IZ TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI
Slabokrven sklad za telesnokulturne objekte
Telesnokulturni objekti niso od kogarkoli. So moji in tvoji in njegovi - naši so. Njihov namen je rekreacija, športno udejstvovanje vseh nas, da se bomo bolje počutili, da bomo zdravi.
Žal pa nas je vse premalo, ki se tega tudi zavedamo, še vedno prevladuje mnenje in občutek, da imamo igrišča, dvorane za nekoga tretjega. Posledica tega je seveda pasiven odnos do teh dobrin, rezultat pa je, da se telesnokulturna skupnost naše občine ubada z velikimi finančnimi težavami. Njen cilj je na-mreč zagotoviti možnosf rekreacije vsakemu občanu in še blizu njegovega bivališča. To si vsi rekreativci tudi želijo, vendar največkrat mora ostati le pri željah. Denarja je namreč za gradnjo novih objeictov vedno manj, saj še obstoječih ni mogoče vzdrževati tako, kot bi jih morali. V občini imamo že nekaj sila pe-rečih problemov, ki že kar bodejo v oči. Gre za dograditev druge faze športne dvorane Krim-Rudnik, za sanacijo športnega parka Svoboda, za obnovitev Partizana Vič in Trno-vo ter objektov ŠD Krim. Za ta dela pa denar-'ja zaenkrat ni, saj številke niso majhne. V prihodnjem letu bi namreč potrebovali za športno dvorano Krim-Rudnik 20 tisoč dinar-jev, za športni park Svoboda 3 tisoč, za Parti-zan Trnovo 2 tisoč, za Partizan Vič 3 tisoč dinarjev, 2 tisoč dinarjev pa je nujnih za 75 odstotno minimalno obvezno amortizacijo te-lesnokulturnih objektov.
Doslej je imel veliko finančno vlogo sklad za izgradnjo telesnokulturnih objektov, v ka-terega so delovne organizacije na osnovi sa-moupravnega sporazuma združevale 0,06 od-stotka sredstev iz čistega dohodka. Ta vir sredstev pa je spričo težkih pogojev gospodar-jenja iz leta v leto manjši. Od 12. 4. 1979 do 31. 12. 1983 je bilo na ta način zbranih 14,839.634 dinarjev. Od teh sredstevje biloza
pripravo gradbene dokumentacije in terena za športni park Svoboda porabljenih 5,177.570 dinarjev, za telovadnico Krim-Rudnik pa 9,650.000 dinarjev.
V naši občini se nismo uspeli približati za-stavljenim ciljem glede izenačevanja pogojev telesnokulturne dejavnosti v Ljubljani. To nam potrjuje že samo ena primerjavi: v občini Šiška, kjer živi 81.694 prebivalcev imajo 1,24 kvadratnega metra telesnokulturnih objektov
na prebivalca, v naši občini, kjer živi 79.642 prebivalcev pa imamo le 0,71 kvadratnega metra pokritih in nepokritih telesnokulturnih površin na občana. Drugo pa je tudi dejstvo, da smo na tem področju razvoja na zadnjem mestu v Ljubljani. Nekaj torej moramo storiti, če želimo imeti kvalitetno in ustrezno ponud-bo za rekreacijo in utrditev našega zdravja in izboljšanje počutja.
NINA ČOŽ