inserati sc sprejemajo in velj& tristopna vrsta: S kr., čc se tiska lkrat, J* »i »i it »i - n n ii n ii 'i Kolek (Itempelj) znese vselej 80 kr. Pri večkratnem tiskanji Xt?£mwl hiš. št. 284. 5 Naročnino prejema opraviti (administracija) in ekspedieija v Ulaziiikovi tiakarniei na Bregu. Izhaja po trikrat ua teden in sicer v torek, četrtek in saboto. Hermanov govor. l:stavoverni državni poslanci niso kmalo slišali tako grenkih resnic, kakor jih jim je govoril štajarski poslanec gospod Herman 18. t. m. v peti seji državnega zbora. Govor je tako čvrst in mojstrsko izdelan, da bode bralcem „Slovenca" gotovo ustreženo, da jim ga podamo v prevodu, ki smo ga naredili po stenografični" poročilih *. Najprvo naznanim svoje stališče brez ozir; na nasledke, ki jih bode morebiti moj govor imel v posebni združbi. Dokazovalo se je, da mora državni zbor oziroma deželnih zborov samostalen biti zavo upora, ki so ga deželni zbori razodevali volitvi poslancev v državni zbor. Ne da bi ta upor preudarjali, ne da bi poslušali pravični tirjatve in želje deželnih zborov, ne da bi se z njimi spravili, so še samovoljno ovrgli nji hovo pravico, pošiljati v državni zbor poslance izmed sebe, ki se opira na cesarsko pismo 20 oktobra 1860 in še celo na tebruarjevo ustavo ter so izrekli samostalnost državnega zboi samosvojnosti dežela in kraljestev v škodo. In to je storil državni zbor, ki so mu celo njegovo postavnost spodbijali, ki mu je bilo mogoče sklepe delati le vsled neznanskega pritiskanja pri volitvah, ki so sc mu zoper to samovlast nost upirali mnogi poslanci v državnem zboru in pa ljudstvo zunaj državnega zbora. (Oho » Zavolj teh okoliščin — ne govorim v imenu posebne združbe - smem v imenu svojih vo lilcev izreči, da je postava 'J. aprila 1873 sicer dana, pa ne po pravici. (Oho!) Predsednik (govornika ustavijiije): Dr žavne temeljne postave so pravna podlaga na šemu zboru; toraj nc morem pripustiti, tla bi se njihovi veljavnosti ugovarjalo. Poslanec Herman (nadaljuje): Mislim da jaz, ud te zbornice, smem vir postav preiskovati in pretresovati — da, še več rečem in tedaj v imenu svojih volilcev očitno ugovarjam tem postavam. Po takem potu postave delati sicer marsikomu pristuje. pa svobodno in po ustavi to ni, in nobeden se ne sme pohujšati, ako se upiram zoper te postave, in iz tega upiranja ne more zopet izhajati pravica, izmisliti nove sile, s kterimi bi se ta upor ustavil. S to postavo je pa tudi oziroma volitevne pravice pravemu ohranilnemu ljudstvu v škodo in meščanstvu s premakljivo istino v prid nastopila enakopravnost, ki nas z veliko žalostjo napolnuje glede pravice, ljubezni iu modrosti v državnem vladanji; in če še pomislimo, da je ravno tista vlada, ki je to postavo na dan spravila, tudi volitve izvršila, se, gospoda moja! lahko razumeva lice te zbornice, in se mora tudi milovati ljudstvo, ki je zopet volilo, dasiravno je vedilo, da bo večina v manjšini in da se bodo delale postave in sklepi, ki njegovi lastnini ne bodo primerni. Gospoda moja! postava ± aprila 1873 in sostavate zbornice je zmaga in utrditev stanja in zmage ene stranke, enega stami, enejja nemškega meščanstva. (Ne- plemena (smeh), mir.) Predsednik: (iospode prosim nekoliko veči tiliote, ker sicer ni mogoče slišati gospoda govornika. Poslanec Herman i povzame besedo): In da bi bilo v takih okoliščinah drugim ljudstvom in strankam mogoče popolno razodeti svoje njegovim poslancem — ko so prišli v februarjev državni zbor. Sedmograjsko je izvedilo to, ker je bilo iz same hvaležnosti izbrisano izmed živih v prid tistim, ki niso prišli v državni zbor (l)obro! Dobro! na desnici.) In Čehi so vendar zmiraj svojo dolžnost spoluovali in vsako leto pridno pošiljali na Dunaj veliko milijonov, in prav veliko vojakov dajali, in v * Da govor pride v roke tudi narodnjakom, ki ,,Slovenca" ne bero, zlasti volilnim možem na Štajarskim, da bodo vedili ceniti svojega državnega zastopnika g. Hermana, dali smo jih (iOO posebej natisniti. Kdor jih kaj želi, da jih ratdeli med ljudstvo, naj ae obrne do vredništva, ktero nou jih bode brezplačno poslalo. želje in pravice v tej zbornici in jim dobiti j zahvalo za to je Avstrija na Pemskem, ker so se veljavo; nadalje, da bi se na tej podlagi na- """ sprotja poravnala in naredil stanoviten mir, da bi se po tem potu pospešila edinost in moč v državi, to se bo težko trdilo in dokazovalo; nasproti moremo reči, da s temi postavami je napovedan nov boj ljudstvom, deželam in kraljestvom (na levici: oho! gotovo ne!), in da se je tako napravil stan, v kterem se bode država in njene dežele med sabo bojevale in njihove narboljši moči ugonobile. Moja gospoda! avstrijanska ljudstvasamo-vladarsko neomenjeno vlado še prenašajo, ali stranke s samosilstvom ne morejo prenašati. Da pa vsi ne morejo pridobiti tukaj veljave svojim pravicam in željam, to priča ravno naša manjšina, in to pričajo tudi prazni sedeži. Omenili so se tudi poslanci teh sedežev. Ker sem njih misel, si štejem v čast, tla spolnim dolžnost in se poženem za nepričujoče. Čehi so bili na Dunaji in so se z nami posvetovali, in so se potom zopet domu vrnili. (Smeli.) Itekli so: Avstrija je pod varstvom stanovitne, blagovite, če tudi brez njih narejene ustave; njeno gospodarstvo ima po vradnem poročilu (smeh) neizrečen pospeh; mir, ki se ima utrditi, je že tudi res narejen (s m c h l, in razkričano hujskanje zoper duhovne je že gotovo nehalo; očitna iu zasebna nravnost je izvrstna. Ker je vse tako dobro, jih tudi ni treba in zato ostanejo doma. (Dobro! na desnici in smeh.) Svetovna razstava jc bila sicer draga m okoliščinam neprimerna potrata, pa veči del primanjkljeja bo vendar zopet njih zadel, in Čehi držali svoje zapisane, pripoznane in s prisego potrjene pravice, skorej delala kakor sovražnik v sovražnikovi deželi, zobsedo (ugovarjanje na levici), z globo in ječo, z zatiranjem družeb in gospodarstvenih naprav (dobro! na desnici, ugovarjanje na levici) in tako dalje in z neznanskim pritiskanjem pri volitvah. • Glede tacih dogodeb bi vendar modra vlada razvidila. da ne morejo priti v to zbornico, in pohvale radi drugim pr epu ste. i Dobro! na desnici in velik smeh.) Od Slovanov, in zlasti od Čehov nočejo na Dunaji, kjer le nemški duh namesti izgnanega svetega Duha vlada (velik smeh) Predsednik i ustavljajo: Gospoda govornika prosim, tla naj glasneje govori, ker ga sicer ne morem razumeti. Poslanec Herman (povzame besedo): Rekli so, da od njih na Dunaji nič nočejo ve-diti. in se jim nočejo vsilovati; kar pa hočejo, to so jim že stokrat povedali, zato pa nič ne morejo pomagati, če imajo na Dunaji tako kratek spomin, iu če danes nič več ne vedo, ;aj so včeraj govorili. (Smeh na desnici.) Na prosto pot, ktero so jim bili enkrat odprli, bi bili, pravijo, radi stopili, pa, preden ,im je bilo to prav mogoče, so jim jo zopet zaprli. Pozneje so bili še dvakrat vabljeni, da naj svoje želje in pravice naznanijo in jih z državo v edinost pripravijo; pa, ko so bili na potu proti Dunaju, so jim vrata pred nosom zaprli. To ravnanje in ta državna in vladina modrost jim ni prav razumevna. (Smeh na desnici.) Avstrija, pravijo, dokaj nerada spolnuje dolžnost hvaležnosti, in oni nočejo k temu posebne prilike dajati. Hrvatje in Srbi so 40.000 mrličev za cesarja in cesarstvo mstili na bojišču in v zahvalo zato so brez varstva in pomoči izročeni tistim in prisiljeni pošteni zvezi s tistimi, ki so nasprotno de-ali. In Sedmograjsko naj bi izvedilo, kaj se pravi hoditi v državni zbor — tako so rekli zato doma ostanejo. Gospoda moja! tudi o drugem vprašanji, namreč o cerkvenem, se je tukaj tako govorilo da se ne vjeina s čutilom ljudstva in me sili na to odgovoriti. Hočejo namreč napolniti praznote, ki so jih sami storili s tem, da so odpravili dvojestransko pogodbo, ker so zavolj njih prišli v tak stan, ki je škodljiv očitni nravnosti in državini veljavi. Koliko je ravno sedanje cerkveno vredstvo škodljivo očitni nravnosti, nam bode menda gospod poročevalec natančneje razjasnil (smeh na desnici); jaz si tega ne moreni misliti, in kar zadeva škodo-vanje državine veljave, si menda poročevalec misli svobodnjake, ker le-ti so dandanašnji država. Ko bi se tudi drugi šteli k državi, bi se morda to ne trdilo, in če se že mora cerkveno gospostvo odpraviti, prosim, povejte mi: Kaj pa je to gospostvo ? Ali tiče se morebiti le cerkvene zadeve? Ali je to gospostvo vsacemu škodljivo? (Da! na levici.l Ali bi bilo gospostvo svobodnjakov bolje? (Da! na levici.) Kdo pa zahteva, da naj namesto cerkvenega gospostva nastopi gospostvo liberalne države iu kdo je Cerkvi nadomestovalec ? Ali so ga pač kaj prašali, ali saj svetovali, da naj se vpraša? Gospoda moja! Verske in cerkvene koristi niso samo koristi cerkvene vlade, so pa veliko več koristi ljudstva v najvišem pomenu, in ljudstvo se vere drži, ker se mora držati, ker zasledilo čuti, tla brez vere in brez nabožnosti vladavec in vladanci zabredejo v nered in zmešnjavo, da gre vse brez glave in križem, in da nobena država in nobeno ljudstvo brez vere ne more obstati. Ako se pregrehe, hudodelstva in nepodložnost razpasejo, ako se zgube vse čednosti ljubezni do bližnjega, pokorščine, varčnosti in pridnosti itd., ako se vse križem meša, kdo ima škodo? Nemara liberalna država? Ne, ampak ljudstvo: gospodje, poslušajte glas ljudstva; ako se po njem ravnate, obljubim, da bode naučni minister svoje osnove za nove cerkvene postave mogel v žepu obdržati. (Splošni smeh in nemir.) Dandanes hoče že vsak cerkvene reči obravnavati, od ministra do prodajavke juhe na trgu (velik smehl. Vse se zaganja na Cerkev, od ktere vendar vsi žive. Pač da, prikupljenje pri drhali, častne službe in njih poviševanje, sedeže v zbornicah, celo ministerske službe se najlože dobe Cerkvi ua škodo (velik smeh in oho-klici na levici), iu celo slabosti in lise se najlože dajo pokriti z obleko, ki so jo Cerkvi raztrgali. Gospoda moja! Cerkev je naprava za vesoljni svet in njeno kraljestvo se ne steza le samo na Avstrijo, ona kakor taka potrebuje središnega sodstva, poglavarja, društvene raz-redbe v svojem vodstvu, in ona ima pravico sama si dajati tiste pravila iu vredbe, po ktc-rib dela in živi in svoje imenitne namene dosega. Cerkev mora učiti vse narode, njena ua-loga je: odgojati človeški narod, oua ima iskati božje resnice in jih postaviti kakor luč in svetilnik , na kterega morajo gledati vladavci in vladani, da nc zaidejo. Kjer se vsak obrača zgolj na revno brlečo svetilko svoje pameti — in pa saj slehern ima svojo pamet — tam bo vse mrgolelo kolobocije in zmešnjave. Gospoda moja! Država je zmožna le po zunanjem k pokorščini prisiliti, zamorc le za dovršeno djanje strahovati, ali voljo za nravnost zbuditi in vtrditi, hudobne nagibe, ki gospodujejo človeku v srcu, zatirati, nravno iastnijo vpodobiti, človeka storiti človeka, tega ona ne more, to more lc Cerkev. In pa saj zgolj omikanje uma ne zadostuje: petrolevci i požigavci s petrolejem), tolikeri sleparji in goljufi (velik smeh) — saj so bili vsi po umu omikani. Olika uma je le še toliko nevarniši, ako v službi nravne volje ne dela. Država gospoduje v posvetnem, Cerkev v nrav-nem okrožji. Cerkev ni nad državo nc pod državo, ona je enakopravna z državo (ugovarjanje na levici). Le samo tam. kjer se cerkvena in svetna oblast med seboj spoštujete in pod pirate, je mir, sreča in blagoslov. Cerkev je še le državnonevarna postala, odkar so država liberalci, kteri v svojem materijalizmu vse nad-zemeljsko taje in v svoji gospodovalnosti iu samopridnosti vsako nesvojo samostojnost odbijajo. Cerkvi perut za perutjo s telesa rujejo, zraven tega pa čez gospodovalstvo Cerkve kričč! Sicer pa jc veliko družili vprašanj in nadlog, ki so nam bliže in ktere ima le izločno sam liberalizem na svoji vesti. Zavračam na vedno večo revščino in spačenost ljudstev; zavračam na splošnjo očitno nevarnost, ki vedno raste in je dosegla stopnjo, da ljudstvo žene v obup. (Smeh.) Zavračam na to, da obrtnijski in meščanski stan sta že v nič djana, in da kmetijstvo bode v kratkem enako in le še na niti visi. Zavračam na razdjani mir med Cerkvijo in šolo; zavračam na počenje priraščajoče mladine, da človeka obhaja strah in britkost pred prihodnostjo; zavračam na splošnjo dušno potrtje! Veruje se nič več ne — upa se nič več ne; ljudstvu je odmaknjen tudi poslednji držaj, zanašanje na pravico pri vladi. In ta liberalna politika rodi stanje, ktero bi se utegnilo imenovati zmešnjava in brezvladjc v malem. (Živo ugovarjanje na levici in klici: To je že prehudo!) Nobeden več ne ve, kaj hoče, kaj mora.(Smeh) Klici na levi: To je res!) To je narobe svet. (Smeh.) Ali mar ne? Narodi so konservativni, vlada in državni zbor pa sta liberalna, in gornja zbornica še bolj liberalna memo spodnje, in vlada je zdajci dospela do skrajne levice. (Velik smeh.) Vlada ni Avstrijska, ona je vlada ene stranke, vse očitne zadeve, vmes celo pravstvo se od strankarskega stališča — (klici na levi: Oho! in velik nemir). Predsednik (ustavljaje): Prosim gospode poslance, da naj gredo na svoje sedeže. Ne morem govornika razumeti. Gospoda govornika pa prosim, da naj glasno govori, kolikor le more. Poslanec Herman (nadalje): Govoril sem o nasledkih liberalne politike. K temu gre dalje: Država je samovladarska, državni časniki pa pestvajo republiko in zasramujejo načelo postavnih vladarstev (legitimacijski principi. (Klici: oho! in smeli na levici.) Narodi so v svoji večini verni in katoliški, cesar se imenuje apostoljsko veličanstvo in ima pregovor „viribus unitis", vladini listi se pa pečajo s hujskanjem duhovstva in s preganjanjem katoličanov in z draženjem narodov in ostali časniški drhali zaznamnujejo sled, ktera pa tudi piše in počenja tako, da pri najbolj rudeči republiki se skor fjerje ne more. (Klici: Polj glasno!) C. kr. vradniki liberalizujejo (prostoniiš-Ijeno delajo) ljudstvo (splošni smeli), in vojni minister liberalizuje vojaštvo (še veči in dolg smeh), in potem se napravi sodnja preiskava, da naj se pretresa v vojaštvu nepokorščina in nepodložnost. Tako, gospodje, se spridujejo polagoma vse vrste družbinstva (smeh) in naš stan... (Glasni klici: Konec! Nasprotni klici: Pustite izgovoriti! Moj sklep se glasi: Stan jc tak, da duh domoljubja in samodržavucga čutila zinira, bolj v diui gre, in da se zaupa v Avstrijo bol in bolj iznebivajo. (Živo ugovarjanje na levici in v središču — klici: Oho!) In ravno vselej takrat se ga znebijo, kedar liberalno veličanstvo zopet na krmilu sedi, in da za Avstrijo ni otenja, dokler se vladstvo ne spremeni in se ne da vlada v take roke, da se priporočuje bolj z državovodsko zmožnostjo iu z višini duhom, kakor pa z neko zanirzo zoper Cerkev in druge narodovnosti. (Splošni smeh, dobro-klici na dcsnici). Politični pregled. V Avstrijskih deželah. Včeraj bila jc menda zadnja seja državnega zbora, ki bode še le po novem letu svoje seje zopet začel. Nekteri konservativni listi hudo grajajo grofa Hobenwarta, da se ni sdeležil adresne debate. Pa Hohenwart je govoril v imenu svojega kluba , in klub je imel gotovo veljavne vzroke, da se je debate zdržal. — Poslancu Hermanu se od vsih strani zahvaljujejo za njegov izvrstni govor. .,R. Kor." piše, da so Moravski federalistični poslanci predsedništvu državnega zbora pisali, da pridejo v državni zbor. V D e a k o v e 111 klubu sc je 22. t. m. govorilo, da sta Szlavvv in Kerkapok demisi-onirala. ,,Pest. Llovd" pravi, da Szlavv ne odstopi, Kerkapok pa odstopi še le pozneje. Sennvev trdi, da ne mara biti minister; če bi Sennvev prišel v ministerstvo, bi moral pasti Andrassv. — Ghiczv bode v Komornu zopet voljen za poslanca. — Ko jc bila v Ogrskem zboru obravnava zarad dcputacije. ki naj cesarju v imenu zbornice za petindvajsetletnico srečo voši, hoteli so namreč udje levega kluba zopet nasproti glasovati, in le Tisza jih jc pregovoril, da tega niso storili. V nanje države. 1'ruska. Bizmark jc menda nalašč iz Varzina v Berolin prišel, da bi se vprl Wind-thorstovemu predlogu o splošni, neposrednji in skrivni volilni pravici. Badenski deželni zbor se je 20. t. m. pričel. Prestolni govor pravi, da se bo delalo za občni blagor Nemške, pa tudi za ohranitev pravic posameznih dežel. Angležki parlament se snide 5. februarja 1874. leta. Francoski ministri so Mak Mahonu naznanili. da odstopijo. Maršal jih je prosil, da obdržijo svoje portfejle do imenovanja novih ministrov. Broglic in Mavne menda ostaneta v ministerstvu. Mak Mahon menda želi, da bi v ministerstvo stopili tudi zastopniki levega središča, pa menda ne bodo hoteli, dokler ostane Broglie. Da Mak Mahon dela za monarhijo, sodijo nekteri po tem, da skuša pridobiti nekaj Angležkih listov, ki naj bi priporočali kraljestvo. — Včeraj so se menda maršalu predstavili poslanci vnanjih držav, da so mu srečo vošili za podaljšanje njegove oblasti. Laška. Papež so 19. t. m. sprejeli depu-taeijo odgojenccv nemškega iu amerikanskega zavoda, ki so jim izročili lepo adreso. Nemcem so rekli, da sc v njih deželi krščanstvo preganja kakor pod odpadnikom Julijanom: treba jim je tedaj potrpežljivosti in kreposti, in posnemajo naj zgled nemškega duhovenstva. — Anierikancem pa so papež rekli, da ima Cer- kev tam popolno prostost, in da naj zvesto spolnujejo zapovedi Jezusove, sami sebe morajo premagovati, ako hočejo oditi skušnjavam slabih zgledov. Španjska in Amerikanska razprtija sc bode menda mirno poravnala, Grant in Angležka vlada sta podaljšala čas, da Španjska da za-dostenje. — Uporniki v Kartageni se hočejo menda udati, da Španjska more rabiti barke v Auierikanski vojski. Kartagenci dobro vedo, da se ne morejo dolgo več braniti, in zdaj je najprimerniši čas, da se vdajo. Ruski general Kautfmanu in Kivanski kao sta se menda že dogovorila o pogojah neke konvencije. Iz Kumiinske se poroča, da se od 1. decembra naprej pri državnih kasah vnanje srebro več ne bode jemalo. — V Bukareštu živeči Avstrijanci pošljejo cesarju za petindvajsetletnico vošilno adreso. Iz državnega zbora. Sedma seja zbornice poslancev. Predsednik dr. Rechbauer naznanja, da so svitla cesarica prijazno sprejeli vošila zbornice poslancev o svojem godu. — Poslanec Lienba-cher priporoča volitev odbornikov za preiskovanje vzrokov gospodarskega poloma. — Vclitev poslancev Golaba. Fiirsta, Klaudy-a, Scholne-serja in Umlaufta se potrdi. — Minister Lasser sporoči, da sc je vojaški polk. v kterem je več bolnih za kolero, v Gradec še le preselil, ko jc bila vojaška oblastnija v Zagrebu povedala. da je dotični polk dobrega zdravja. Sicer se je pa hitro poskrbelo vse, kar koli zdrav-ništvo zahteva. — Prihodnja seja 24. t. m Dopisi. Iz Dolenje vasi, 22. novembra. Po na-ključbi dobim te dni list „Tagblatta II." v slovenski obleki. Nek črnogledi dopisnik iz Rib-niško-Laškega okraja v njem zopet napada in sumiči duhovščino, da je hotela razprtije delati pri zadnji volitvi v Kočevji. No, se ve, da za spačenega človeka ni noben članek in noben dopis več mikaven, če ni v njem grdenja in zabavljanja čez duhovne, in ker se ne da v tem smislu zaželjenih faktov za vsak dan proti s kljuke sneti, treba si je izmisliti laži kar na celem. Tako tudi oni dopisnik. Pravi da so bili duhovni prav za prav zoper volitev Primoža Pakiža? — Sto goldinarjev za dokaz tega I dokler pa tega ne dokažeš, si nesramen laž-njiveč. Kdo je telegrafoval po daljne volilce, ci še niso bili gotovi, ali bi prišli, ali ne? Kdo si je največ prizadeval pridobiti trdostalne g. Barbotove volilce, ki niso hoteli od Primoža Pakiža nič več vedeti, odkar je pri direktnih volitvah proti njim glasoval? ali ne ravno duhovniki? Ali niso ravno trije zdaj daleč od tod bivajoči duhovniki jako daljno pot nalašč prišli volit v Kočevje? Ali veš ti stric poštenja-kradovič, da je omahujoči volilec, ki je bil že vradnenm gospodu besedo dal, da bo volil Brauneta, le na silno prizadevanje duhovnika že zadnji trenutek od tega odstopil? In naposled se predrzneš še debelo lagati, da je naš občespoštovani g. Klun ravno tiste dni prišel semkaj z namenom, da bi zdražbo delal in za-se kandidiral! Pisavec tega zamorem pred vsim svetom dokazati, da sem mu ravno jaz sporočil, naj volilce v svojem domačem okraju za Primoža Pakiža pismeno pridobiti skuša, ali pa naj sam pride jim prigovarjat, ker bili so zarad gor omenjenega primerljeja vsi jako zoper qjega. Tudi Matiče iz pod Turjaka, ki pri dopisniku iz laško - ribniškega okraja nekaj velja, je menda to vedil? Sreča je bila, da je g. Klun res prišel; ne vem, če bi bil kdo drugi toliko zamogel opraviti pri njegovih rojakih, po zdajni moji skušnji ne lahko premakljivih možeh. Ker se reva hočeš kot dopisnik ponašati pred svetom, — zakaj ne bi bil vsaj tudi ene resnične povedal, ki ti je dobro znana, kakor meni? Ali si že pozabil, kako je novopostal prijatelj mladoslovencev po vsi Dobre-poljski in Robski fari od hiše do hiše neutru-jeno letal, ter volilcem prigovarjal, da naj nikar ne hodijo volit v Kočevje, da naj rajši ostanejo doma itd. ? — To dobro veš! pa tudi to veš, da so ravno duhovniki zopet volilce na pravo napotili, ker res bi jih bilo sicer nekaj ostalo doma. Če bi bil ti to povedal, bila bi v onem dopisu vsaj ena resnična. I/. Tržaške okolice, 19. novemb. (X-:-Y). Pretekli petek so okoličani zopet pokazali, da ako so složni nekaj premorejo, ker izvoljeni so, razun enega, vsi od centralnega odbora priporočani kandidatje. V I. in II. okraju, kjer sta narodna kandidata Jože Sancin in dr. Vol-benk Muha izvoljena, sta nasprotna kandidata nekaj glasov vjela; v III., IV. in VI. pa so narodni kandidatje gg. Štef. Nadlišek, dr. Lo-zer in Jože Nabergoj izvoljeni skoraj enoglasno. Najbolj ponosen sme biti IV. okraj s svojim visokoučenim zastopnikom, dr. Lozerjem, ki je vsestransko izobražen in tudi težavnega poslanskega bremena ni prevzel iz sebičnosti ali kake druge dobičkarije, ampak le zato, da bi za v marsikteri zadevi zanemarjeno okolico kaj storil. Sicer se je zoper njega močno agi-tovalo, posebno po odpadniku „capo distre-tuale" Ferlugi, pa volilci se niso dali motiti in razun 4 so vsi njemu dali svoje glasove. I)a je pa dr. Lozer od 71 oddanih glasov dobil le 52, bilo je ktrivo to, da je komisija 15 glasov zavrgla skoraj le zato, ker je pri imenu Lozer manjkal naslov dr. — Volitev dr. Lozerja je pa tudi v tem obziru zanimiva, da je prejšnji zastopnik in svetovalec dr. Nakič, ki je pri volitvi za podpredsednika fungiral, in za kterega je Ferluga na vse kriplje delal, vjel le gori omenjene 4 glasove; veče nezaupnice mu njegovi nekdanji volilci gotovo niso mogli dati. Za volitev dr. Lozerja se je posebno vrli narodnjak , namestnik predsednikov pri centralnem odboru, g. Jože Požar, potezal, in težko bi bili zmagali, če bi ue bil on tako trdno za dr. Lozerja stal. Slava torej vrlemu možu! O volitvi v II. okraju, kjer je narodni kandidat dr. Muha s 44 glasovi izvoljen proti nasprotnemu kandidatu Maurerju, kteri je vjel 31 glasov, je naš znani prijatelj „Cittadino" že prinesel članek, da bi se ta volitev preiskala, ker so se po njegovi trditvi godile nektere nerodnosti; to je gotovo, da bodo Lahi vse poskušali, da bi ktero volitev ovrgli. Obžalovati pa moramo, da je v V. okraju narodnjak dr. Rizjak proti dosedanjemu poslancu Burgstallerju propadel, in to tem več, ker jc g. Burgstaller dan popred že v I. mestnem volilnem redu izvoljen bil. Mi si te stvari nc moremo drugači tolmačiti, kakor da so nekteri njegovi častilci Burgstallerja hoteli s tem počastiti, da je v dveh krajih izvoljen. Še bolj napačno pa je to, da so ga ti nekteri" prosili , da naj se poslanstvu za mesto odpove, ono za okolico pa obdrži. — Tisti „nekteri" naj bi bili pomislili, da g. Rurgstallcr spada k konservativni stranki, ki je z veliko težo le v I. redu proti rudeči Pragressovi stranki zma- gala; ko bi tedaj v mestu bilo treba novih volitev, bi se lahko zgodilo, da se izvoli kak privrženec „Progressove" stranke, ktera je že zdaj tako mogočna; v okolici pa se ni tega bati, tukaj pri novi volitvi gotovo zmaga narodnjak; — g. Burgstaller pa tudi kot mestni poslanec za svoj nekdanji volilni okraj lahko kaj stori, če druzega ne, bi novega poslanca podpiral; okoličani bi bili tedaj na dobičku. 15. t. m. bila je prva seja mestnega zbora, kteri je predsedoval starosta baron Pascottini; volili ste se dve komisiji za pregledovanje volitev, mestnih in okoličnih, in že pri ti priložnosti se je pokazalo, kako kompaktno stoji Progressova stranka, ker vsi izvoljeni pregledovala so njeni privrženci. Reklamirati se sme do prihodnje nedelje. 24. se zbor zopet snide da volitve potrdi in voli župana, kteri bo. ako ga na Dunaji o pravem času potrdijo, 2(1. kot deželni glavar odprl deželni zbor. Radovedni pričakujemo, kake bodo razprave deželnega zbora. Veliko ne smemo pričakovati, ker so zopet izvoljeni stari kolovodje in zagriznjeni lahoni; konservativna ali opozicijonelna stranka bode z okoličaui vred komaj štela 22 glasov proti 34, in bo zuiiraj v manjšini. Vendar pa upamo, da bo opozicijonelna stranka, čeravno je v manjšini, možato se ustavljala nepravičnim določbam večine! Domače stvari. „Umika", kaj-li ? — Kdor pozna .,Narodovo" pisav o, se mora pač čuditi temu, kako Hermanov sicer ojstri, pa vse skozi spodobni in resnični govor pretresuje, rekoč: „Strastno zmerjanje, klerikalno pretiranje v cerkvenih rečeh, kakor ga je g. Herman produciral, duhove le razjari, še bolj odbije nego pridobi." On, česar naj veči večina listov od mesca julija dalje mergoli od naj gerših psovk zoper duhovstvo in naj boljši narodnjake, je zdaj pa za to, da naj bi se ranjeno avstrijansko stanje le prav z mehkimi rokovicami tipalo! Ne manj čudna je njegova misel, da ta Hermanov govor bi bil le takrat na mestu, ko bi bila ,.pravna stranka" le za kacih 10 glasov v manjšini. Po tem modrovanji bi ddr. Vošnjak in Razlag še ust ne smela odpreti, ker njunih privržencev še toliko ni, da bi mogli klub (skupino) napraviti. Ker jc Hohenvvart zoper to, da njegovi klu-hovci pri adresni obravnavi govore, pa za to, da glasujejo (namreč zoper adresol, zato dvomi „Narod" nad „Daničinim upom, da bi Hohenvvart utegnil biti kdaj O' Connell za Slovence! Ne mara ima on kacega kandidata za to nalogo? — Na vso moč pa povzdiguje ,,Narod" dr. Razlaga in njegov govor. Koliko pa je ta govor vreden, razvidi se naj bolje iz odgovora, kterega je poročevalec dr. Ilerbst Razlagu dal. Naj prvo ga pikne, ker je rekel, da z mislimi gr. Hohenvvarta zadovoljen ni, ako ravno poslednji svojih misel še izrekel ni (znane so pač brez tega); veseli ga pa vender le, da ni zadovoljen, in sicer veseli ga vzrok. zarad kterega Razlag s Hohenvvartovimi mislimi ni zadovoljen. Zadovoljen neki Razlag zato ni, „ker on in njegova stranka stoje na podlagi postave in se zmiraj poganjajo za pravo in svobodo." Dr. Ilerbst po teh Razlagovih besedah sodi. „da on (Razlag) in njegova stranka priznavajo volilno reformo in da za vsaki pro-stostotni del državnih temeljnih postav se bodo vselej poganjali.(?) To so že zavezniki, ki samo polovico nekoliko prestopajo in se približujejo že popolni zvezi, in ki jih zato prav prijazno pozdravljamo." K takemu grenkemu norčevanju daje priliko politika, ki ni ne krop ne voda. ,.Narod'- v nedeljskem listu, pisajoč o Francoskem, zasramuje .,monarhijstvo" z veliko ne-otesanastjo: „Faktično žc zdaj kraljestvo . . . še neznanega maziljenca ; — monarhični sleparji; — uionarhističnim glumačem; — mesto ,.Marseillaise"* se slišijo zdaj pobožni romarski kori (Taki ,.Narodu," sc ve, kaj zoperno na njegovo republikansko uho bijejo!); — na Mak-Mahonu počiva jezuitski blagoslov" — toliko jih je nakopičil v malo verstah zato, ker se glasovanje za prodolženje Mak-Mahonovc oblasti ni obneslo po željah republikanarjev. Iu taki list hoče g. Hermanov govor kritizirati ? (Dr. J. Bleineis, r. 10. nov. 180K> je včeraj obhajal svoj 66. god. Čitalnični pevski zbor zapel mu je v nedeljo večer pred hišo štiri mične pesmi. G. Bleivvcis je žc 1. 1832 na Dunaju dal natisniti v latinskem jeziku „Dissertatio inauguralis medica de hirudine medicinah pro doetoris laurea Vindobon. pg. 55 ter I. 1843 vredovati jel Novice"; po njih in drugih delih svojih postal je pravi voditelj narodu Slovenskemu. ,.Laih. Ztg." poroča, da nekteri nameravajo sklicati občni delavski zbor, da bi se pogovorili o političnem položaju delavcev. Nameravali so to že lani, pa so popustili, ker so videli, da sc pošteni slovenski delavci ne puste za nos voditi. I parno, da se jim bo letos ravno tako godilo. (Konfiscirani ttSloveneclii se je, kakor se bere v „Laib. Zeitung", pregrešil zoper §. 65. (tedaj hudodelstvo!!), in deželna sodnija ljubljanska ga je objektivno obsodila, t. j., prepovedala razširjanje konfiskovanega lista, sama pa bo vničenje zasačenih iztisov blagovoljno preskrbela. (Narodov manever). Iz Gorenjskega se nam piše: V „Slov. Narodu" od 1!t. t. m. stoji na tretji strani pod stavkom ..Idričanje" to-le: „G. K. Klun, stolni kaplan, nam piše, da o ko-čevsko-ribniški volitvi ni za sebe, netro tudi za g. Pakiža agitiral." V listih, ki so se raznašali po Ljubljani, tega pojasnila ni bilo. Narod tedaj še zmerom menda dela, kakor o času volitve, ko jc Notranjcem dajal priklade o llohen-vvartu, kterih pa listom, ki so šli na Gorenjsko, ni priložil. Pogrešali smo v listih, ki smo jih dobili na Gorensko, tudi telegram o govorih dr. Razlaga in Vošnjaka. Pa to naj že bo; poštenje pa tirja. da se opravičenje privatnih oseb razglasi v vseh listih, v kterih je stal napad, in da se razglasi tako, kakor ga je napadeni pisal, da se vsakemu bralcu da priložnost, prepričati se o resnici. Le na ta način se dobro ime obvaruje." (Zapisnik porotnikov) je, kakor naznanja mestni magistrat ljubljanski, do 2G. t. m. na „rotovžu", da ga vsak lahko pregleda ter se pritoži, ako bi bil izpuščen. Nekteri obrtnijski mojstri so slavni Ljubljanski magistrat v zadnjih Novicah interpe-lirali zarad novo ustanovljene obrtnijske šole. Magistrat je namreč razposlal okrožnico, da morajo vsi mojstri rokodelske učence trikrat na teden v šolo pošiljati,sicer plačajo po 10-400 globe. Prišlo jc v šolo 400 učencev, a izmed teh jih je sprejetih le 140, in 260 jih je kakor brez poduka, da si so ga šc bolj potrebni. * ,,Marscilluise" (r. inaraeljčs.) jc francoski puntarska pesem. Kakor rogovileži razun morije in požiganja uimajo nič izvirnega, tako so celo napev te pesmi ukradli neki maši z Nemškega. Tu imamo pred svojimi lastnimi očmi žalosten dokaz, pravijo mojstri v omenjeni inter pelaciji, da ljudsko šolstvo gre povsod rakovo pot! (Na ljubljanskem gradu) obhajali sojetniki 19. t. m. cesaričini god s slovesno sv. mašo. {Dr. Schaffer in meščani.) V znani gostil niči, kamor zahaja že več let mnogo ljubljanskih meščanov bolj mirnega značaja, ki se ne pečajo radi s politiko, pa vendar-le po stari navadi volijo nemškutarja, pride govorjenje na zastopnika ljubljanskega mesta, dr. Schafferja, kteri je bil pristopil k mladonemškemu »Fort-schritsklubu". — „No, pravi precej trden me ščan, to je pa vender preveč! Jaz nočem biti Slovenec, jaz sem Kranjec, imam Nemce rad. toda Prus pa nočem biti po nobeni ceni. Še tega se mi manjka, da bi, kakor na Pruskem, vsak junkarček mi po glavi plesal in če bi se jaz tega branil, mi s svojo palčico ali sabljico po hrbtu udrihal! O ne, tega ne, zato mi Ljubljančani nismo, da bi pošiljali ljudi na Dunaj, ki bi nas potem Prusom prodajali. — G. Janko Krsnik, bivši suplent na kr. realki in viši gimnaziji v Novomestu, {, za nam. glavnega učitelja na c. kr. učiteljsko izobraževališče v Gorico. — Matija Sancin iz Brega nam piše, da ni pisal ne pisati ukazal „Poslanegali v 10. »Slovenca", kteremu je podpisan Matija Fežekov — Nek kmet iz Polan pri Kresnicah gna 'je 17. t. m. iz Ljubljanskega semnja par volov proti domu. Pri Kresnicah bila je pot zaprte ker jc ravno železnični vlak prisopihal. Vol se splašita, podreta ograjo in prideta pod vlak ki jih je zmečkal. Vlak je zdrdral iz sin, pa se vendar druge škode ni zgodilo. — Požarji. V Preserjah jc gorelo 30. okt pri Gregovju Trevcu. Škode je okoli .'500 gle Pogorelec bil je zavarovan. — 12. t. m. po gorel je v Velesovem kajžar J. Vidar, škode ima 1000 gld., zavarovan pa je le za 300 gld Zgorelo mu je boje tudi za 110 gld. denarja — 6. t. m. je pogorel K. Klobčič v Prevojah okraj Kamniški. Škode je 500 gld., zavarovan Slovenec jaz nisem, kakor sem že rekel, toda Je bl1 za 800 gldl Prus pa še manj, rajši bi postal še Slovenec."! — Dnevne potrebe vladarjev. Kuski car - Tako je govoril meščan, kteri je vedno le potrebuje na dan 25000 tolarjev, turški sultan lpo 19000 tolarjev. Kanjki Napoleon III. je po rabil 12000 tolarjev, Viktor Kmanvel porabi 8250, pruski cesar Viljem 8210 tolarjev, angležki kraljici je dovoljenih le 5250 tolarjev in našemu cesarju je 16000 goldinarjev na dan zadosti. »Kranjec" in voli nam nasprotnega kandidata, in drugi so mu prikimali: „Res je, res, prav ima »foter". Prusi pa ne bomo in dr. Saljiv, se je v prevodu čisto zgubil; tak jezik se sliši pri ljubljanskih nem škutarjih, kedar se hočejo slovenski pačiti in s tem dokazati, da je jezik slovenski grd, okoren, neukreten, le za kmete. Tako bi se pa naš lepi slovenski jezik vendar-le ne smel pačiti, kakor se je pri ti prestavi godilo. Če se v mladoslovenskih krogih, kamor zahaja prestavljavec te igre, tako govori, potem hvala za oliko! — Pa se je tudi igralcem videlo, kako nenavadna jim je taka robata in kosmata slovenščina, ki je vrh tega vsa namešana z neprijetno govorico ljubljanskih »frav" in „kr-šenic*'. — Se ve, da o taki igri ne moremo druzega poročati, kakor, da je bilo gledišče polno, ker so ljudje kaj boljšega pričakovali. Ven grede pa so rekli: »Škoda za denar!" Razne novice. Slavno vredništvo! V 12. št. Vašega vrlega »Slovenca" sem bral med dopisi tudi poročilo iz Skednja, ktero govori o črni sv. maši, peti za rajnega pevca ondašnje cerkve, kterega je pred malo časom kolera pobrala. Ker to poroeilo posebno mene zadeva, in o meni več pove, kakor pa v resnici je, dovolite mi, da Vam to reč nekoliko bolj pojasnim Črna sv. maša ni bila peta v Trstu pri starem sv. Antonu, ampak v Skednju, in jo tudi nisem jaz pel, ampak ondašnji prečast. g. dekan Jakob Koman; jaz sem la asistiral Da sem ponujeni dar vdovi ranjega podelil, ravnal sem le po lepem zgledu skedenj-skega pevskega društva in imenovenega pre-častitega g. dekana, kteri so svojo pastirsko ljubezen do sebi izročene čede tudi v žalost nem času kolere na prelep način razodeli, in spolnil sem nadalje dolžnost hvaležnosti, ktero Deželni glavar vitez Kaltenegger in j sem imel do ranjega pevca. Leta 186(5. je njegova gospa sta darovalo 150 goldinarjev zalnamreč kolera enako hudo po Skednju razsa otroško bolnišnico. Isajala. Med drugimi žrtvami, ktere je tirjala, — Železnica med Trebižem in Belakom Ibil je tudi eden mojih bratov. Trideseti dan ki se je 10. t. m. za poskušnjo že rabila, se lpo njegovi smrti imeli so imenovani prečast. je danes za občinstvo odprla. Ig. dekan za-nj črno sv. mašo , pri kteri je Koroški deželni odbor poslal je mini-1 ravno to pevsko društvo pelo; za svoj trud pa sterstvu prošnjo, da se dovoli zidanje železnice I ni hotelo nobenega daru, ampak enako svojemu med Trebižem in Ponteblo in med Loko,Sked-|duhovnemu pastirju , se je tudi ono zastonj njem in Trstom. Tudi Tržačani so menda I potrudilo. Med tistimi pevci bil je tudi ta, poslali prošnjo z 12000 podpisi, da naj se med I kterega je zdaj kolera pobrala. Ce se je tedaj Trstom in Severom naredi še ena železnica,Ion za mojega ranjega brata zastonj potrudil, naj ho že čez Predil ali čez Loko. Itirjala je hvaležnost, da sem tudi jaz v enaki — Večerni vlak Gorenjske železnice zdaj I žalostni priložnosti kaj malega za-nj storil, prihaja v Ljubljano ob '/410, zjutraji ob 10.1 Tako, upam da sem Vam omenjeno poro odpeljava se pa iz Ljubljane zjutraj ob V46 Ičilo o skedenjski črni sv. maši zadostno po-in popoldne ob '/43. I jasnil, in želim in prosim, da tudi Vi v svojem — V Kočevji je za deželnega poslanca I vrlemu »Slovencu" to reč pojasnite, izvoljen gosp. Braure. Dobil je 45 glasov; g. | y Trgtu 2, novembra i873 Kromer jih je zadnjič imel 59. — V Idriji bodo 27. t. m. volili dežel-1 Peter Martelanec. nega poslanca, namesto umrlega gosp. Irkiča. I duhovni pomočnik Narodnjaki se nc bodo volitve vdeležili._|_pri starem »v. Antonu. Tuirli so: 18. nov. Pavel Stor, klobtiČarski pomočnik, st. 48 1. za pljučno naduho. 19. nov. Marija Ziler, dete fabr. delalea, st. 2 leti in 10 mes., za božjaitjo. — Janez Zagorec jetniiničar v pokoju, st. 64 1., za srčno vodenico. — Anton Mihevec, voznikovo dete, st. 17. mes. za kozami. 20. nov. Jurij Benda, krojač, st. 70 I., za jetiko. — France Plavknr, delavski otrok, st. 8 dni, in Karo! Tomazin, prvo-rojeni dvojček pe-kovsk. pomočnika, st 7 dni, za krčem v čeljustih. Služba gospodarskega cenilncga poročevalca pri okr. cenilni komisiji v Celji s 3, 4 ali 5 gl. na dan, oglasiti se je v »5 tednih pri c. kr. dež. komisiji za ured. zemlj. davka v Gradci. — Pri okr. sodniji v Novem mestu služba pisarja s 30 gld. na mesec; oglas v 14 dneh. Pri mestni občini v Kočevji služba občinskega služabnika z 200 gld., oglas do 15. dec. Eksekutivne dražbe. 15. dec. 1873 in 15 jan. 1874 hiši A. Je-šenakovi v Ljubljani. — 16. dec. 1873, 16. febr. 1874 posestvo M. Masdovo v Srednji vasi, okr. Kranjski, cenj. 244 in 239 gld. — 10. dec. posestva M. Jamnikova v Ljubljani, — 13. dec. posestvo J. Petelinovo v Laperjah, okr. Vcliko-lašiaki, cenj. 737 gld. 18 kr. — 10. dec. 1873, 10. jan. in 11. febr. 1874 posestvo J. Saterjcvo na Igu, okr. Ljubljanski, cenj. 1449 gld. 80 kr. Tetrsfallriie ilfiiHriic rene 22, novembra. Papirna renta 68.65. — Srebrna renta 73'50. — IS60letno državno posojilo 102' — . — Baukine akcije 9.65 — Kioditne akcije 227-50. —London 114' — . — 8rebro 109.75. — Ces kr. cekini —.—. — Napoleonsd'or —. I)i-iiHr*tx-iie ceiif. Državni fondi. Denar. Blago. 6" 0 avstrijska papirna renta . 6«.65 69.20 73 30 Srečke (lozi) 1854. 1. . . . . 93.60 94.— „ „ 1800. 1.. eeli. . 101.75 101.25 „ „ 1860. L, pol. . . 109- 110.— 136,— Zeinljišfine odvezoiee. 90.50 Kranjske, koroške in primorske po o0. 89.50 90.50 Ogerske po 6%..... 75.— 76.76 Hrvaške in slavonske po o*/, . 74.- 74.60 Sedmogradske po 5*/, . . . . 73,— 73.50 Delnice (akcije). Naeijonalne banke . . . . . 964.— 956,— 120.— 126,— 228.— 218.60 Nižoavstr. eskoinptne družbe . 846.- 850,— 14 i 60 1 42.50 Srečke (lozi). Kreditne po 100 gld. a. V. 168.50 168.50 Tržaške „ 100 ., k. d. . — .— — .— >i »» t. 56.— 57,— Builenske „ 40 gld. n. v. . 23.60 24,— Salmove ,, 40 „ d n • 34.— 35.— Palffi-jeve „ 40 „ t, ii 23.— 23.50 Clary-jevc ,, 40 „ ii n • 31.50 32.- St. Genois ,, 40 ,, 91 ii • 23.60 24 — VVindisckgratz-ove „ 20 „ '1 ii • 22.50 23.60 Waldstein-ove „ 40 „ ti ii 24.oO 25.- Srebro in zlato. 6.44 5.44 9.18 9.14 109.- 110.— Odgovor na „Poslano" v »Slovencu" St. 16. Na naš opomin v »Novicah" 19. t. m. je prišlo 21. t. m. v Pešto za Slovaško gimnazijo od g. general-direktorja pl. Treuensteina 31 uold. 12 kr. Če bi pa mi ne bili g. pl. T r e u e n s t e i n a, ki je že osem mesecev pestil ta denar, v ,Novicah" in »Slovencu" podlegali, kdo ve, (daj bi bil prišel denar tje, kamor mu je bil namen. Veseli nas pa, da je naš opominj tako dober vspeh imel. 13_D Več Ustih, ki so kaj dali.