LETO XXXII. — Številka 22	29. maja 1980 Cena 4.— šil. (5 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Vrhovno sodišče o pravici po dvojezičnosti
stran 2
Burger in njegovi glasovi
stran 3
Kdo je zakrivil tragično smrt?
stran 5
v._________________________J
Trak pred vrati kulturnega doma je prerezal najstarejši član društva Andrej Mitsche, v znak povezanosti sta se mu pridružila zastopnik mladine Milan Wutte in občinski odbornik Franc Picej. Pred slovesnostjo je novi dom blagoslovil domači župnik Franc Krištof.
Grilc: kar sami ustvarimo, nihče ,ne vzame!
Otvoritev kulturnega doma v Sent-primožu je ponovno dokaz trdoživosti našega ljudstva, je simbol nedvomljive življenjske volje. Narodnega in kulturnega življenja v tem kraju ni mogel zatreti nihče in tudi po dobi nacizma je spet zaživelo kulturno življenje, domače društvo s pevskim zborom pa je danes eno najbolj aktivnih na našem ozemlju. In to kljub temu, da so avstrijske oblasti 30 let po vojni izpolnile za škocijansko občino Hitlerjev ukaz, napraviti deželo nemško. Kje ste danes, kovači tristrankarskega sporazuma in sedmojulijske zakonodaje? Danes dokazuje škocijanska občina, da bivajo tukaj Sloveči, samozavestni, da jih ne morejo zatreti intoleranca in lažnjivi zakoni, „Ortstafelsturm“ in nemškutarstvo. Današnja otvoritev je dokaz neizpolnjevanja člena 7 avstrijske državne pogodbe ravno ob 25. obletnici njenega podpisa. Tu v osrčju Podjune danes dokazujemo, da nas ne more zbrisati noben zakon in da bomo živeli še naprej ponosni na narod in njegovo kulturo. Gospod deželni glavar Wagner, če bi bili danes tukaj, bi videli, kar že dolgo veste, da je Vaša trditev o izpolnjenem členu 7 avstrijske državne pogodbe gola laž, ki jo kmalu nihče ne bo več verjel. Zato zahtevamo mi, ki smo zbrani pri tej otvoritvi, z vso odločnostjo končno izpolnitev vseh pravic 'z državne pogodbe za škocijansko občino in za celotno dvojezično ozem-•je, pravic, ki smo si jih sami priborili v borbi za svobodo našega in avstrijskega naroda.
Ta kulturni dan, dragi rojaki, je simbol idealizma in požrtvovalnosti našega človeka, je najboljši dokaz zaupanja v lastne sile, v samopomoč. Iz čistega idealizma, iz ljubezni do naroda so se vključili v gradnjo društve-niki, prostovoljci, študentje, funkcionarji, mladina. Žrtvovali so mnogo časa, ne da bi vprašali po plačilu. Najlepše plačilo zanje je reali-zacija kulturnega doma, kakor stoji čanes pred nami, mogočen in potreben za kulturno delo.
Graditelji tega kulturnega doma nam morajo biti vzgled in potrdilo, da je najuspešnejše lastno trdo delo. Kar 31 ustvarimo sami, nam nihče ne more vzeti, to je naše. Zato strnimo vse sile in nadaljujmo začeto delo v zavesti, da smo tudi sami v stanu mnogo ustva-riti' Kar smo v preteklih letih napra-vili na kulturnem in gospodarskem Področju, na področju otroškega var-stva, ni malo in to delo dviga v nas Samozavest in zaupanje v boljšo bodočnost.
Ta dom pa naj bo tudi simbol enot-nost' vseh koroških Slovencev in Slovencev onkraj meje, simbol enotnosti Vseb tistih, ki so ga gradili in ki so 9a P0magali graditi, da bo lahko služil svojemu namenu. Glavni organizator
Kulturni dom za Danko: praznik Slovencev - znak življenjske volje
„Dom, ki smo ga danes otvorili, pomeni za nas ogromno nalogo — pomeni za nas poziv k nadaljnjemu delu. V njem hočemo gojiti naprej našo pesem in našo besedo, v njem pa hočemo iskati tudi pot do nem-škogovorečega soseda. Dom naj postane kraj, kamor bomo vsi skupaj radi zahajali, kjer se bomo počutili doma,“ tako je povedal na otvoritvi novega kulturnega doma v Šentprimožu perdsednik SRD „Danica“ Stanko Wakounig. Dve leti po začetku gradnje so v ponedeljek slovesno odprli novi dom „Danice“, ki so ga zgradili, kot smo poročali v zadnji številki, predvsem domačini sami ob pomoči mladinske delovne brigade iz Slovenije.
razpoloženju treba zavedati, da ravno v Škocijanu oblasti odrekajo Slovencem vse pravice. Prav tako je Wieser obsodil tristrankarski sporazum, ki ovira vsakršno demokratizacijo družbe.
Med številnimi gratulanti so spregovorili tudi predsednik SPZ Valentin Polanšek, podpredsednik
Slovesne otvoritve so se v nedeljo udeležili številni častni gostje, med njimi so bili dr. Pavel Apovnik v zastopstvu deželnega glavarja, celovški župan Leopold Guggen-berger, bivši deželni glavar Hans Sima, generalni konzul SFRJ Milan Samec, škocijanski župan Albert Holzer z občinskimi mandatarji, zastopnika SZDL Slovenije Danilko Türk in Jože Hartman, ravnatelj dr. Reginald Vospernik, predsednik ZSO dr. Zwitter, glavni kandidat KEL Karel Smolle ter delegacije iz Slovenije, Gornje Avstrije in Nemčije in drugi zastopniki političnih in kulturnih organizacij. Na prireditvi sami, na käteri so društveniki „Danice“ predstavili svoje delo v pesmi in besedi, sta spregovorila predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc
in „motor“ gradnje Janez Wutte-Luc je povedal takole: „Dom mora služiti namenom, za katere je bil zgrajen. Dom mora biti narodni dom — za vse Slovence. Predpogoj za to pa je, da sami tvorimo enotnost.“ Pravilno je povedal izkušeni in neustrašeni na-rodnjak-domačin in tem besedam nimam ničesar dodati.
(njegova izvajanja prinašamo namesto uvodnika) in tajnik ZSO Feliks Wieser. Tajnik ZSO je poudaril, da se je v tem slavnostnem
KKZ dr. Janko Zerzer in predsednik gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič. V svojih pozdravnih besedah je obljubil finančno
podporo tudi škocijanski župan dr. Holzer.
V	kulturnem programu otvoritve so sodelovali mešani zbor SRD „Danica“ in mešani oktet „Danice“. Trio „Korotan“ se je predstavil v novi in stari zasedbi, pogumno so nastopili tudi malčki mlajšega mladinskega zbora. Gradnjo doma so v skeču predstavili igralci dramske skupine, iz kronike društva sta citirala Micka Hobel in Franci Sadnikar. Pestri spored je zaključil s Prešernovo Zdravico mešani zbor pod vodstvom Hanzija Ke-žarja. Že dobro uro pred slovesnostjo je goste pozdravila godba na pihala, pred otvoritvijo pa je novi dom blagoslovil domači župnik Krištof.
Preden se je tisočglava množica stisnila v dvorano (veliko poslušalcev je sledilo programu zunaj preko zvočnika) je prerezal trak pred vrati dolgoletni pevovodja „Danice“ in njen najstarejši član Andrej Mitsche, ki sta ga spremljala v znak povezanosti zastopnik mladine Milan Wutte in slovenski občinski odbornik Franc Picej. Po otvoritveni slovesnosti so se domačini in gostje poveselili velikega praznika domačinov še na plesu.
V	veselem in prazničnem razpoloženju pa so se veselili prav gotovo društveniki, ki so popoldan pokazali, na kako zavidljivi višini je njihovo kulturnoprosvetno delo. Sami so garant za to, da bo dom postal živo žarišče kulturne ustvarjalnosti. V požrtvovalnem delu so si skupaj postavili dom, v katerega so vpregli vse sile ob skupni pomoči predvsem blagajnik Franci Polcer, ki je delal pri domu bolj, kot če bi zidal lastno hišo, režiser Marko Marko in pevovodja Hanzi Kežar. Vso svojo energijo je v delo vložil Janez Wutte-Luc, finančna in akcijska pomoč pa je prišla iz vse Koroške in Slovenije.
Šolstvo: malomarnost ali škandal?
Razpis v redu	Razpis pomanjkljiv
Šolski okraj	Celovec-dežela
Bistrica v Rožu Bilčovs Škofiče	Žihpolje Šmarjeta v Rožu
Šolski okraj Beljak-dežela	
Vodiča vas Ledince Šentjakob v Rožu	Bekštanj Brnca Goriče pri Podravljah Domčale Rožek
Šolski okraj Velikovec
Železna Kapla Humec Ruda Škocijan Žitara vas
Kazaze
Sedmojulijska zakonodaja se je že večkrat sama razkrinkala, na šolskem področju samem je prinesla med drugim spremembo zakona o prevedbi plač (Gehaltsüberleitungsgesetz), po katerem so morali imeti učitelji, ki so hoteli postati vodje šol na dvojezičnem ozemlju, tudi izpit iz slovenščine. Novi zakon z dne 7. julija 1976 pa predvideva izpit slovenščine samo za tiste učitelje na dvojezičnih šolah, ki poučujejo slovenščino („ ... sofern sie in dieser Unterrichtssprache tatsächlich Unterricht zu erteilen haben“). Vemo, da se o teh izpitih tu in tam slišijo različne stvari (NT je že poročal), toda kljub vsem morebitnim pomanjkljivostim je polaganje izpita le tudi znak nekega spoštovanja materinega jezika več-
(Dalje na 5, strani)
2/politika
nrn
noš te<lnil«
MLADINA PROTI ATOMSKIM ELEKTRARNAM
V delovno skupnost so se združili Katoliška mladina, mladina v ÖVP, mladina v Naturfreunde in socialistična mladina, ki skupno odklanjajo jedrske elektrarne. Do delovne skupnosti je prišlo po napovedi neke iniciative „pro Zwentendorf“, ki hoče pripraviti v jeseni novo glasovanje o atomskem reaktorju v Zwentendorfu. Mlada generacija v SPÖ je opozorila svojo stranko, da bo zgubila spet vse mlade in kritične volilce, če bo pripustila novo glasovanje. Pri zadnjem glasovanju se je večina v Avstriji nedvoumno izrekla proti jedrskim elektrarnam.
ZDA RAZOČARANE
Na svoji prvi tiskovni konferenci se je novi ameriški zunanji minister Muskie kazal razočaranega nad tem, da evropski zavezniki ne sledijo ameriškim sankcijam proti Iranu in se ne priključujejo enotno bojkotu olimpijskih iger v Moskvi. Muskie je „obžaloval“, da se britanska vlada ne priključi gospodarskemu bojkotu Irana in da se je francoski državni predsednik sestal s sovjetskim državnim in partijskim šefom Brežnjevom, preden je konzultiral ZDA. Kot je znano, je avstrijski olimpijski komite sklenil z veliko večino glasov, da Avstrija Moskve ne bo bojkotirala.
DEMONSTRACIJE ZA ENOTNI BERLIN
Okoli 2000 navdušenih prebivalcev Vzhodnega Berlina je pretekli teden navdušeno pozdravljalo župana Zapad-nega Berlina Stobbeja, ki je prišel v glavno mesto NDR k intronizaciji novega katoliškega škofa Meisnerja. Novi škof Meisner je bil intro-niziran v vzhodnoberlinski St. Hedwigskatedrali, na posvečenje pa sta prišla tudi s privoljenjem vzhodnonemških oblasti župan Zapadne-ga Berlina Stobbe ter predsednik poslancev Lorenz. Nepričakovano se je iz posvečenja razvila demonstracija za enotnost Berlina.
OBLETNICA V AJDOVŠČINI
Ustanovitev prve slovenske vlade, ki je bila proglašena 5. maja 1945, so slovesno praznovali v Ajdovščini na skupni slavnostni seji IS skupščine SR Slovenije in zbori skupščine Ajdovščina. Na seji so bili navzoči med drugim še živeči prvi člani vlade Marijan Brecelj, Franc Leskovšek-Luka, France Popit, Miha Marinko, Josip Vidmar. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade dr. Anton Vratuša. S seje so zbrani poslali predsedstvu SFRJ pismo, v katerem pravijo, da bodo nadaljevali Titovo pot neodvisne, socialistične in neuvrščene Jugoslavije.
ČESTITKE
KIRCHSCHLÄGERJU
K ponovni izvolitvi za zveznega predsednika so dr. Kirchschlägerju čestitali mnogi evropski državniki in predstavniki mednarodnih organizacij. Poseben telegram je predsedniku poslala tudi Enotna lista Sele, v katerem mandatarji izrekajo svoje zadovoljstvo, da je dr. Kirchschläger dosegel prav v Selah avstrijski rekord, zanj je glasovalo 92% občanov. Tudi komite „Slovenci za Kirch-schlägerja“ v svojih čestitkah izraža zadovoljstvo, da je dosegel dr. Kirchschläger v dvojezičnih občinah visoko število glasov. Čestitke je poslal tudi NSKS.
Vrhovno sodišče: dvojezičnost temeljna pravica - vrtci ilegalni?
Do zanimivega spoznanja je prišlo vrhovno sodišče: slovenski otrok ima temeljno pravico do šolske izobrazbe v materinščini in nihče nima pravice, da otroku odvzame pravico, ki mu pripada po členu 7 državne pogodbe. Vrhovno sodišče je prišlo do te odločitve v primeru slovenskega otroka, ki bi po predlogu mladinskega urada prišel v otroško vas SOS v Možberk (Moosburg). „V tem primeru bi bila nevarnost prevelika, da se otrok odvadi materinega jezika“, je ugotovilo vrhovno sodišče.
Pravzaprav se začenja zgodba kot mnogo sličnih: mali K. se je rodil kot nezakonski sin. Mladinski urad kot pristojni zakonski varuh predlaga okrajnemu sodišču, da se odvzame materi otroka, ker ta baje ni zmožna, da ga vzgaja. Okrajno sodišče predlog odobri in tudi priziv pri deželnemu sodišču nima uspeha. Mati, ki se še naprej bori za svojega otroka, vloži priziv še pri zadnji instanci, pri vrhovnem sodišču in pouadrja, da otrok, ki je zrasel dvojezično, v otroški vasi v Možberku nima možnosti, da se uči svojega materinega jezika. Vrhovni sodniki so sedaj dali materi prav: v odločitvi so ugotovili, da pristojna otroška vas ne nudi izobrazbe v slovenščini in zato obstaja resna nevarnost, da se otrok ne razvija naprej, oziroma svojo materinščino še pozabi. Zato, pravi vrhovno sodišče, je vse-
eno, ali pride otrok v otroško vas ali k drugi družini, v vsakem slučaju imajo prednost določila v prid slovenski manjšini, ki jih jamči dr-
Na proslavi ob 25-letnici podpisa državne pogodbe, ki so jo gradiščanski Hrvati priredili v Vulkapro-drštorfu, so sklenili delegati Hrvaškega kulturnega društva resolucijo, v kateri ugotavljajo, da 25 let po podpisu državne pogodbe bistvene obveze iz člena 7 še vedno niso izpolnjene. Čeprav so gradiščanski Hrvati takoj po podpisu državne pogodbe svoje želje in predstave, kako si predstavljajo izpolnitev člena 7, precizirali in jih
žavna pogodba. Ta odločitev vrhovnega sodišča, ki govori o temeljni pravici po dvojezični šolski oblasti, pa lahko tudi pomeni, da je dosedanja ureditev otroških vrtcev protizakonita, saj razen v treh privatnih nikjer ni zakonsko zajamčena pravica po dvojezičnosti. Nastaja resno vprašanje, ali tudi niso potemtakem vsi južnokoroški občinski otroški vrtci ilegalni?
aktualizirali v neštetih spomenicah, še danes čakajo na izpolnitev dogovorov in obljub. Dobesedno je v resoluciji rečeno, da so gradiščanski Hrvati slišali že dovolj lepih besed in obljub, da pa čakajo na dejanja, lepih besed je bilo že dovolj. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Hrvaškega kulturnega društva dr. Ivo Müller.
FUENS zasedala na Gradiščanskem
Gradiščanski Hrvati: ne besede - dejanja!
Koroški politiki so se spet sestali, da zacementirajo troedinost proti manjšini. Očividno se slovenske manjšine tako bojijo, da morajo kar vse tri stranke po njej udrihati. Pred dobrim tednom so se sestali šefi koroških strank, ker sta se predvsem ÖVP in FPÖ zbali, da želijo nekateri socialisti izstopiti iz tristrankarskega sporazuma.
Skupno so ugotovili, da je operacijski koledar „protiustaven“, skupaj napadali centralne organizacije, za nameček pa se je spustil še manjšinski „strokovnjak“ pri socialističnem glasilu na slovensko manjšino. Duhovni horizont tega gospoda pač res ne seže dalje kot do karavanške meje in zato nima dosti smisla, da se z njim ubadamo. Dovolj je, da se je od njega distanciralo v vsej jasnosti že dunajsko centralno glasilo socialistov „Arbeiterzeitung“. Pa se kljub temu ni spametoval.
V endar je treba vsem, ki se tako lahkomiselno poigravajo s prihodnostjo priklicati v spomin, da so se zastopniki centralnih
TEDNIKOV KOMENTAR
Troedino proti manjšini
BORUT SOMMEREGGER
TEDNIKOV KOMENTAR
organizacij domenili z deželnim glavarjem za gotove pogoje, pod katerimi smo koroški Slovenci pripravljeni sodelovati na prireditvah okoli 10. oktobra. Mimogrede rečeno, se je Wagner takrat pogajal s tistimi osebami, o katerih spet enkrat trdi, da nimajo pravice, da zastopajo manjšino. Polagoma se bo moral res odločiti, ali akceptira NSKS in ZSO za predstavnike manjšine ali ne.
# Toda nazaj k pogojem: na omenjenem razgovoru se je govorilo o takojšnjem začetku za pogajanja okoli operacijskega koledarja. Če so pristojni de-
želni organi pozabili tega pogoja, mi ga nismo.
# Če sedaj voditelji strank trobijo po deželi, da niso več pripravljeni stopiti z manjšino v razgovore, si bodo morali pripisati konsekvence sami. Naj ne mislijo, da bodo našli pri nas razumevanje, da se zdaj bojijo lastnih nacistov že tako, da niso pripravljeni niti več do razgovorov. Vsaj tako je zvenela argumentacija po sestanku treh strank.
Samo še štiri mesece je do 10. oktobra, ki postaja prav ob obletnicah fatalen termin za nacionalistične izgrede. In spet
naj bo manjšina za vso zavoženo politiko kriva. Baje nosi krivdo tudi manjšina za izid predsedniških volitev. Ker je dobil na zgornjem Koroškem relativno malo glasov. Kot da bi naš politični vpliv ali celo naselitveni prostor segal tja do Mallnitza, Nekateri pametnjakoviči celo trdijo, da odklonitev operacijskega koledarja koristi manjšini. Kje so pobrali tako učenost, mi ni znano. Vendar je to samo logično nadaljevanje tega, da se reče, da centralne organizacije itak ne zastopajo manjšine. Pride samo še to, da bodo rekli, ne zavzemajte se za svoje pravice, saj vam itak samo škodujejo. Potem pa marširajte 10. oktobra na repu kolone. Za koga? Morda za turiste, ki ljubijo eksote. Eksoti, tako nas uči zgodovina, pa postajajo zanimivi šele, če jih skoraj ni več.
Facit: dokler bo na Koroškem veljal tristrankarski sporazum, za trezno politiko očividno ni prostora. In tudi v večinskih strankah nimajo kaj iskati.

Na seji glavnega odbora Federalistične unije evropskih manjšin (FUENS), ki je pod predsedstvom južnotirolskega senatorja Mittern-dorferja zasedala pretekli teden v Cindrofu (Siegendorf) na Gradiščanskem, so sklenili, da bo naslednji kongres FUENS v Düssel-dorfu v ZR Nemčiji. Zastopniki manjšin so dalje obravnavali poročilo FUENS-a zveznemu kanclerju Kreiskemu o položaju Slovencev in Hrvatov v Avstriji ter sklenili resolucijo, ki govori o nezadovoljivem stanju beneških Slovencev in Furlanov v Italiji. Seje glavnega odbora sta se udeležila tudi Karel Smolle in ravnatelj dr. Reginald Vospernik.
EL Škofiče se zavzema za občane
Zadnja občinska seja v Škofičah je vzbudila pri občanih precej zanimanja, saj jih je okoli dvajset sledilo razpravi mandatarjev.
2e teden pred občinsko sejo je kontrolni odbor — v njem je zastopnik EL Herman Jäger podpredsednik — pregledal finančno poslovanje in blagajno občine ter (Nadaljevanje na 4. strani)
140.000 glasov za Burgerja ni bila samo pomota
Na univerzitetnih tleh se vedno zopet oglašajo pristaši Aktion neue Rechte, katere program je močno podoben Hitlerjevemu „Mein Kampf“. Pretepi, nastopi nacistov v čeladah, ustrahovanja antifašističnih študentov so pogosto na dnevnem redu. Ista tolpa nudi tudi šefu Heimatdiensta „Saalschutz“, kadar predava pred študenti o „slovenski nevarnosti“.
Dunajski magazin „profil“ je objavil teden pred predsedniškimi volitvami naslovno storijo o pojavu „zelenih“ v Avstriji. Napisal jo je medtem sit postal antifašist, ki pa je pri intenzivnem posvečanju svoje pozornosti pojavu in gibanju zelenih prezrl, da se „rjavi“ v Avstriji gibljejo in pojavljalo v vse večjem merilu. — Gibanje „zelenih“ bo imelo svojo težo morda v naslednjih letih, „rjavi“ so si jo na mah spet pridobili. Nič proti zelenim in pisanju o njih. Narobe. Pravočasno je treba nakazati možne perspektive za bodočnost. Toda vse naj ostane v primernem sorazmerju. Pri vsej pozornosti za „zelene“ in skrbnem publicističnem spremljanju njihovih aktivnosti — „rjavi“ so na žalost tega bolj potrebni.
Koroški Slovenci smo kot narodna manjšina skupina avstrijskih državljanov, ki ima po izkušnjah preteklosti posebno dobro razvit čut za grozečo nacistično in fašistično nevarnost. To je neke vrste čut, da preživimo. Svarili smo vedno zopet in tudi po volitvah smo med tistimi, ki naj bolj jasno svarimo, da ponovnega oživljanja nacizma ne smemo podcenjevati. Vedno zopet smo izjavljali, da nacifašizem ni mrtev, da ga vedno znova doživljamo na lastni koži — odkritega, pa tudi prikritega, skritega v plašč demokratičnih strank in v izjave njenih vidnih predstavnikov. Koroški Slovenci smo čutili, da nacisti v Avstriji danes niso nepomembna manjšina, ampak da imajo v svojih rokah močne instrumente. Po nedeljskih volitvah smo ponovno bili potrjeni, toda še vedno je premalo ljudi, ki teh 140.000 signalov sploh jemlje resno.
*
Premalo resno je vzel rjavo nevarnost tudi avstrijski notranji minister Lane kot šef volilne oblasti v notranjem ministrstvu, isti Erwin Lane, katerega ime in podpis krasita spremno besedo knjige „Desni ekstremizem v Avstriji“ in katerega so Predvsem koroški politiki vseh strank hudo napadali. Z uteme-ijitvijo, da noče dati Burgerju 'n njegovim krogom možnosti 2a osporavanje volitev, je nje-9ova kandidatura bila dopušče-na- Ta argumentacija vsekakor
ni do konca premišljena: saj bi tudi kdo mogel osporavati volitve ravno zaradi Burgerjeve kandidature...
*
Z zakonskimi predpisi je v Avstriji posebna reč: vsi se zadovoljijo s tem, da se ugodi formalnim prepisom, pri tem pa se sploh ne ukvarjajo z ustavnimi načeli. Pojav, ki ga koroški Slovenci doživljamo 25 let s členom 7 državne pogodbe, s katerim se zvezna vlada ne ukvarja, namesto tega pa se zadovolji z navadnimi zakonskimi predpisi. — Enako pri Burgerju: volilna oblast se je zadovoljila s tem, da je zbral deloma kupljenih 2000 podpisov ter deponiral potrebno vsoto denarja. Ustavna služba je celo ugotovila, da kupljeni podporni podpisi niso protizakoniti in s tem neveljavni, prepovedano je le podkupovanje pri volitvah samih.
Ce bi ustavna služba ter volilna oblast posvetili vsaj polovico tega časa, ki sta ga potrebovali za subtilno razlikovanje podkupovanja podpornih izjav od podkupovanja pri volitvah, za študij avstrijske ustave, državne pogodbe ter kazenskega zakonika, ki vsi prepovedujejo nacistično dejavnost, potem do Burgerjeve kandidature sploh priti ne bi moglo.
sr
Izgovor juristov, češ da Burger zaradi neonacizma še ni bil pravomočno obsojen, le vleče: Burgerjevi pamfleti nudijo oblastem dovolj možnosti za postopanje. V njih kar mrgoli izjav, da je državna pogodba „diktat zmagovalcev“ in „košček papirja“, je govora o „sramotni meji“ (Schandgrenze). Docela iste fraze je uporabljal svojčas mladi mož iz Braunau-a; „diktat zmagovalcev“, „košček papirja“ je bila takratna versajska mirovna pogodba, „sramotna meja“ pa je takrat bila namesto današnje južnotirolske tista med Avstrijo in Nemčijo. Tudi proti tej meji ima Burger svoj recept: imenuje se nemškoavstrijska.
Volilna oblast, katere konjiček je formalizem, bi se lahko zadovoljila tudi s tem, da bi formalno ugotovila, da je Burgerjeva kandidatura nična (nichtig), ker se ne poteguje za avstrijskega predsednika, temveč za nemškoavstrijskega predsednika. Ta formalizem ne bi bil
nič manj za lase privlečen kakor tisti, na katerega se je oblast potem res sklicevala.
*
Toda politiki, kakršen je notranji minister Lane, imajo en instrument več kakor uradniki in sodniki: lahko tudi odstopijo ali vsaj grozijo z odstopom. Lanceva grožnja bi bila signal; prepričan sem, da bi ga ostali razumeli.
Na drugi strani pa taki formalizmi niso omejeni le na Avstrijo samo: trenutno se glede moskovske olimpiade kakorkoli odvisne države sklicujejo na formalno pogodbo z občino Moskvo, pri tem pa pozabljajo na določilo, da olimpijske igre ne smejo biti v državi, ki vodi vojno...
sr
Tako pa je volilna oblast malomarno spravila demokracijo v nevarnost — („fahrlässige Demokratiegefährdung“) dejanje, ki ni zapisano v nobenem kazenskem zakoniku. Dopustila je možnost, da zbere nacist Burger nase močno število glasov; kar mu je tudi uspelo, in po gledanju volilne oblasti ne bi bilo
nič protizakonitega, če bi Burger nabral še več glasov.
sr
Eden od intimusov raznih socialističnih vladnih politikov, psiholog Friedrich Hacker, celo ocenjuje, da je kar 20 odstotkov volilcev sprejemljivih za fašistične argumente. Tudi ta aspekt potrjuje malomarnost volilne oblasti.
*
Površnost tudi pri drugih politikih in predvsem pri časopisnih komentatorjih: vsi so omalovaževali Burgerjevo kandidaturo kot ugotavljanje manjšine — namreč kako malo da bo nacistov. Nekateri komentatorji so izrazili v svojih člankih bojazen, da bi uspelo dobiti Burgerju več kot štirištevilčno število glasov, kar da bi potem škodovalo mednarodnemu ugledu Avstrije. Desetkrat so se zmotili, desetkrat premalo zbali: Burger je dobil šestštevilčno število glasov. Omalovaževanje
se kljub temu nadaljuje.
*
Sedaj velja Avstrija spet za državo, prežeto od nacistov. Tudi tukaj lahkomiselnost: vsi, ki so tolerirali, da sme kandidirati nacist Burger, so lahkomiselno pozabili na zdaleč nadpoprečni delež Avstrije v SS, NSDAP, pri nacističnih zločinih.
*
Pa še nekaj: ta rezultat bo Burgerju in njegovim dal brez-dvomno novega podviga. Kar velja za volilca ÖVP, ki je sedaj volili prvič kandidata SPÖ, velja tudi obratno za volilca Burgerja: če so prvič prestopili ta prag, se tudi drugič ne bodo več bali — to, kar Nemci imenujejo Schwellenangst. Bati pa se morajo sedaj avstrijski demokrati ...
*
Burgerjev uspeh bo prihodnjič stimulans za tiste naciste, ki so pri dosedanjih volitvah raje hoteli imeti nacionalnega vrabca v roki kakor reichsad-lerja na strehi ...
Vzroki omalovaževalcev za grozljivi Burgerjev rezultat: Burger da je profitiral od
bonusa, da je bil prvi na listi — ker je bila uvrstitev po abecedi; # antifašisti in občila da so delali reklamo za Burgerja;
9 številni ljudje da so nalezljivi za zahteve po odpravi splava ter ponovni uvedbi smrtne kazni;
vsi ti argumenti ne držijo:
® Ravno na primeru Dunaja, ki
ima po volitvah še najmanjši rjavi madež, se da ugotoviti, da ima avstrijska prestolnica
#	največji delež starih ljudi (nalezljivih za pomote);
#	je bilo tam največ antifašističnih dejavnosti (in torej „reklame“ za Burgerja);
® je tam največji delež bralcev bulvarskih listov, katerih poročila pogosto izzvenijo v zahtevi po ponovni uvedbi smrtne kazni.
Če bi šlo po logiki teh omalovaževalcev, bi moralo biti ravno na Dunaju največ nacističnih glasov.
*
Argument, da so antifašisti in časopisi delali nepotrebno reklamo za Burgerja, je smešen, akoravno ga največkrat uporablja kancler sam. Če pomeni ukvarjanje s političnim nasprotnikom že propagando zanj, potem SPÖ ne bi smela več vzeti v svoja usta besede ÖVP, ker bi sicer lahkomiselno riskirala črno zmago pri naslednjih volitvah.
sr
Spoznanje, da sta slab gospodarski položaj in rastoča brezposelnost rodovitna tla za poživitev nacifašizma, je deloma postalo vidno tudi pri predsedniških volitvah: nadpoprečno je odrezal nacistični kandidat v obrobnih in obmejnih področjih Avstrije, kjer je brezposelnost nadpoprečna ali vsaj grozi nadaljnja brezposelnost. Neki časnikar je zapisal: Avstrija z rjavimi robovi...
sr
V ostalem pa obstajajo slej ko prej krogi in področja, ki so nadpoprečno pripravljeni slediti nemškonacionalnim parolam. Na Koroškem je npr. pri občinah okoli Vrbskega jezera opaziti pri vseh volitvah enoten trend, ki dopušča ugotovitev, da tamkajšnje zadržanje volilcev ni zgolj krajevnopolitičen slučaj. Tokrat je v vseh občinah — Kriva Vrba, Poreče (56%!), Vrba, Otok dosegel Kirchschläger precej manj kot 70 odstotkov. Zgodovina 20. stoletja ve povedati o teh krajih, da so doživeli s „sommerfrischlerji“ iz rajha gospodarski podvig — kljub tako imenovani „1000-Mark-Sper-re“. Neki seriozni gospodarski magazin pa je šele pred dvema letoma registriral nostalgijo po teh časih . ..
s:-
Znan je tudi izrek nekega visokega celovškega policijskega oficirja, da se ni mogel načuditi, od kod vse so prišle šte-
(Dalje na 8. strani)
Po kanclerju so sedaj krivi protinacistični demonstranti...
Nacist Norbert Burger (desno) je z nemško temeljitostjo zasledoval proces proti štirim Selanom poleti 1977 na Dunaju. Na levi nemškonacionalni aktivist Robert Drechsler, ki je svojčas z „Unser Kärnten“ prekašal celo hei-matdienstovske parole ter mu delal konkurenco. Drechsler se je pred nekaj časa bahal, da dobiva denar od nekaterih koroških industrialcev. Skrbno bomo morali zasledovati, odkod dobivajo Burger in njegovi denar in katerim interesom služijo.
EL Škofiče se zavzema za občane
PRIJATELJI NARAVE B1LCOVS
FOTO-SEKCIJA
vabi na
FOTO-RAZSTAVO
Avtor: F. Kolman, Foto-klub „A. Prešern“ Jesenice.
Razstavljene so tudi fotografije članov foto-sekcije Bilčovs.
Kraj: gostilna Miklavž v Biičovsu Razstavni dnevi: 1., 5., 7., 8. junija od 10.30 do 20. ure — 3., 4., 6. junija od 17. do 20. ure
MLADINSKO POTOVANJE V RUSIJO (MOSKVA-LEN1NGRAD)
od 29. 6. do 6. 7. 1980 Cena med 4000.— in 4500.— šil. Prijave sprejema: prof. Anton Malle, tel. 24 74 55.
OBIŠČITE WERNER BERGOVO GALERIJO V PLIBERKU
Galerija je odprta od nedelje, 11. 5. do 31. 10. 1980, vsak dan od
10.00	do 12.00 ure in od 16.00 do
18.00	ure.
Obisk galerije je po dogovoru možen tudi izven navedenega časa. Še v teku meseca maja pričakujejo
40.000	obiskovalca galerije od njene ustanovitve leta 1968. Štirideset-tisočega obiskovalca bodo počastili s posebnim darilom.
KULTURNI VEČER Prireditelj: SPD „Edinost“ v Škofičah
Kraj: gostilna „Schütz“ v Škofičah Čas: petek, 30. 5. 1980, ob 20.30 Nastopata moški pevski zbor SPD „Edinost“ Škofiče in gledališka skupina Slovenske gimnazije iz Celovca s komedijo „OBTOŽENI VOLK“
Ob 35-letnici zmage nad fašizmom in 25-letnici podpisa DRŽAVNE POGODBE
bo na Koroškem gostoval znani
PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR IZ TRSTA
v Šentprimožu, 31. 5. 1980, ob 20. uri v novem Kulturnem domu; v Borovljah, 1. 6. 1980, ob 15. uri v Mestni hiši
Prireditelja:	Slovenska	prosvetna
zveza in Zveza koroških partizanov
Katoliška mladina MLADINSKI DAN 1. junija 1980 na Rebrci
Mladina se zbere zjutraj na določenih zbirališčih in gre nato peš na Rebrco:
■	V Galiciji (na nogometnem igrišču) — ob 6.30
■	Ob Ženeškem jezeru — ob 6.30
■	V Železni Kapli (pri glavni šoli) — ob 7.30
Ob 16. uri mladinska maša.
Tema: Živeti je rasti in zoreti!
SREČANJE CERKVENIH ZBOROV DEKANIJE PLIBERK S KONCERTOM MARIJINIH PESMI
Kraj: Farna cerkev v Šmihelu Čas: nedelja, 8. 6. 1980
Jugoslovansko društvo „Triglav“
prireja v počastitev 25. maja 1980 — dneva mladosti KONCERT NARODNE GLASBE ki bo v torek, 3. 6. 1980, ob 20. uri v Kongresni hiši (Kongreßhaus) v Beljaku, Europaplatz.
Nastopali bodo: Orkester RTV Sarajevo ter solisti: Safet Isovič, Beba Selimovič, Kemal Monteno in Zer-hra Devovič.
Predprodaja vstopnic:	v pisarni
SPZ in KKZ v Celovcu.
KULTURNI VEČER
s slovenskim pesnikom VALENTINOM POLANŠKOM Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero“ v Ločah
Kraj: nova občinska hiša Bekštanj Čas: ponedeljek, 2. 6. 1980, ob 20. uri
(Nadaljevanje z 2. strani) ugotovil, da je vse v redu. Na občinski seji je bil predložen letni zaključek za 1979, iz katerega je bilo povzeti, da je občina lansko leto zaključila s presežkom v višini 1,89 milijonov šilingov. V tej vsoti so v glavnem zajeta tale sredstva: 500.000,— šil. od dežele,
200.000.	— šil. iz rednega proračuna in domala 700.000.— šil. davčnih sredstev, ki so jih prispevali občani preko predvidene vsote, kot npr. zemljiški davek (273.000.— šil.) in krajevna taksa (250.000.— šil.).
Na strani lanskoletnih izdatkov pa so morda najbolj zanimive tele številke: 730.000— šil. socialnega prispevka (v bistvu za vzdrževanje deželnih bolnišnic), nad 700.000.— šil. za skupni sklad zveze občin za gradnjo in vzdrževanje šol; nadalje je steklo v deželno blagajno skoraj 400.000,— šil. (Landesumlage), bolniške stroške občanov je občina pomagala kriti z vsoto
61.000.	— šil.; v namene turistične reklame je bilo porabljenih
264.000.	— šil. in popravljanje občinskih poti je zahtevalo 260.000.— šil.
Na podlagi predloženega obračuna 1979 z zgoraj omenjenim presežkom je zastopnik EL dejal, da je občina z župnikom na čelu delala v korist občanov in občinskemu svetu predlagal, da bi dal županu razrešnico. Zanjo je glasovalo 14 odbornikov, zastopnik svobodnjaške stranke jo je brez komentarja odklonil.
Da bo novo občinsko kopališče ob Vrbskem jezeru kmalu nared za naval domačih in tujih gostov, je razvidno iz dejstva, da je občina na zadnji seji raznim tvrdkam dodelila še ostala dela, ki so potrebna za dokončanje projetka.
Vroča diskusija se je razvila okoli zadeve prodaje zadnjih 313 m2 od zemljišča starega kopališča. Ker občina z zelo ozkim pasom ob cesti dejansko nič ne bi mogla početi (vrhu tega je še predvidena razširitev ceste) in bi ji bil ta košček le v breme, sta EL in SPÖ izglasovali prodajo, kar bo občini prineslo 900.000.— šilingov. Treba
je pripomniti, da so pred tremi leti, ko je šlo za prodajo večjega dela zemljišča starega kopališča, razen svobodnjakov vse frakcije podprle predlog EL za prodajo. Tokrat sta ÖVP in FPÖ govorili proti, češ da naj bi imeli občani dostop do tistega zadnjega koščka, ki pa objektivno gledano zaradi ozkosti ne bi več mogel služiti javni uporabi.
Po novem so za ohranitev krajevne slike postavljene posebne komisije (Ortsbildpflegekommis-sion). Občino Škofiče bo v pristojni komisiji zastopal Arnold Miškul-nik iz Loga, odbornik slovenske Posojilnice in SPZ „Edinost“ v Škofičah; zanj sta se izrekli frakciji EL in SPÖ; ÖVP in FPÖ pa sta bili proti. Miškulnikov namestnik bo Fritz Johann.
Zastopnik EL je podprl predlog, po katerem bo prazno stanovanje (84 m2) v občinski stanovanjski hiši dobila v najem (za 1392.— šil. mesečno) domačinka. Glede nastavitve nove uslužbenke gospe Schoffnegger za čiščenje in pospravljanje v šoli je občinski odbornik H. Jäger dejal, da zaradi očitnega socialnega primera (nastavitev bi novi uslužbenki bistveno olajšala skrb za invalidnega, 80-odstotno oslepljenega moža) tu sploh ne more biti dolge debate in je takoj stavil predlog za nastavitev, kar je ves občinski svet soglasno odobril. Nadalje je občinski svet z načelnim sklepom omogočil nastavitev še četrte osebe za splošno občinsko upravo.
V Škofičah marsikomu že drega v oči nedokončan prizidek pekarne in kavarne Pukel. Da bi bil ta „madež“ sredi vasi, kakor se je izrazil v smislu kritike več občanov mandatar EL, končno le odpravljen, je vendar v rokah občine. Potrebo ureditve te zadeve je poudarila predvsem še ÖVP. Menda pa bi se moral podjetnik Pukel zaradi nekih kontroverz oprostiti pri županu in dejansko je bil Pukel s posredovanjem ljudske stranke pripravljen, da se na občinski seji javno oprosti. Ker pa je župan vztrajal na pismeni obliki, kar je spet Pukel odklonil, je ostala stvar za zdaj še nerešena.
V Deželni galeriji v Celovcu razstavljajo najbrž eno največjih, če ne največjo koroško privatno zbirko umetnin, zbirko arhitekta Ernsta Hildebranda. Zbirka ni nastala iz koristolov-stva, ki se ozira na povečanje vrednote slik, zrasla je iz posebnega osebnega odnosa do
® VELIKOVEC
Za letošnji materinski dan je vabilo domače društvo v Šentrupert v Gospodinjsko šolo, kjer je mladina razveselila navzoče s pevskimi recitacijskimi točkami. Valentin Polanšek iz Obirskega je bral nekatere svojih pesmic iz zbirke Čin-ček in Čopka, ki je prav te dni izšla. Vodja KDO, Janko Merkač pa je v globoko zasnovanem govoru podal nekaj misli k prazniku.
Razveseljiva je bila med mladino in posameznimi družinami pripravljenost za sodelovanje. Prireditev se je vršila v okviru Kulturnega tedna, ki ga je društvo prvikrat priredilo. Na predvečer materinskega dne je bil na Djekšah pevski koncert, ki ga je izvajalo pevsko društvo „Rož“ iz Šentjakoba v Rožu. V okoliških vaseh pa je v teh dneh predvajal Martin Pandel iz Tinj otroške filme, ki so bili povsod dobro obiskani. V Šentrupertu je bilo tudi predavanje in razgovor o obletnicah v letu 1980 in o aktualnih narodnih vprašanjih. Za to priliko sta prišla dr. Grilc, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev ter član predsedstva Karel Smolle.
umetnosti, ki ga goji nam znani arhitekt Hildebrand že dolga leta posebno tudi v galeriji, ki nosi njegovo ime in jo upravlja delovni krožek. Zbirka Hilde-brand predstavlja izvrsten prerez skozi trideset let umetniškega ustvarjanja. Ogled toplo priporočamo.
Zakoncema Mariji in Gerhardu Kropivnik, Kranjčevima, se je rodil prvi otrok, sin Marijan. Mladima očetu in materi iskreno čestitamo ob tem veselem dogodku, malemu Marijanu pa želimo v življenju vso srečo.
$ BISTRICA V ROŽU
Pred kratkim je praznoval svojo 50-letnico župan občine Bistrica v Rožu ravnatelj Othmar Baurecht. Ob tej priliki je povabil na praznovanje vse občinske mandatarje, med njimi je bil tudi mandatar Volilne skupnosti dr. Anton Feinig (drugi slovenski mandatar Bošti Malle je bil zaradi bolezni zadržan). Občani želijo svojemu županu ob njegovem jubileju vse najboljše, posebno pa si želijo, da bi se ravnatelj Baurecht še bolj kot dosedaj zavedal dejstva, da je župan dvojezične občine. Veselijo se, da privatno rad govori tudi slovensko, vendar bi ga radi opogumili, da se zave, da je potrebna za dvojezično občino tudi uradna dvojezičnost.
Naš Bukovnik Andrej Schuster Drabosnjak
„Vreden je stoletnega spomina ANDREJ SCHUSTER, pd. DRABOSNJAK, en paver v Korotanu, ki je svovenje bukve pisal, svove-nje igre prirejal in uprizarjal gori na Kostanjah visoko nad Vrbskim jezerom, koder je bila takrat še povsod živa slovenščina, rojen 1768 — umrl 1825, polje oral, zraven rajme in rime izmišljal, na voliče pozabil, se za bukve razdajal, sam s svojim ljudstvom.“
Tako je zapisal ravnatelj dr. Franc Sušnik ob spominu 150-letnice Drabosnjakove smrti pred petimi leti. Zares je vreden našega spomina „tisti mož iz Korotana, ki je pesmi iz zemlje oral“, kakor pravi pesnik Oton Župančič. Dobrih dvesto
let po svojem rojstvu še vedno živi med svojim ljudstvom po svojih delih —
kot pesnik, ki nam je zapustil dve knjižici „rajmov“: poučno pesnitev Slovenje Obace in zbirko šegavih parodij in satiričnih pesmi,
kot pripovednik, ki mistično podaja Marijin Pasijon ter živo prikazuje Prerokovanje od tega Ebekšustarja, tj. zgodbo o večno nesrečnem čevljarju Ahasve-ru, in še to in ono zanimivo prigodo, najbolj pa slovi kot dramatik, ki je iz svetopisemskih zgodb znal spretno izluščiti dramatične prizore in prirediti usrezne ljudske igre z domačim dbeležjem. Priredil je šest svetopisemskih iger, od katerih so se v rokopisih žal ohranile le tri: Igra o Kristusovem trpljenju ali Pasijon, Pastirska ali božična igra in Igra o izgubljenem sinu.
Akademik Bratko Kreft upravičeno imenuje Drabosnjaka koroškega Linharta. Drabosnjak je z Antonom Linhartom, prvim slovenskim dramatikom, v isti dobi skupno stal ob zibelki slovenskega gledališča. Prof. Niko Kuret, ki je vse tri ohranjene Drabosnjakove igre priredil za sodobni ljudski oder, pa pravilno opozarja na to, da je Drabosnjak s svojo dramatiko segel celo mnogo širše, čeprav ne tako visoko kakor Linhart, kajti „s svojo Pastirsko igro, ki so jo igrali koledniki, je stopil
v nešteto slovenskih domov na Koroškem, s svojim Pasijonom pa je skozi sto let na predstavah od Zilje do Podjune zbiral množice slovenskih rojakov.“ Drabosnjakov Pasijon so Ko-stanjčani igrali na „pinji“ (odru) pri Žvanu v Črezpolju in na prostem do leta 1933, igralska skupina iz Tmare vasi pa je s Pastirsko igro koledovala po hišah okoli Lipe in Rožeka celo do leta 1956. Nekaj prizorov iz Pasijona in Pastirske igre so Kostanjčani pred leti postavili na radijski oder v Celovcu. Šent-jakobčani so leta 1958 ob 190-letnici Drabosnjakovega rojstva igrali Drabosnjakov Pasijon v Kuretov! priredbi.
„Igra od zgublaniga sina“ se nam je ohranila celo v izvirniku — prav izpod Drabosnjakovega peresa z njegovim lastnoročnim podpisom. Ta rokopis je imel v varstvu pokojni kostanj-ski župnik Martin Kuchler, zdaj ga varuje Študijska knjižnica na Ravnah. „Igro od zgublaniga sina“ so igrali bržkone že v Dra-bosnjakovem času. Iz zanesljivega vira vemo, da so jo v raznih krajih na Koroškem upri-
(Nadaljevanje na 7. strani)
• ŽELUČE
Breška vas: tragična smrt
Tam pod sivo Peco sameva sredi polja lična naselbina Breška vas. Hišice z lepo urejenimi gospodarskimi poslopji se stiskajo skupaj. Sredi vasi stoji ponosen Simonov dom. Tu je preživel svojo mladost rajni Lojzej, katerega smo kot žrtev nesrečne usode položili 27. aprila na šmihelskem pokopališču k pokojnemu počitku. Bil je to priden fant, veren in ubogljiv. Starši so stavili vanj upravičeno svoje nade. Saj je danes malo mladih ljudi, ki bi imeli še smisel za kmetovanje. Lojze je obiskoval glavno šolo v Pliberku. Kakor se rado zgodi, je prišel Lojze v šoli v spor z nekim součencem.
Psovke, ki so ob tej priliki žalile njegov narodni čut, ni prenesel. Preveč ga je verjetno bolelo vse, kar je bilo s tem v zvezi in česar
se je kot posledice spora še nadejal. V mladi duši so se pojavili problemi, katerim mladi fant ni bil kos. Ko se je Lojze 23. aprila vrnil iz šole, je po navadi opravil svoje delo v hlevu, potem pa je rekel mami, da gre v gozd, kjer sta sekala drva oče in brat.
Ko Lojzeta ni bilo ne zvečer, ne drugi dan domov, so ga iskali. Šele v petek je našla mati fanta na skednju — mrtvega. Lojze ni bil kos problemom, ki so navalili na njegovo mlado življenje. Pač ni slutil, da bo prizadela njegova rana smrt silno bol dobrim staršem, bratu in sestram. Kar čez noč se je znašla družina pred nerešljivo uganko in bolečo preizkušnjo. Ker dostikrat besede na novo odpirajo človeške rane, smo hoteli k tej hudi preizkušnji Simonove družine
molčati, dasi z njo globoko čustvujemo.
Vemo, kako ravno nepričakovani in izogibni udarci bolijo, posebno še, ker je Lojze s svojim mirnim značajem mnogo obetal. Fant, poln zdravja in mladostnih moči, se je poslovil od življenja, to je Kalvarija za dobre starše, ki jim je bil sin v ponos in izdatno oporo. Tudi dejstvo, da je rajnega Lojzeta pospremila v nedeljo, 27. aprila, nepregledna množica k zadnjemu počitku, ne spremeni nič na tej bridki tragediji. Lojzeta ni in družina, vsa skrušena od bolečine, se sprašuje: Zakaj? Zakaj?
Tudi Naš tednik sočustvuje z vso prizadetostjo z družino, ki je na tako tragičen način izgubila sina in brata.
Malomarnost ali škandal?
(Nadaljevanje s 1. strani) jega aii manjšega dela učencev na šolah dvojezičnega ozemlja.
Zdaj pa tole: Pred kratkim nam je prišel v roke razpis stalnih mest za učitelje koroških osnovnih šol, ki je verden, da si ga podrobno ogledamo. Razpisujejo namreč tako imenovana „trajna šolska mesta“ (schulfeste Stellen) deloma kar v redu, deloma pa so se pripetili pri tem razpisu nedostatki, ki jih ostro odklanjamo. V celi vrsti osnovnih šol na dvojezičnem ozemlju razpisujejo samo enojezična mesta, čeprav na teh šolah še nimajo nobenega dvojezičnega učitelja trajno nastavljenega (vodje ali direktorji šol izvzeti).
Zaradi boljšega pregleda hočemo dobro in pomanjkljivo ureditev nakazati v pregledu: (glej tabelo na 1. strani).
Pri tem razporedju se vidi, da gotov del šol na dvojezičnem ozemlju ne bo dobil več trajnih dvojezičnih učiteljev, če obvelja omenjeni razpis.
Kaže, da šolskim oblastem ni nič do zgraditve tistega boljšega vzdušja na Koroškem, o katerem je menil zunanji minister Willibald Fahr v pogovoru z NT, da ga bo treba ustvariti.
Ostro protestiramo proti temu zapostavljanju našega materinega jezika; NSKS bo preveril to „malomarnost ali škandal“ in podvzel primerne korake.
Skupina politehničnega leta šole v Velikem Borištofu na Gradiščanskem je včeraj obiskala sedež Narodnega sveta, Krščanske kulturne zveze, Slovenskega informacijskega centra in
Mladinskem centru na Rebrci. Na Koroškem so si ogledali razne ustanove koroških Slovencev. Berlakovič o izietu: „Prej smo potovali predvsem v Nižjo Avstrijo. Zdaj pa smo se odlo-
Skupina gradiščanskih Hrvafov na Koroškem
uredništvo NT. Skupino vodi učitelj Mirko Berlakovič, koroškim Slovencem dobro znan kot soustanovitelj ansambla Kolo Slavuj. Tokrat je pripeljal na Koroško šolarje, ki stanujejo v
čili, da obiščemo koroške Slovence, saj nas veže skupna usoda manjšine. Upam, da bom Koroško kmalu obiskal tudi s tamburaško skupino, ki jo imamo v Velikem Borištofu.“
Napad na g. župnika M. Mihorja
Ne moremo in ne smemo molčati, Se se nekje dela krivica. So take majh-re stvari, ki bi se zlahka mogle re-š'ti čisto mirno. Pa so se morale tako '^asno zvoniti. So pač tisti gospod ^uPnik, ki niso znali nikoli reči „ne“, ssnkrat pa je le padla beseda za-
casno ne. Ali je to taka strašna stvar? Ali ~
ni več toliko razumevanja v našem
narodu?
Na
ka pa si
uredništvo Slovenskega Vestniki ste se upali odtiskati pismo, ae smete misliti, kako ste se umili, župnika pa pogreznili v blato. Moč-ste se zmotili, kajti take laži, ki se 2 dU?ate siesti na človeka, ki se trudi so in telesom med narodom in za
Gos ' 80 nam vrezale S'eboke rane. Poda župnika naj vse to ne vzne-J ' mi stojimo ob njegovi strani, f*111 bomo stali ob strani tudi, če bo
treba
v javnost.
Kostanjčani igrajo
Z „Igro od zgublenega sina“ so se po daljšem premoru spet predstavili preteklo nedeljo Ko-stanjčani. V režiji Petra Sticker-ja so naštudirali parabuio domačega bukovnika Andreja Šu-sterja-Drabosnjaka. Kljub temu, da so nekateri igralci prvinci, so v nabito polni dvorani v Vrbi navdušili igralce, saj so igro igrali doživeto in pristno. Posebno Kristijan Zeichen v vlogi sina, ki očeta (Hanzi Kokot) ne uboga in gre v širni svet, da zapravi ves svoj denar, je presenetil. Zelo sigurno se na odru gibljejo Herman Mačnik v vlogi služabnika, birtinja Rozalija Pichler, birt Janez Lesjak, hči Monika Zeichen. Dobro igrata tudi protagonista dobrega in zla Eva Dragašnik (angelc) in Hanzi Dragašnik (hudič), mirnega „dobrega“ sina je zaigral Hanzi Dragašnik.
Polanšek predstavil Cinčka in Čopko
otrokom
V organizaciji Krščanske kulturne zveze je pisatelj Valentin Polanšek predstavil pretekli teden svojo otroško knjigo Čin-ček in Čopka, ki jo je izdal Slovenski informacijski center in Kiub mladje, otrokom na dvojezičnem ozemlju. Valentin Po-lanšek je bral v otroških vrtcih v Šmihelu, Šentprimožu, Celov-
cu in Šentpetru. Knjigo prodajajo tudi v obeh slovenskih knjigarnah za 50.— šil.
Naši sliki kažeta Polanška pri predstavitvi knjige v dvojezičnih vrtcih v Celovcu in Šentpetru. Ob tej priliki je KKZ navdušenim otrokom podarila tudi nekaj izvodov knjige.
c Ml ZA VAS	O
	,
Kar si priboriš, fo imaš!
Pred kratkim je vabila Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu na razstavo „Pričevanja dvojezičnosti“. Na tej razstavi sem videl precej dvojezičnih formularjev, ki se jih kot Slovenci lahko poslužujemo na raznih uradih. Koroški Slovenci še veliko premalo izkoriščamo možnosti in pravice, ki smo si jih v borbi za slovenski uradni jezik priborili.
Seveda so s tem povezane mnoge težave in seveda uradniki ne dajejo dvojezičnih formularjev takoj iz rok. Treba jih je zahtevati! To dejstvo in neobvladanje slovenskega jezika s strani večine uradnikov pomeni tudi vnaprej diskriminacijo slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Koroški Slovenci se ne bi nahajali še naprej v borbi, če bi pravice že imeli.
Na uredništvu Našega tednika v Celovcu, Viktringer Ring 26 (Mohorjeva) smo Vam vedno na razpolago tako pri posvetovanju. kot pri izstavljanju formularjev.
Ne bojte se, če pismene slovenščine ne obvladate perfektno. Saj tudi večina nemškogo-vorečih sodržavljanov ne obvlada nemškega pismenega je-
V_____________________________
zika perfektno. Tudi ti sodržavljani se poslužujejo uradnikov in drugih svetovalcev, ko izpolnjujejo razne formularje.
Pridite torej v takih primerih k nam ali pa nas pokličite po telefonu 0(42 22-72 5 65-22). Po želji Vas obiščemo tudi na domu. Lahko Vam zagotovimo, da so bile do sedaj rešene vse slovenske vloge prav tako kakor nemške.
Če pa ste s slovenskim uradnim jezikom doživeli slabe izkušnje, sporočite mi, da stvari razčistim. Povsod so mi zagotovili vodje oddelkov in uradov, da so uradniki zadolženi, da pošteno in enakopravno obravnavajo slovenske vloge in želje pripadnikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Ne smemo dopustiti, da bodo oblasti s statistikami mogle dokazovati, da Slovenci itak nimamo interesa, da se bi posluževali dvojezičnih formularjev in slovenskega uradnega jezika. Kakor velja pregovor, da toliko veljaš, kolikor znaš, velja tudi, da imaš toliko, kolikor si priboriš. S skupnimi močim pa to niti tako težko ni. Torej, naslednjič se bomo poslužili našega materinega jezika pri uradih!
Družina iz Kotmare vasi
J
SVETLANA MAKAROVIČ:
Zajček gre na luno
Nekoč sta se pod velikim drevesom srečala zajec in zajka, se pogledala čisto od blizu in si postala všeč.
Skupaj sta odskakljala v goščavo in čez nekaj časa sta dobila šest majhnih zajčkov, pet sivih in enega belega.
Ko so toliko dorasli, da so lahko začeli jesti deteljo, je beli, najmlajši zajček pričel hirati. Mama zajka je bila zelo v skrbeh.
„Kaj ti je? Čisto vroč smrček imaš!“
„Lačen sem,“ je odgovoril zajček.
Mama se je ujezila. Vse naokrog je raslo polno sočne detelje, on se je pa pritoževal, da je lačen!
„Nočem detelje,“ je rekel zajček, „te detelje ne morem jesti.“
„Te detelje? Te detelje? To je najboljša detelja, kar jih je, in tvojim bratom imenitno tekne.“
„Ta detelja ni zame,“ je zajokal zajček.
Mama je bila tako huda, da je zavpila nanj:
„Razvajen si in nič drugega! Če ti detelja ne diši, se kar poberi od hiše v svet in si tam poišči kaj boljšega!“
V istem trenutku ji je že bilo žal trdih besed, toda bila je odločna in mogoče tudi malo trmasta mama, in je ponovila:
„Kar poberi se, slišiš?“
Zajček se je zelo ustrašil mamine jeze. Odskakljal je na drugi konec travnika in se hotel znova lotiti detelje, pa niti bilke ni spravil po grlu. Res, te detelje nikakor ni mogel jesti, čeprav je bil od lakote že do kraja izčrpan. Položil je glavo med sprednje šape in žalostno gledal.
Tedaj mu je veter prinesel rahel, nadvse prijeten vonj. Beli zajček je dvignil glavo in vohljal.
In zazdelo se mu je, da je tako lačen kakor še nikoli doslej, in vedel je, da si želi jesti prav tisto stvar, ki tako lepo in obenem tako znano diši.
Postavil se je na zadnje šape in zastrigel z ošesi. Odločil se je.
Pričel je teči proti vetru. Včasih je bil vonj močnejši, včasih pa tako rahel, da ga je komaj zaznal, vendar ni odnehal, tekel je in tekel, tačke so ga že močno bolele,
pa je še tekel. Tekel je ves dan in vso noč, drugo jutro je imel tačke odrgnjene do krvi, pa je še kar tekel in tekel, in ko ni mogel več teči, je hodil in ko ni mogel več hoditi, se je plazil.
Prijetni vonj pa je postajal močnejši in močnejši, in ko je bil zajček že do kraja izčrpan, je zagledal ogromen travnik, kjer je rasla živo zelena detelja čisto na gosto, in ko je prišel bliže, je videl tole:
Tu so rasle same štiriperesne deteljice!
Beli zajček je pokusil eno deteljico.
Da, to je bilo tisto, kar si je želel. Štiriperesna detelja je imela čudovit okus.
„To je tisto, to je tisto!" je rekel zajček ves srečen in začel jesti in je jedel in jedel, dokler ni sonce zašlo.
Potem je trikrat prevrnil kozolec in sladko zaspal sredi travnika.
Prišla je noč in vzšla je luna. Sijala je tako svetlo, da se je zajček prebudil in se zastrmel vanjo.
Srebrna pika pa se je naglo večala in se bližala zemlji.
Beli zajček se je postavil pokonci in strmel.
Pika je postajala večja in večja in zdaj ni bila več pika, ampak krogla in letela je naravnost proti travniku.
Zajčka je postalo strah in naredil se je čisto majhnega.
Tedaj je zaslišal nekakšno žvižganje in šuštenje, in velika srebrna krogla se je spustila na travnik.
Vrata krogle so se odprla in iz nje je poskakala skupina zajcev, kakršnih ni beli zajček doslej še nikoli videl. Imeli so srebrne kožuhe in bleščeče črne oči.
„Lunini zajci,“ je šepnil zajček sam pri sebi. „Kako lepi so!“
Lunini zajci so se razkropili po travniku in začeli jesti štiriperesne deteljice. Pri tem so vriskali in peli z visokimi glasovi in črne oči so se jim lesketale v mesečini. Na-enkart so zagledali belega zajčka in zavpili:
„Kdo je to? Ta ni naš!“
Zajček se je zelo ustrašil.
„Kaj delaš na našem travniku?“ so vpili lunini zajci. „Ali ne veš, da je to Lunin travnik?“
„Kako naj bi to vedel,“ je zajec-
ljal zajček, „našel sem ta travnik in sem mislil... mislil... “
Lunini zajci so se spogledali. Največji med njimi je pa rekel: „Če ga pustimo tukaj, bo pripeljal še duge in popasli nam bodo vso deteljo. Od česa pa bomo živeli mi?“
„Jaz se lahko hranim samo s štiriperesno deteljo,“ je povedal zajček. „Če me spodite, bom umrl od lakote.“
Položil je glavo med šapice in bridko zajokal. Tega pa lunini zajci niso mogli prenesti, obstopili so ga in tolažili. Beli zajček je pa še zmeraj gledal tako žalostno, da mu je eden izmed luninih zajcev dejal: „Bomo že našli kakšno rešitev, zajček. Ti kar jej, kiliko hočeš!“ Toda ostali so bili videti zaskrbljeni. Na zemlji je veliko več zajcev kakor na luni — in kaj, če jim ti pojedo vse štiriperesne deteljice?
Potem pa se je nekdo spomnil nekaj imenitnega.
„Travnik bomo odnesli na luno,“ je vzkliknil, „beli zajček pa pojde z nami. Kajne, zajček? Pri nas ti bo gotovo všeč!“
„Pojdi, pojdi z nami na luno!“ so vzklikali zajci.
„Rad bi šel,“ je počasi povedal
ZA TISKOVNI SKLAD
SO DAROVALI:
Gregor Krištof, Dvor	50.—
N. N., Dvor	20.—
N. N., Dvor	40,—
Albin Tomitz, Šmihel	50.—
Johan Leitgeb, Šmihel	50.—
Marija Telič, Letina	30.—
Albin Wautsche, Letina	30.—
Marija Lamprecht, Strpna vas 50.— Helena Andrej, Strpna vas	50.—
Johan Bricman, Strpna vas	30.—
Franc Čebul, Šmihel	50.—
Ivanka Pavlič, Šmihel	20.—
Amalija Krištof, Bistrica	20.—
Franc Trap, Dvor	50.—
Ana Leitzoni, Lovanke	20.—
N. N., Dobrla vas	50.—
Valentin Müller, Rute	50.—
G. Franc Hudi, Kapla ob Darvi 50.— Paula Ramusch, Podgorje	30.—
Jože Partl, Mače	50.—
Sebastijan Malle, Rute	20.—
Katarina Mak, Mače	20.—
Melanija Begusch, Sveče	50.—
Johan Feinig, Sveče	50.—
zajček, „ampak mama bi bila huda, če me ne bi nikoli več videla, pa očka in bratje tudi.“
Ko pa so mu zajci povedali, da bodo prihajali na zemljo zmeraj, kadar bo polna luna, in da bo takrat lahko obiskoval svoje domače, je zajček zaploskal s tačkami in privolil.
Lunini zajci so prijeli travnik na štirih vogalih, ga zvili kakor preprogo in ga odnesli v srebrno kroglo. In že so švignili proti luni,
LU HSUN:
Angležinja Jenifer Brand je na poti iz Tokija v Singapur obiskala Kanton. V Kantonu je bila samo nekaj dni, toda veliko pristanišče ji je ostalo v lepem spominu. Ona in njena prijateljica Janette sta med drugim tudi dvakrat večerjali v razkošni in eksotični restavraciji, v kateri strežejo le kitajske jedi.
Jedilni list je bil natisnjen samo v kitajščini in bi angleški gostje imeli precej težav, preden bi se sporazumeli, kaj želita naročiti za večerjo, če se ne bi za isto mizo znašel njun sopotnik profesor Theodor Moser, ki je govoril kitajsko skoraj bolje od svojega materinega jezika. On jima je tudi pojasnil, kaj naj si naročita in česa ne, da bi se jima kakšna jed ne zdela preveč barbarska.
Toda ti večerji nista tako pomembni. Za našo zgodbo je pomembnejše, da je Jenifer po drugi večerji vtaknila v torbico jedilni list — natisnjen s kitajskimi znaki. Ko je prispela v Anglijo, je med brskanjem po stvareh, ki jih je prinesla s potovanja, naletela tudi na ta jedilnik iz Kantona.
Ko si je ogledovala kitajske znake, ji je bila neka navpična vrsta hieroglifov prav posebno všeč. Sklenila je, da si jo vtke z zlato nitko na svoji novi črni žametni večerni obleki.
Ko je končala, je bila s svojim delom zelo zadovoljna.
Cez nekaj dni ji je neki znanec predlagal, da bi šla na večerjo v kakšno dobro restavracijo. Jenifer si je zaželela kitajske kuhinje in je predložila misterju Robertsonu, da bi šla v kitajsko restavracijo v
beli zajček pa je s polnim gobčkom detelje gledal iz krogle proti zemlji, ki je postajala vedno manjša in manjša.
Ko pa so lunini zajci nesli travnik v srebrno kroglo, je iz njega padlo nekaj deteljic; veter jih je pobral in razvejal po vsem svetu.
Če boste imeli srečo, boste nekoč našli štiriperesno deteljico. Takrat se spomnite na to zgodbo, ampak nikar je ne pravite odraslim. Najbrž vam ne bi verjeli.
Belgraviji — ugledni četrti Londona.
Jenifer se je takoj odločila, da obleče svojo novo večerno obleko, okrašeno s kitajskimi znaki.
Ko sta vstopila v restavracijo in si je slekla plašč, so se sicer vljudni in hladnokrvni kitajski natakarji pa drugo osebje pričeli nasmihati, se med seboj drezati v rebra in kazati na gostjo. Smehljati so se pričeli tudi kitajski gostje v restavraciji. To je Jenifer seveda opazila, vendar ni vedela, čmu se ljudje smehljajo in hihitajo.
Na njeno srečo se je prav istega večera znašel v tej restavraciji tudi profesor Theodor Moser, ki je prav tako prispel v London. Vljudno je pristopil k svoji znanki in komaj zadrževal smeh.
Pokazal je na znake na obleki in jo vprašal:
„Kje pa ste dobili te znake?“
„To je spomin z jedilnega lista v Kantonu. Ti znaki so mi bili posebno všeč, pa sem si jih izvezla na obleki.“
„Ali veste, kaj ti znaki pomenijo?“
„Niti v sanjah ne... “
Profesor se je nasmehnil.
„Če bi vedeli, kaj ste si napisali na obleko, tega prav gotovo ne bi storili.“
„Oh, profesor, povejte mi, prosim, kaj pomenijo ti znaki?“ je vprašala Jenifer, ki je že zardevala od občutka, da je naredila neumnost, in bi se zdaj najraje kar pogreznila v zemljo.
„Napisali ste,“ je rekel profesor smeje. „Napisali ste namreč: ,Ta porcija je zelo poceni, toda na koncu si boste obliznili prste!“ “
Lep vzorec
....................................................................»-----— TTTTiiiiimitiiiiiiimumiiiiniiiimii
Valentin Polenšek	63
Križ s križi
l	______________/
V	vili se skriješ, Charlotta bo ...
Nič.
Strah je večji.
Pa prošnja matere in babice, ki sta ga rotili, naj misli na njiju in ne naredi kaj nepremišljenega, drugače bodo še njiju nacisti pokončali.
Neodločen in z občutkom, da dela proti svoji volji, se približa — šolskemu poslopju in ne vili, ne Charlotti, ne tistemu pričakovanemu izhodu — v gozd! Neznana sila ga drevi čez dvorišče, stopnišče v pritličje, skozi vrata mimo stanovanja hišnika Toneta — pred vrata, kjer se reži ošaben napis „ direktionskanzlei".
Ledeniki se podirajo na mladeničevo čelo.
Žgoči valovi zalivajo zatilje.
Po kdove kolikih neuspehih uboga desnica.
In potrka.
Notri za vratami bevskne čakajoči glas, ki je tak, da pritisne dijaka na vseh koncih telesa.
V	skrajno razklanost prišepeče pradedov glas iz
osrčja: Postavi se! Ne daj se! Človek mora veliko prestati, da doseže kaj!
Odtenki sekunde . . .
Dijak stoji tik za zaprtimi vrati.
(Da jih je pravkar tresoče se zaprl, v trohici časa, bučanja v ušesih, gomezdanja po hrbtu, vrenja v ožilju, v tem hipu ne ve.)
Se postavi strumno. Že stoji. Vse napeto. Noge in roke, vsaka lična mišica, pogled otrpnel, drža pokončna, prsi navzven, trebuh navznoter.
Tlesk s čevlji je še v ušesih.
Dirce odzdravi nepričakovano malomarno. Svoj „hajhitlar" slišno požre.
Dijak poda svojo „meldungo" s cak-cak disciplino, ki so mu jo vtepli v kri in meso.
Ponavadi je sledilo povelje na „ahtung" sproščujoče „weitermahen!" — ali na „stillgestanden!" oholo „rirtajh!"
Tokrat pa nič.
Torej stoji dijak kot napet lok.
Niti z očmi ne trene.
To niso mačje solze.
V trebuščku mladega človeka je vse vroče.
—	Kdo je tvoje doma postrelil?
Glas je neizprosen. Dirčeve oči nabadajo dijaka in ga držijo med stropom in parketnim podom.
—	V pismu so pisali.. .
Dirčevo rezilo odreže: — v resnici pa tega niso storili banditi!
Skrajni napor naredi nepričakovano obvladani vtis na dijakovem obrazu.
Čakanje.
Dirce prebere pismo.
Pisala ga je po sorodničinem posredovanju v trgu ženska, ki je „načmažila" take stavke, ki so izražali zvestobo do nemškega in velikega firerja.
To bere sedaj nacist dirce.
In se zmede.
Ravno tako kakor tržanski župan, ko ga je med dijakovim bivanjem doma klical dirce osebno iz Kranja, kako je s fantovimi sorodniki res bilo. Dirce je po telefonu šele izvedel od župana, da so nemški policisti storilci tega čudnega dejanja. Župan je očitno izražal svojo ogorčenost. Dirce pa je bil v zagati: Po eni strani ni ničesar proti dijaku, na drugi strani pripoveduje župan o sicer nepreverjeni govorici, da so lansko leto morali prav ti sorodniki Hitlerjevo sliko jesti. Partizani so jih tako kaznovali. Sedaj pa so baje policisti zasegli v slamnati starčevi postelji mitraljez. Uradno sporočilo ge-stape in varnostne policije je vztrajalo pri nemogoči trditvi: Vsi trije ubiti so hoteli pobegniti v uto, kjer so imeli skritega še več orožja. Pa konec! Tudi „partajgenose" dirce ni več izvedel od „par-tajgenosa" Orliča, komandanta žandarmerije v trgu. Po ilegalnih zvezah izza Schuschniggovih „sistemskih časov" sta se dirce in Orlič kot Rožana poznala.
(Dalje prihodnjič)
Vogrče: materinska proslava
Materinska proslava ni noben važen svetovnopolitični dogodek, vendar pokaže, da je nekje še življenje, da je še smisel za dobro in lepo in da je materinstvo tudi vrednota. Zato je že tradicija, da prav vsako leto farna mladina pripravi materinsko proslavo.
Po običajnih deklamacijah materam, so se otroci razživeli v rajanju ob narodni pesmi in ob „Abrahamu in sedmih sinovih“, ki so jih posnemali v tem, kar so oni delali. Letos so se prvič izkazali naši muzikanti: Martin in Marta s harmoniko in Barbka s kitaro. Presenetil nas je otroški zbor, ki ga je naučil naš šolski direktor g. Jožko Koncilija. Nimamo veliko otrok in zato tudi ne izbire, vendar so zelo lepo zapeli več pesmi, nekatere s sprem-
ljavo harmonike in drugih instrumentov: Kako prijetno je na večer, Čuk se je oženil, Po gore’ je Jezus hodil, Regiment po cesti gre, Šmentana muha in Jaz sem mali sončni žarek.
Glavna točka je bila pravljična igra: „Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna“. Avtorica je Maria Cla-ra Machado; pred kratkim je bila igra prevedena v slovenščino in je sedaj na Koroškem bila premiera. V ljudskem izročilu še veliko vedo o čarovnicah ali coprnicah, ki so jim pripisovali vse vrste nesreč, češ da so s hudičem v zvezi in so v srednjem veku nekatere po krivem osumljene celo na smrt obsodili. V otroških pravljicah imajo pa sploh čarovniki važno vlogo. Poglavar čarovnikov in čarovnic zah-
teva od svojih učenk, da napravijo izpit za razna zlobna dejanja in najboljša dobi za nagrado metlo na raketni pogon. Toda z malo čarovnico Rožico ne more napraviti nič, kajti vse se ji prevrže v dobro. Zato jo zapre v kletko, kjer naj bo do starosti. Kako jo reši drvar Peter, kateremu je prej ona pomagala, kako Peter s posebno melodijo sam začara čarovnice in kako se nazadnje poglavar čarodejev Gadji strup sam ujame v kletko, to je zanimiva in za otroško fantazijo napeta zgodba. Že prizor, kako strašno grde čarovnice na metlah pridivjajo in rajajo, je doživljaj za otroke. Iz vse zgodbe pa sledi nauk, naj bi vsi le dobro delali.
Igra je bila zelo živahna, ker
imamo že nekaj dobrih igralcev, ki so kar domači na odru, pa tudi vsi drugi so dobro zaigrali kljub malo vajam.
Taka proslava je mnogo več
vredna za matere in otroke kot nekaj kupljenih rož ali torta, ker je združena s trudom, žrtvovanjem (vaje, učenje) in otroke bolj pripravlja za življenje.
Naš bukovnik Andrej Schuster-Drabosnjak
(Nadaljevanje s 4. strani)
zarjali vsaj še okoli leta 1892. Poročila o oprizoritvah te igre so pičla, ker so svetne in cerkvene oblasti imele nekatere prizore za „pohujšljive“ in so uprizoritvam nasprotovale. V Kuratovi priredbi je Igra o izgubljenem sinu pred drugo svetovno vojno spet našla pot na ljudski oder. Prof. Bruno Hartman jo je v novi priredbi leta 1970 povzdignil celo na oder poklicnega gledališča z uprizoritvami
v Mariboru, Celovcu in Trstu. Slovensko prosvetno društvo „Drabosnjak“ pa si je naprtilo nalogo, da postavi Izgubljenega sina na ljudski oder prav po starem izročilu — po Drabos-njakovem originalnem besedilu in receptu, v pristnem domačem kostanjskem narečju, ki mu morejo biti kos le igralci iz Drabosnjakovega domačega kraja. Režijo je prevzel mag. Peter Sticker.
Dr. Pavle Zablatnik
NEDELJA, 1. junija: 11.00 Tiskovna ura — 12.00 Ce ljubezen pade (8) —
14.55	Velika bitka Don Camilla — 16.35 Oarng Utan, človek džungle — 17.15 Čebelica Maja — 17.40 Za lahko noč
—	17.45 Klub seniorjev — 18.30 Narodna glasba iz Avstrije — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času
—	19.30 Čas v sliki — 19.50 Sport —
20.15	Tu je pel Stari Dunaj — 21.15 Kurt Weil v Ameriki — 22.05 Poročila.
PONEDELJEK, 2. junija: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Če ljubezen pade (8) — 10.00 Tako uradujejo naše hranilnice — 10.30 Velika bitka Don Camilla — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Lassie — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Povesti o konjih — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 10.30 Čas v sliki — 20.15 Sport ob ponedeljkih — 21.05 Akcije v Manhattenu
—	21.50 Večerni šport.
TOREK, 3. junija: 9.00 Am, dam, des ■— 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska TV
—	10.30 Intimnosti — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Tudi hec mora biti —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Hitreje, višje, močneje (4) — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki —
20.15	Zakaj takšen teater — 21.50 Tihi deležniki — 21.55 Sport — 22.05 Videoteka.
SREDA, 4. junija: 9.00 Tudi hec mora biti — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — Großglockner — 10.30 Labod — 17.00 Torta z velikim „G“ — 17.25 Moj stric z Marsa — 17.50 Za lahko noč — 17.55 Nogomet: Ogrska
—	Avstrija — 20.15 Nobeden ne mori tako počasi kot jaz — 21.55 Sport.
ČETRTEK, 5. junija: 14.50 Ko je mati stavkala — 16.20 Mi trije in pes — 17.35 Dve kitari — 17.45 Za lahko noč
—	17.50 Peter in volk — 18.30 Muzeji Vatikana — 19.25 Kristjan v času —
19.30	Čas v sliki — 19.50 Sport —
20.15	Železni Gustav — 21.15 Sport
—	21.35 Štirje mušketirji — maščevanje gospe — 23.15 Poročila.
PETEK, 6. junija: 9.00 Am, dam, des
9.30	Francoščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Klub seniorjev — 11.10 Ko je mati stavkala — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Vprašaj — 17.30 Heidi
17.55	Za lahko noč — 18.00 Mup-Pets-šov — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki — 20.15 Stari — kriminalka 21.20 Žabja perspektiva (2) — 22.25 Kelti.
SOBOTA, 7. junija: 14.40 Lahka ka-Valerija — 16.00 Visoka hiša — iz Parlamenta — 17.00 Kdo brklja z nami —
17.30	Bil je nekoč... človek — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dva x sedem
— 18.25 Heinz Conrads ob sobotah — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Sport — 20.15 Vseh dobrih reči je tri — 21.15 Bil sem prost in srečen -— 22.15 Sport — 22.40 Schif-terjeve plošče — 23.25 Poročila.
NEDELJA, 1. junija: 15.00 Sport — 17.40 Poldark (12) — 18.30 Okay —
19.30	Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Kraj storjenega dejanja —■ 21.45 Sport — 22.05 Gore sveta.
PONEDELJEK, 2. junija: 18.00 Angleščina — 18.30 Na poti po Avstriji
—	19.00 Znanost danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Poldark (13) — 21.05 Apropos film — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Nevidni nasprotniki.
TOREK, 3. junija: 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 V usnjatem čolnu v Ameriko — 19.15 Nova — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kviz, rdečo-belo-rdečo
—	21.03 Pokažem ti luno — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
SREDA, 4. junija: 18.00 Francoščina
—	18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Cafe Central — 21.00 Naftni princi — 21.50 Deset perd deseto — 22.20 Morivec na morju.
ČETRTEK, 5. junija: 14.00 Športni popoldan — 15.40 Steyr — mesto se predstavi — 16.40 Poj z nami — 17.10 Stagecoach — 18.45 Promenadni koncert — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Človek je neka citra — 20.15 Veliki svetovni teater — 21.35 Štirje mušketirji.
PETEK, 6. junija: 17.30 Šolska TV — Johan Nestroy — 17.48 Hudičeva žetev v Velke Losiny — 18.00 Če ljubezen pade (9) — 18.30 Orientacija — 19.00 Vi želite — mi zaigramo — 19.30
Čas v sliki — 20.15 Portret — Roland Rainer — 21.00 Marie Curie — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Dolina kraljev.
SOBOTA, 7. junija: 15.30 1000 let mesto Steyr — 16.30 Športni popoldan —■ 18.00 Dva x sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Cas v sliki — 19.50 Slučaj za ljudskega odvetnika — 20.15 Glasbeni pomenek z Kristijanom Bčschom — 22.05 Vprašanja kristjana — 22.10 Zverina divjine.
® Prodani SIMCA 1000, 1973; 9 koles, od teh 4 novi Hi-Life © M 401, nov izpuh, 2 nova amor-© tizatorja (Stoßdämpfer), rezerv-® ni motor, ter še drugi deli. © S 10.000.—. Tel. 0 42 22 - 70 135 © -32 od 8. do 16. ure, ali tel. ® 0 42 28-20 95 od 18. ure na-® prej.
Darovi v tiskovni sklad:
Sofija Močilnik, Bistrica	50.—
N. N., Bistrica	30.—
Ciril Rudolf, Bistrica	30.—
Janko Pečnik, Rute	100.—
Jože Partl, Bistrica	50.—
NAS TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200.— din, za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Florian Sablatschan. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26.
1
NEDELJA, 1. junija: 8.25 Poročila —
8.30	Za nedeljsko dobro jutro: Bošt-janski fantje — 8.55 Tigris — 9.45 Ugrabljen — 10.10 Ostržek — 10.35 Nikola Tesla — 11.35 TV kažipot —
11.55	Mozaik — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Jugoslavija, dober dan
—	13.35 Poročila — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 20.00 Boško Buha — 21.00 Krajgherjevci — 21.40 V znamenju — 21.55 Zabavno-glasbena oddaja — 22.05 Športni pregled.
PONEDELJEK, 2. junija: 17.10 Poročila — 17.15 Vrtec na obisku: V ateljeju — 17.30 Živalstvo Avstralije — 18.00 Planet Mars — 18.30 Mozaik —
18.35	Obzornik — 18.45 Mladinska oddaja — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 21.05 Kulturne diagonale —
21.35	Mozaik kratkega filma — 21.55 V znamenju.
TOREK, 3. junija: 15.50 Poročila —
15.55	Atletika (Zorkov memorial) —
17.45	Egipčanske melodije — 17.55 Pisani svet — 18.30 Obzornik — 18.40 Podmornica — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	TVD — 20.00 Mednarodna obzorja — 20.55 Emile Zola — 21.50 V znamenju — 22.05 Iz koncertnih dvoran: Mendelssohn: Simfonija štev. 3.
SREDA, 4. junija: 17.25 Poročila —
17.30	Moj prijatelj Piki Jakob — 17.45 Umetnost na jugoslovanskih tleh —
18.05	Mladinski pevski festival v Celju
—	18.35 Mozaik — 18.40 Obzornik —
18.55	Ne prezrite — 19.26 Zrno do zrna
—	19.30 TVD — 20.00 Film tedna: Gospodične z Wilka — 22.00 V znamenju
—	22.15 625.
ČETRTEK, 5. junija: 17.00 Poročila
—	17.05 Privlačnost delfinov — 17.55 Odprava zelenega zmaja — 18.25 Mozaik — 18.30 Obzornik — 18.40 Mi smo brigadirji — 19.25 Zrno do zrna
—	19.30 TVD — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.55 Glasbeni magazin —
21.40	V znamenju.
PETEK, 6. junija: 17.05 Poročila — 17.10 Mi smo smešna družina — 17.25 Ptičje strašilo — 17.55 Ansambel Lojzeta Slaka — 18.25 Mozaik — 18.30 Obzornik — 18.40 Poklici v proizvodnji in vzdrževanju električnih strojev in naprav — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	TVD — 20.00 Mali koncert v S-2
—	21.00 Kako je bil osvojen Divji Zahod — 22.55 V znamenju.
SOBOTA, 7. junija: 9.00 Poročila —
9.05	Moj prijatelj Piki Jakob — 9.20 Vrtec na obisku: V ateljeju — 9.35 Odprava zelenega zmaja — 10.05 Pisani svet — 10.40 Človek hoče navzgor —
11.40	Poklici v elektrogospodarstvu —
14.45	Poročila — 14.50 Babica na obisku — 16.25 Nogomet: Napredek —
Hajduk — 18.15 Dokumentarna oddaja
—	18.55 Naš kraj — 19.10 Zlata ptica
—	19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD —■ 20.00 Zlato brezno — 21.00 Rio Bravo — 23.20 TV kažipot — 23.40 Poročila.
NEDELJA, 1. junija: 16.00 Nedeljsko popoldne — 19.30 TVD — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Igrani film.
PONEDELJEK, 2. junija: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Šola za junake — 18.30 Narodne pesmi — 18.45 Glasbena medigra —
19.00	Športna oddaja — 19.30 TVD —
20.00	Naš čas — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Črni kruh — 22.10 Književni klub.
TOREK, 3. junija: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Otroška oddaja — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Zabavno-glasbena oddaja — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dokumentarna oddaja — 22.00 Poezija.
SREDA, 4. junija: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Otroška oddaja — 18.45 Glasbena oddaja
«HinuuiiiiiiimmiuHniiiiiiiiiimmniMtHiuwHiniimii
Oglcuufte
a na leni Lidit!
...................
—	19.30 TVD — 20.00 Izbor v sredo — 21.30 Zabavno-glasbena oddaja — 22.15 TVD.
ČETRTEK, 5. junija: 17.25 Nogomet: Željezničar — Rijeka — 19.30 TVD
—	20.00 Neposredni stiki — 22.00 Včeraj, danes, jutri.
PETEK, 6. junija: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Mali svet — 18.45 „Paja Pazjanija“ — 19.30 TVD — 20.00 Kulturna oddaja — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Portreti
—	21.45 Kratek film — 21.55 Igrani film.
SOBOTA, 7. junija: 13.00 Pariz: Mednarodno teniško prvenstvo — 17.45 Kontaktna oddaja — 18.30 Narodna glasba — 19.00 Iz sporeda TV — 19.30 TVD — 20.00 Večer ženš — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Dokumentarna oddaja — 21.30 Športna sobota
—	21.50 Znanost.
NEDELJA, 1. junija:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo. PONEDELJEK, 2. junija:
14.10—15.00 Koroški obzornik — „Puobi pojo ... “
TOREK, 3. junija:
09.30—10.00 „Drhti mi srce“ (domača zabavna glasba) — 14.10 do 15.00 Koroški obzornik — Rdeče, rumeno, zeleno — Od popevke do popevke.
SREDA, 4. junija:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Minute z mešanim zborom „Jakob Peteiin-Gallus“ iz Celovca — Literarna oddaja.
ČETRTEK, 5. junija:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — „Bratje, pijte iz njega vsi!“
PETEK, 6. junija:
09.15—09.30 R. Vouk: Podjuna (šolska radijska oddaja za šolarje od 3. do 8. šolske stopnje) — 14.10—15.00 Koroški obzornik — Kar po domače.
SOBOTA, 7. junija:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Pliberški šolarji	Glavna šola Železna Kapla
Pevski nastopi šolskih okrožij:
Tudi v Velikovcu slovenska pesem
Po osmih letih je v velikovški Burg spet zadonela slovenska pesem. Brez vsakega razburjenja, nasprotno — aplavz navdušenja je spremljal pevce. Slovenska pesem je zadonela v
okviru okrajnih šolskih pevskih nastopov. V okraju Velikovec so nastopili tudi s slovensko pesmijo zbori slovenskih skupin ljudske in glavne šole Železna Kapla pod vodstvom To-
Glavna šola Borovlje
neta Stickerja in direktorja Poldeja Cvelfa ter glavne šole Pliberk pod vodstvom Frica Kerta in Rozine Katz.
Na okrajnem šolskem petju v Borovljah pa so se s slovensko
pesmijo predstavili selski otroci pod vodstvom učitelja Hribernika, ljudska šola I Borovlje pod vodstvom Hilde Leimisch ter zbor glavne šole Borovlje II pod vodstvom Inge Pöcheim.
Ob Dnevu mladosti: Olimpjia - SAK 10:1 (1:0)
Pretekli četrtek je odigral SAK nočno prijateljsko tekmo proti ljubljanskemu prvoligašu Olimpiji. Tekma, ki je stala v znamenju Dneva mladosti, je imela bolj karakter prijateljskega srečanja med nogometaši dveh pobratenih klubov, zato tudi športni izid tekme ni „tragičen“.
SAK-ovci so tekmo izgubili 10:1, vendar so se v prvem polčasu držali še prav dobro, Olimpija je vodila le 1:0, po premoru pa je trener Rogič zamenjal skoraj kompletno obrambo z vratarjem Dodičem vred, ki seveda ni bila več kos Olimpiji.
Častni gol za SAK je dal M. Hobel. Kljub premoči Olimpije je SAK pokazal nekaj dobrih igralskih potez, dobro je branil v prvem polčasu Dodič, pa tudi ostali goli nikakor ne gredo na račun vratarja Malleja. Kot rečeno, igra ni imela samo karakter športnega srečanja, po zamisli trenerja Rogiča in sekcij-skega vodje Kordeža ter funkcionarjev Olimpije naj bi tekmo vsako leto ponovili ob Dnevu mladosti.
Prosti teden je izrabil SAK za prijateljsko tekmo proti Šentjakobu in v lepi igri zmagal v nedeljo v Šentjakobu s 2:5. Gole za SAK so dali: Hobel 3, Za-blatnik in Perč.
Vratarja SAK-a in Olimpije menjata majice
TEKME SAK:
31. 5. 1980: Igrišče Grabštanj, 14.45 Grabštanj 23 — SAK 23. 17.30 Grabštanj I — SAK I.
1. 6. 1980: Igrišče Gospa Sveta, 10.00 Gospa Sveta ml. — SAK ml.
TEKME DSG SELE:
1. 6. 1980: Igrišče Šmarjeta v Rožu, 15.15 Šmarjeta 23 — Sele 23.
17.00 Šmarjeta I — Sele I.
Slovenska športna zveza razpisuje II. ekipno prvenstvo v namiznem tenisu. Pravico do sodelovanja imajo vsa slovenska športna društva. V skupini A imajo pravico do nastopa ekipa iz Bilčovsa, SŠK Obir ter ŠD Sele I, II in III. V skupini B lahko nastopajo ekipa Zvezne gimnazije za Slovence, Žvabek I, Žvabek II, Dijaški dom SŠD ter vse ekipe, ki bodo nastopale prvič. Ekipe, ki bi rade sodelovale na turnirju, naj se prijavijo najkasneje do 3. junija pri Slovenski športni zvezi Spi-talgasse 12, 9020 Klagenfurt, (tel. 85 2 35), prijavnina znaša 100.— šil. Isti dan bo na sedežu SŠZ ob 19. uri sestanek vodij ekip. Natančnejše informacije posreduje SŠZ.
Mladinski dan -v docela novi obliki
Letos je načrtovan drug način obhajanja mladinskega dneva. Po geslu „Priključiti se Kristusu v povsem preprostem življenju“, se bo mladina skušala odreči mnogim udobnostim: vožnji z avtom, elegantni obleki, preobilni jedi, itd.
Zbrala se bo na določenih mestih in šla peš na Rebrco. Na sporedu bodo diskusije, meditacije, pogovori v skupinah, interesne kreativne skupine, za zaključek pa ob 16. uri sv. maša.
Prisrčno vabljeni!
Burger in njegovi glasovi
(Nadaljevanje s 3. strani)
vilne podporne izjave za Burgerja. V celovški prestolnici je grozljivo visoko število ljudi, ki se tudi danes, s svojim podpisom, deklarirajo za naciste. Po razmišljanjih v tem članku je vsaj 95 odstotkov od teh 140.000 volilcev zavestno napravilo svoj več ali manj kljukasti križ.
Teden dni po volitvah je treba ponovno ugotoviti, da so na Koroškem selski rezultat — 92 procentov za Kirchschlägerja — sramežljivo zamolčali. Nadpo-prečni rezultat za Kirchschlägerja na dvojezičnem ozemlju je teden dni po volitvah v javnem mnenju in — z eno samo izjemo — stališčih politikov zreduciran na „nič slabši“ ali „komaj slabši“ rezultat od ostale Koroške.
Še in še bodo morali koroški Slovenci opozoriti javnost, da je manjšini naklonjena politična drža prinesla sadove. Vedno je treba imeti pred očmi, da tudi leta 1973 ni bilo drugače, ko so socialisti in javnost videli krivdo za slabo odrezanje socialistov v njihovem zadržanju pri Ortstafelsturmu in ne v njihovi politiki, odmaknjeni od potreb prebivalstva. Leta 1972 namreč ni bil sklenjen le zakon o dvojezičnih napisih, temveč tudi zakon o razpustitvi številnih malih občin, ki je zmobiliziral velik del prebivalstva proti socialistom. Grešni kozel pa smo postali edinole Slovenci, javno mnenje je bilo odvrnjeno od težav z novo ureditvijo občin ...
SPD ŽILA vabi
Vascit pr Žile
(Ziljska ohcet)
Čas: nedelja, 8. 6. 1980, ob 14.30
Kraj: pri Plicu — dom Franca Grafenauerja, Brdo pri Šmohorju
Nastopa: AFS France Marolt MPZ „Rož“ iz Šentjakoba Isti dan v farni dvorani v Šentjakobu v Rožu ponovitev ob 20. uri
Prireja: SPD „Rož“
„SOSED, KAKO TE GLEDAM“
Literarni večer
Prireditelj: PEN Koroška in SPD „Bilka“
Berejo: Koroški nemški in slovenski besedni ustvarjalci
Kraj: gostilna Miklavž, Bilčovs Čas: nedelja, 8. 6. 1980, ob 20. uri