geografska raziskovanja mladih UDK: 911.37(497.12-19) SUBURBANIZACIJA V LJUBLJANSKI REGIJI * Mojca Mlinar Suburbanizacija je eden najznačilnejših procesov višje faze urbanizacije, v katerega pri nas šele stopamo. Po mnenju nekaterih teoretikov ima namreč urbanizacija štiri značilne stopnje: urbanizacijo, suburbanizacijo, dezurba- nizacijo in reurbanizacijo. V prvi stopnji teže ljudje v zgoščena mesta. V drugi beže iz njih, v tretji beže iz urbanih področij na sploh, v četrti pa se vračajo v osrednja območja mest. P o j m o v n a o p r e d e l i t e v Suburbanizacija je proces, ki ima v različnih deželah tudi različne pojavne oblike, saj je na primer v ZDA potekala drugače kot v zahodni Evropi ali pri nas, kar ima za posledico zelo raznovrstne opredelitve tega procesa. Glede na slovenske razmere lahko ugotovimo, da se še ni izoblikovala tako izrazito kot v drugih, višje urbaniziranih deželah. V obrobju Ljubljane, s čimer smo se podrobneje ukvarjali, lahko ugotovimo, da se še močno pre- pletata tako "beg s podeželja" kot tudi "beg iz mest". Glede na specifično- sti poselitve pri nas lahko rečemo, da je suburbanizacija proces, pri ka- terem se intenzivnejša rast prebivalstva prenaša na zunanji rob mesta, medtem ko v centru upada. To ima za posledico hiter razvoj obstoječih ali celo nastanek novih (suburbanih) naselij na mestnem robu, ki so ekonomsko bolj ali manj odvisna od osrednjega mesta, zato imajo lahko značaj spalnih naselij, ali pa zelo raznovrstno funkcijsko strukturo, ki se v večini prime- rov še prepleta s kmetijsko dejavnostjo naselij. Decentralizaciji prebival- stva pa po določenem času lahko sledi tudi intenzivna decentralizacija indu- strije, trgovine, servisov in javnih služb, kar zmanjšuje ekonomsko odvis- nost suburbanih območij od osrednje mestne aglomeracije. Suburbanizacija je eden najbolj protislovnih procesov. Po eni strani kaže tendenco k uveljavljanju relativno nizke gostote poselitve v urbaniziranih območjih, po drugi strani pa so ekološka in ekonomska merila privedla do prostorske politike, ki uveljavlja (sicer decentralizirano, pa vendarle) izvleček diplomske naloge, mentor prof.dr Igor Vriser 3 K K v štud. geog. , Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 44 koncentracijo. V nadaljevanju se bomo, kot že rečeno, podrobneje dotaknili procesa sub- urbanizacije v ljubljanski regiji , kamor smo uvrstili poleg ljubljanskih občin (Lj.-Bežigrad, Lj . -Center, Lj.-Moste Polje, Lj.-Šiška, Lj . -Vič Rudnik) še občine Domžale, Kamnik, Grosuplje, Litija in Vrhnika. S u b u r b a n i z a c i j a v l j u b l j a n s k i r e g i j i Če je bilo za povojno obdobje značilno kopičenje prebivalstva v Ljubljani, pa lahko po letu 1960 zasledimo, da se je koncentracija v mestu umirila in da se je intenzivna rast prebivalstva prenesla na mestno obrobje. Vloga Ljubljane tako ni več v vseh ozirih centralna, pač pa se je pričela oblikovati funkcionalna soodvisnost z manjšimi mesti (Kamnik, Domžale, Vrhnika, Grosuplje), ne da bi ta mesta izgubila svojo identiteto in postala gola spalna naselja, pri čemer so Ljubljani ostale funkcije najvišje stopnje. M e t o d o l o š k i p r i s t o p Da bi omejili suburbano območje Ljubljane, smo izbrali nekaj indikatorjev. Pri izboru pa smo imeli nekaj problemov, saj smo morali zaradi nedostop- nosti nekaterih statističnih podatkov število prvotno izbranih indikatorjev omejiti le na 4, in s icer : - časovna oddaljenost naselij do Ljubljane. Suburbana naselja so praviloma v neposredni okolici osrednjega mesta oziroma imajo do njega ugodne prometne zveze. Zato je časovna oddaljenost eden pomembnejših indika- torjev suburbanizacije; - % kmečkega prebivalstva v naseljih. V ruralno - urbanem obrobju, kjer je vpliv mesta zelo močan, je deagrarizacija dosegla zelo visoko stopnjo in je povzročila preslojitev prebivalstva v neagrarne poklice. Zato smo pred postavljali, da je v suburbanem pasu % kmečkega prebivalstva zmanjšan na zelo nizek delež; - % zaposlenih v naselju, ki dnevno migrira na delo v Ljubljano. Ekonomska odvisnost suburbanih naselij od osrednjega mesta se lepo kaže z visokim deležem dnevnih delavnih migrantov; - °/b avtohtonega prebivalstva naselij. Ker je za suburbanizacijo značilno, da se prebivalstvo preseljuje iz ožjega mestnega območja na obrobje, smo predpostavljali, da bo v suburbanem pasu % avtohtonega prebivalstva nižji v nasprotju z zunanjim podeželskim območjem. Naša naloga je bila določiti mejo med suburbanim in podeželskim območjem Za razmejitev suburbanega pasu od osrednjega mestnega območja pa smo upoštevali formalno mejo mesta. Ker so bili statistični podatki za posamezne krajevne skupnosti pomanjklji- vi, smo kot osnovno enoto proučevanja izbrali naselja. To pa je pomenilo tudi dosti več dela, kajti v obravnavanih občinah je 996 naselij, medtem ko 45 je krajevnih skupnosti le 235. Zaradi velikega števila podatkov smo se odlo- čili za računalniško obdelavo, in sicer smo izbrali metodo voditeljev ( lea- der method), ki je poseben primer metode (dinamičnih) oblakov. Pri metodi voditeljev lahko poljubno izbiramo, v koliko skupin nam raču- nalnik razvrsti enote. V našem primeru smo vse enote (naselja) želeli razvrstiti v tri skupine naselij. Zato nam je računalnik izbral tri slučajne enote, ki jih lahko označimo kot voditelje, ker so bili tipični predstavniki treh skupin naselij. Na osnovi podobnosti med enotami in voditeljem je računalnik namreč vse enote razvrstil v tri skupine ter vsaki posebej izra- čunal centroid oziroma težišče, ki ga je predstavljala določena enota - od- slej nov voditelj. Nato smo postopek ponavljali toliko časa, dokler se ni nov voditelj izenačil z voditeljem dobljenim korak pred njim, kar je konkretno pomenilo, da smo postopek končali v desetih korakih. Tri skupine naselij, ki smo jih dobili na tak način, smo označili kot subur- bana, prehodna in podeželska. suburbana prehodna podeželska naselja naselja naselja % kmečkega prebivalstva 3 18 21 % migrantov v Ljubljano 45 63 13 % avtohtonega prebivalstva 45 61 57 časovna oddaljenost do Ljubljane v min. 30 45 60 Povprečne vrednosti indikatorjev za suburbana, prehodna in podeželska na- selja. S u b u r b a n a n a s e l j a Na karti lahko vidimo, da poteka suburbano območje sklenjeno okoli Ljublja- ne. Zanimivo izstopajo posamezni kraki tega pasu, ki se zajedajo ob vseh glavnih vpadnicah daleč v podeželje, kar kaže na velik pomen prometa oz i - roma dostopnosti do Ljubljane. Ob pogledu na karto se tudi jasno vidi, da je suburbani pas proti kranjski strani umetno omejen z občinsko mejo. Predvidevali smo namreč, da sta Kranj in Škofja Loka že tako močna samo- stojna centra, da imata izoblikovano že lastno suburbano območje, zato ju nismo vključili v obravnavano regijo. Torej suburbano območje Ljubljane zajema predvsem ravninske predele, kot so BistrLška ravan, Ljubljansko polje, Ljubljansko barje ter posamezne pro- 46 V;*' KARTA ŠT. 3 PRIKAZ SUBURBANEGA, PREHODNEGA IN PODEŽEL- SKEGA PASU LJUBLJAN- SKE REGUE mesto LJUBLJANA SUBORBONI PAS PREHODNI PAS PO DE ŽRL SITI paS 47 metne krake, kot so Črni graben, Savska dolina do Litije in del Dolenjske- ga podolja. Suburbani pas zajema gospodarsko najrazvitejše območje ljubljanske okoli- ce , kjer je urbanizacija dosegla že zelo visoko stopnjo (kmečkega prebi- valstva je le 3%) in kjer je tudi prometna povezanost z Ljubljano zelo ugod- na (do 30 minut). Na tabeli lahko tudi vidimo, da je delež dnevnih delovnih migrantov od vseh zaposlenih v naselju 45%, prav tak pa je tudi % avtohto- nega prebivalstva. P r e h o d n a n a s e l j a Ze samo ime nam kaže na prehoden značaj tega pasu med suburbanyn in podeželskim pasom. Ta prehodnost pa se izraža tako v tipičnih lastnostih, kot tudi v sami legi tega pasu. Prehodni pas ne poteka sklenjeno okoli Ljubljane, ampak gre za posamezne otoke, ki so razporejeni bolj ali manj med podaljšanimi kraki suburbanega pasu. Gre torej v glavnem za nekoliko bolj hribovite in zato težje dostopne predele, ki so v neposredni okolici Ljubljane. Sem spadajo nekateri predeli Posavskega hribovja, območje Dolenjskega podolja južno od Grosuplja, južni del Ljubljanskega barja s Krimskim višav- jem do Velikolaščanske pokrajine, del Polhograjskega hribovja med Horju- lom in Polhovim Gradcem ter majhen predel na severu okoli Rašice in Ska- ručenske gmajne. Če si ogledamo tipične lastnosti tega pasu, lahko vidimo, da se je delež kmečkega prebivalstva v tem pasu v primerjavi s suburbanim pasom pove- čal (18%), prav tako je močno narasel delež dnevnih migrantov (63%), v določeni meri pa tudi delež avtohtonega prebivalstva (61%). Prehodna nase- lja imajo poleg tega že slabšo dostopnost do Ljubljane kot suburbana, kar se kaže v povečanju časovne oddaljenosti (45 min . ) . Najzanimivejša je prav gotovo ugotovitev, da imamo v tem pasu izrazito najvišji delež dnevnih migrantov (63%) v primerjavi s suburbanim in po- deželskim pasom, kar nas opozarja, da je prehodni pas ekonomsko bolj odvisen od Ljubljane kot suburbani. To dejstvo nam potrjuje tudi ugotovitev, da v tem pasu ni večjih krajev, ki bi lahko nudili zaposlitev svojemu prebi- valstvu,kar seveda pospešuje dnevno migracijo delovne sile in vse večjo ekonomsko odvisnost tega pasu od Ljubljane. P o d e ž e l s k a n a s e l j a Podeželska naselja so razporejena pretežno sklenjeno na zunanjem robu obravnavane regije. V ta pas so torej razvrščena tista naselja, ki so pro- metno že precej odmaknjena od Ljubljane. 48 Delež kmečkega prebivalstva je v tem pasu v primerjavi s prehodnim še nekoliko narasel (21%), zelo močno pa je upadel delež dnevnih migrantov (13%). Delež avtohtonega prebivalstva je v podeželskem pasu celo za ma- lenkost nižji kot v prehodnem pasu (57%), medtem ko je dostopnost pode- želskih naselij do Ljubljane najslabša (60 min . ) . S k l e p Ker se je v preteklih desetietjih s suburbanizacijo Ljubljana bolj ali manj stihijsko širila v okolico, so bile pozidane velike površine kmetijsko naj- kvalitetnejših zemljišč, po drugi strani pa se je v hribovitem zaledju Lju- bljane nadaljevala stagnacija oziroma celo depopulacija, ki je povzročila precejšnje zaraščanje z gozdovi. Leta 1982 je bil zato izdan intervencijski zakon o zaščiti kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti. V lju- bljanski regiji so najprimernejša zemljišča za kmetijstvo v ravninskih pre- delih, in sicer predvsem na območju Ljubljanskega polja, kjer je tudi povpra- ševanje po prostoru zaradi razvoja naselij in infrastrukture največje. Zato bi bilo z ekološkega vidika najprimernejše planiranje poselitve na robne predele ljubljanske kotiine, in sicer na pobočja in manjvredna zemljišča, ki niso več v tolikšni meri interesantna za kmetijsko izrabo. Poselitev višjih predelov pa bi bila ugodnejša tudi zaradi boljših bivalnih pogojev. Prebival- stvo bi namreč lahko poseljevalo območje nad inverzijsko plastjo hladnega onesnaženega zraka in megle. Najtehtnejši razlog, ki najbolj zavira tako poselitev, pa so občutno višji stroški gradnje na pobočjih. Poleg ekoloških dejavnikov pa bodo na poselitev v prihodnje vse bolj vpliva- li tudi ekonomski dejavniki, saj cena energije vse bolj raste, kar bo delova- lo zaviralno na nadaljnjo suburbanizacijo. Izhod iz nastalega položaja je torej na eni strani omejevanje pretirane sub- urbanizacije oziroma disperzne poselitve in njeno usmerjanje, po drugi stra- ni pa pritegovanje raznih dejavnosti v suburbana območja. S tem bi se namreč še povečalo število delavnih mest v teh predelih, kar bi omogočalo zaposlo- vanje vedno večjemu številu prebivalstva v kraju bivanja. Vloga Ljubljane se na ta način tudi v prihodnosti ne bo zmanjšala, temveč v določenem smislu celo narasla, saj se bodo v njej koncentrirale dejavno- sti regionalnega in republiškega pomena, medtem ko se bodo lokalne dejav- nosti selile v druge manjše centre v regiji . Suburbanizacija ne bo potekala več spontano in stihijsko kot doslej, temveč vse bolj diskontinuirano in se - lektivno, samo v določenih za to primernih področjih. L i t e r a t u r a 1. Ferligoj Anuška, Razvrščanje v skupine z omejitvami, doktorska diserta- cija, Ekonomska fakulteta B. Kidriča, Ljubljana 1983 49 2. Geografski problemi obmestij, Geographica Slovenica 11, II. poljsko- jugoslovanski seminar, Varšava 29 .5 . -3 .6 .1978, Ljubljana 1980 3. Gosar Lojze, Problemi razvoja primestnih agrarnih naselij ob primeru Kozarij in Bevk, v : Urbanizacija prigradskog područja velikih i srednjih gradova, simpozij 23.-25.aprila 1980 v Beogradu, Zavod za planiranje razvoja grada Beograda, Beograd 1980 4. Kokole Vladimir, Ruralno-urbano obrobje ljubljanske mestne aglomera- ci je , I . , II. faza, UI SRS, Ljubljana 1975 5. Ljubljana 2000, Strokovne podlage za pripravo osnutka dogovora o skupnih temeljnih dolgoročnih planov v ljubljanski regiji , Izbrane temeljne sesta- vine, UI SRS, Ljubljana 1984 6. Modern Metropolitan Systems, ed. by Charles M. Christian and Robert A . Harper, A Bell and Howell Company, Columbus 1982 7. Vrišer Igor, Urbana geografija, Filozofska fakulteta, FAGG, Ljubljana 1984 50