in se skupaj z 8 vnuki cesto razve- selijo ob snidenjih, zlasti ob domačih prazni- kih. Besedilo in posnetki: J. S. Alojzija in Janez Bohinec v poročni dvorani v Ormožu med razglasitvijo Kristina in Vinko Medik zopet pred matičarjem po petdesetih letih za ^atoporočenca Pohod po poteh revolucije 25. aprila v počastitev 40. obletnice ustanovitve OF in 40. obletnice vstaje slovenskega in jugoslovanskih narodov bomo tudi v letošnjem letu organizirali vrsto prireditev, manifestacij, pohodov in v sklop teh prireditev je vključen tudi vsakoletni pohod po poteh revolucije v Mostje. Da bi bila vsebina tega pohoda svečana, dostojna se moramo na ta pohod dobro pripraviti, saj je lahko to tudi praktična vaja naše orga- nizacijske in borbene pripravljenosti, prikaz moči vsakega človeka na svojem mestu v obrambnem sistemu. Poleg štirih odredov iz prejšnjih let: Lackovega. Krambergerjevega. Osojnikovega in Kvedrovega bo letos še Sagadinov odred, ki bo združil delovne ljudi in občane, mladino, družbene organizacije in društva, organizacije združenega dela in druge iz območja petih haloških krajevnih skupnosti. S pohodom v Mostje je združena tudi ureditev oz. izgradnja spo- minskega parka v Mostju. vendar je realno pričakovati, da bo le ta končan komaj do občinskega praznika 8. avgusta. N. Kotar V SOBOTO SEMINAR SZDL v okviru izobraževanja vodstev krajevnih konferenc SZDL, je občinska konferenca SZDL Ptuj pripravila enodnevni seminar za predsednike in sekretarje krajevnih konferenc SZDL, ki bo v soboto 21. februarja. Na seminarju bodo obravnavali najaktualnejša vprašanja, ki so pred Socialistično zvezo v letošnjem letu. Te naloge so: Priprave na volitve v letu 1982. Družbeni plan in ustalitveni ukrepi, spremembe in dopolnitve statuta SZDL Slovenije, akcija NNNP 81, problemska konferenca o družbenih organizacijah in društvih, usmerjeno izobra- ževanje (vpis), setveni plan v letu 1981 in popis prebivalstva. Zlati par k Dokleo Po petdesetih letih skupnega življenja sta v soboto, 14, februarja ponovno stopila pred matičarja in pooblaščenega delegata občinske skupščine JERNEJ in AMALIJA FISER iz Doklec6 pod Ptujsko goro. Jernej je po poklicu kolar. ki kljub 74 letom še opravi marsikateremu kmetu to obrtno storitev, ki postaja vse redkejša in jo na podeželju že močno pogrešajo; 68-letna Marija pa je gospodinjila in delala na zemlji. V zakonu sta imela 6 otrok, danes imata 17 vnukov in enega pravnuka. Jernej in Amalija Fišer v krogu svojih najdražjih ob razglasitvi za zlato- poročenca Foto: Langerholc RODILE SO: Jerneja Bombek. Hercegova 2 — Dejana; Marica Lampič. Pa- cinje 14 — deklico; Tilčka Pa- uman. Pobrežje 66 — deklico; Marija Žerak. Breg 35 — Damira; Terezija Svenšek. Pacinje 36 — Darjo; Anica Zajšek. Majski vrh 5 — dečka; Olga Židarič. Pušenci 6 — Marka; Draga Krošel. Le.šje49 — Matjaža; Bernarda Herga. Or- mož. Dobravska 2 — Mitja; An- gela Fišinger. Bukovci 74 — de- klico: Danica Blanuša. Kvedrova 2 — dečka; Olga Šoštarič. Ziher- lova ploščad 17 — Barbaro; Vera Fekonja. Novinci 49 — dečka. POROKE: Danici Bratušek. Majski vrh 24 in Janja Tetičkovič. Vareja 16; Jožef Vaupotič. Jablovec 32 in Ana Klampfer. Rodni vrh 6. UMRLI SO: Anton Trop, Zagrebška 50, roj. 1922. umrl 7. februarja 1981; Ro- zalija Hodžar, Strezetina 25, roj. 1913. umrla 9. februarja 1981; Marija Trtnik, Mezgovci 68, roj. 1919. umrla 8. februarja 1981; Ljudmila Šegula. Volkmerjeva 10. roj. 1903. umrla 6. februarja 1981; Franc Ljubeč. Markovci 88, roj. 1928. umrl 9. februarja 1981; Cecilija Lozinšek, Kozminci 15, roj. I919,umrla6. februarja 1981; Angela Potočnik. Janžovci 2. roj. 1942. umrla 10. februarja 1981; Antonija Erhatič. Ptujska 19. Or- mož, roj. 1897. umrla 11. febru- arja 1981; Jožef Vnuk, Selška 10. roj. 1897. umrl 15. februarja 1981; Anton Kuhar. Budina 39, roj. 19U,umrl 13. februarja 1981. TEDNIK Izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO — TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LACEN, odgovorni urednik FRANC ' FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiz- vodov.