Vrtna c^Kcma Vimeta WWW.VINETA. \ •WWJ 'i servis EE1 j Številka 5. Letnik 1^$ 13.3.2003, eena 270 SIT SALAME VINO IN ZENSKE JEffAt MNSKfl flKCIJfi Si PNEVMATIK fiLUPLfiTISC NEVERIETNE CENE TER VELIKA ZALOGA zflao!UE 03/56-64-064 VULKflNIZERSTVO - HITRI SERVIS - flVTODELI fžm b.h.s UfS j!Wm HITRI SERVIS Ih^iuniroval iSBODBSMlF ^BtvuunO X Viking T . h Golf? Pametno. O Varčni Golf SDI - dizel za ceno "bencinca" in varčnejša vožnja. Osvežilni Golf ocean s klimatsko napravo (prihranek do 240.000 SIT). Športni Golf pacific s privlačno opremo (prihranek do 440.000 SIT). Tehtni argumenti za preudarno odločitev. s VW Trbovlje 03/56-33-155, VW Litija 01/89-62-600 www.malgai.si OSREDNJA knjižnica JE KAZALO (? UVODNIK Ta in še ena številka Zasavca izide, pa bo že prvi april. Lahko boste naplahtali svoje bližnje^ celo predpostavljene, pa vam nihče ne bo nič zameril. Je pa prvi april pomemben datum tudi zaradi Zasavčeve salamijade! Letos bo že peta po vrsti. Vabim vas, da se nam tega dne pozno popoldan pridružite na Vidrgi pri Vidrgarju, v gostilni, se ve, da bomo skupaj preverili letošnje mesene dobrote, ki sojih naredili vrli zasavski salamaiji. O uri točni, pa v prihodnji številki preberite! Seveda pa je še čas, da vsi, ki salame delate, eno žrtvujete in jo na Zasavca prinesite, da boste udeleženi na največjem festivalu salam v Zasavju! KJE JE KAJ q OBJAVUAMO OGLAS S KATERIM PRIHRANITE 30.000 SIT 1 2 1 3 INTERVJU S PODMLADKOM NSi 1 4 SALAME, VINO IN ŽENSKE 3 2 VAŠHAU V NOVI PODOBI Vabljeni! Uredništvo POMEMBNEJŠE TELEFONSKE Š TE VUKE: ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o, Cesta 20. julija 2,c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Peter Motnikar, Fanči Moljk (Miš maš). Marta Hrušovar, Anton Šutar, Marjan Šušteršič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. 040/267-411. Tisk: Tiskarna Graver, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20.julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, far: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, I. polletje 2.916,00 SIT, 1. tivmesečje 1.458,00 SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. POLICIJSKE POSTAJE ZAG0RJE:03/SB-61-002 TRB0VLJE03/56-21-102 HRASTNI It 03/58-41-662 RADECE03/56 81-002 LITIJA:01/88 83 142 PROMETNE INFORMACIJE 03/66-55-108 TAXE04V6K 348 041/633 M7 ZOR A VSE VEN! POM O V! ZD RADECE03/5B 88 207 ZD HRASTNlltOS/56-44-006 ZD TRB0VLJE03/56 26 322 ZD ZAG0RJE03/56-55-000 ZDLITIJA.01/88 81-855 ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH - 9. del O ekretarka Ljubljanske regije Neodvisnost KNSS Evelin Vesenjak nam je pripravila malo daljši odgovor na vprašanje, ki se je zdelo zanimivo nekaterim našim bralcem. Verjamemo, da zanima tudi preostale. Zanimalo jih je, kako novi zakon o delovnih razmerjih (ZDR) opredeljuje delo s polovičnim-štiriurnim delovnim časom (krajši delovni čas) za določen ali nedoločen čas. Naša sindikalna sodelavka je pripravila odgovor (odgovor je nekoliko daljši, zato smo ga objavili v nadaljevanjih), ki izhaja iz novega ZDR s komentarjem. Upamo, da ste bralci v zadnjih treh prispevkih (tokrat je zadnji o tem vprašanju) našli vsaj del odgovorov na svoja vprašanja. Še naprej pa sprejemamo vaša vprašanja, poslana na naslov uredništva ali na elektronski naslov: gostei@volia.net POSEBNOSTI POGODB O ZAPOSLITVI (nadaljevanje in konec) 65. člen (sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci) (1) Delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci in tako doseže polni delovni čas, določen z zakonom. (2) Delavec se mora sporazumeti z delodajalci o delovnem času, o načinu izrabe letnega dopusta in o drugih odsotnostih z dela. (3) Delodajalci, pri katerih je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, so dolžni delavcu zagotoviti sočasno izrabo letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela, razen če bi jim to povzročilo škodo. (4) Obveznosti delodajalca in delavca iz drugega odstavka tega člena so sestavina pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. (komentar 65.člena )Ta člen ureja primer, ko delavec kombinira več zaposlitev s krajšim delovnim časom na podlagi več sklenjenih pogodb o zaposlitvi pri različnih delodajalcih. Zakon takšnega sočasnega sklepanja pogodb o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ne pogojuje z določanjem spodnjih mej glede trajanja delovnega časa po posamezni sklenjeni pogodbi. Edini pogoj s tem v zvezi določa prvi odstavek tega člena in sicer, da tako skupno dosežen delovni čas v seštevku ne more presegati polnega delovnega časa, določenega z zakonom. Zakon se sklicuje na polni delovni čas, določen z zakonom, kar upoštevaje 142. člen pomeni 40 ur tedensko. Ta limit se lahko poveča le upoštevaje tudi zakonsko dopustne primere opravljanja dopolnilnega dela po 146. členu. Tudi delavec, ki doseže polni delovni čas na podlagi več pogodb o zaposlitvi s krajšim delovnim časom pri različnih delodajalcih, lahko 74S4vr pod pogoji iz 146. člena ZDR opravlja tudi dopolnilno delo. Drugi in tretji odstavek določata podlage za sočasno uresničevanje pravic pri različnih delodajalcih, kadar iz narave pravic izhaja, daje njihova uresničitev možna samo tako, da se sočasno uresničuje pri vseh delodajalcih. Zato neutemeljena zavrnitev sočasnega uresničevanja pravic oziroma urejanja pogojev dela, v takem primeru pomeni tudi že kršitev teh pravic. Drugi odstavek nalaga delavcu in njegovim delodajalcem obveznost, da se sporazumejo glede: - delovnega časa, - načinu izrabe letnega dopusta in - o drugih odsotnosti z dela. Izrecno je izpostavljena obveznost delodajalcev, da zagotovijo sočasno izrabo letnega dopusta in druge odsotnosti z dela kot so odsotnost zaradi bolezni, izobraževanja, porodniškega in starševskega dopusta, praznikov in dela prostih dni, odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, odsotnosti zaradi opravljanja funkcije ali obveznosti po posebnih zakonih (glej komentar k členom 167 in 170). Delodajalec lahko zavrne sočasno izrabo le v primeru, da bi mu takšna izraba povzročila škodo. To izjemo od obveznosti zagotovitve sočasne izrabe je treba razlagati restriktivno. V takem primeru bi moral delodajalec dokazati, da bi njegova škoda presegla škodo delavca, ki bi delavcu nastala zaradi zavrnitve sočasne izrabe pravice. Tudi glede delovnega časa velja, da delodajalec ne more brez utemeljenega razloga, ki izhaja iz potrebe delovnega procesa, zavrniti predlogov delavca in ostalih delodajalcev o ureditvi tega delovnega pogoja. Temeljne kriterije za uresničevanje navedenih pravic oziroma merila za dogovarjanje je treba določiti že v pogodbah o zaposlitvi kot to izhaja iz določbe četrtega odstavka tega člena. Navedene obveznosti so dodatna obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi poleg sestavin iz 29. člena ZDR. 66. člen (krajši delovni čas v posebnih primerih) (1) Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas. (2) Delavec iz prejšnjega odstavka, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas, če s tem zakonom ni drugače določeno. (komentar 66.člena)-Ta določba se nanaša na delavce, ki delajo krajši delovni čas od polnega v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu: delo s krajšim delovnim časom zaradi bolniške odsotnosti (33. člen ZZVZZ), pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega z odmero delne invalidske pokojnine zavarovanca, pri katerem j e nastala III. kategorija invalidnosti in kljub morebitni poklicni rehabilitaciji ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom (93. člen ZPIZ-1), pravica staršev do dela s krajšim delovnim časom zaradi varstva otroka do tretjega leta starosti ali duševno ali telesno prizadetega otroka (48. člen ZSDP), dopust za nego in varstvo otroka z delno odsotnostjo z dela, ki pa ne more biti daljša od polovičnega obsega tedenske delovne obveznosti (30. člen ZSDP). Določba prvega odstavka izenačuje take delavce v njihovih pravicah iz socialnega zavarovanja z delavci, ki delajo polni delovni čas. To pomeni, da se jim glede pravic iz socialnega zavarovanja čas, prebit na delu, šteje, kot če bi delali polni delovni čas. Prvi odstavek se ne nanaša na njihov delovno-pravni položaj. Drugi odstavek ureja delovno pravni položaj delavcev iz prvega odstavka. Tak delavec ima plačo glede na dejanski obseg opravljenega dela in ne kot če bi delal polni delovni čas. Druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja pa ima tak delavec kot delavec, ki dela polni delovni čas, razen v primerih, ko je s tem zakonom določeno drugače. Taka izjema je na primer določena v drugem odstavku 154. člena, v skladu s katerim ima tak delavec pravico do odmora med dnevnim delom v sorazmerju s časom, prebitim na delu, upoštevajoč pri tem še dodatno omejitev, da gre sorazmerni odmor samo tistim delavcem, ki delajo najmanj štiri ure na dan, sicer pa do odmora niso upravičeni. Delavcu iz prvega odstavka delodajalec ne bo mogel naložiti dela preko določenega delovnega časa. Prepoved naložitve dodatnega dela preko delavčevega delovnega časa se nanaša tako na nadurno delo kot tudi na dodatno delo (šesta alinea drugega odstavka 145. člena ZDR). Ta prepoved velja tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa (sedmi odstavek 147. člena). Ureja Igor Gošte RUMENE SIRJUII SLOVENIJHEL I N T E R MARKETING www.runnenestrani.com 13. SUŠCA2003 POSVETOVALNA REFERENDUMA 23. marca 2003 TAržavni zbor Republike Slovenije je J-Vna podlagi Odloka o razpisu referendumov, objavljenih v Uradnem listu Republike Slovenije št. 13/03 razpisal posvetovalna referenduma o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji (EU) in o pristopu Republike Slovenije k Organizaciji Severnoatlantske pogodbe (NATO). Za dan glasovanja na referendumih je določen 23. marec 2003. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi ureja postopek izvedbe referenduma, za vprašanja, ki niso posebej urejena s tem zakonom se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor. Evidenco volilne pravice in izdelavo volilnih imenikov ureja Zakon o evidenci volilne pravice. Pravico glasovati na referendumu imajo državljani Republike Slovenije, ki imajo pravico voliti v državni zbor. Mednje se štejejo vsi (opravilno sposobni državljani op.a.), ki bodo 23. marca stari 18 let. Volilci, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, lahko glasujejo na volišču na območju okraja, kjer so vpisani v poseben volilni imenik. Glasovanja na obeh referendumih bodo izvedena na istih voliščih in jih vodi en volilni odbor. Na referendumu se lahko glasuje na naslednje načine: - 23.marca 2003 od Z do 19. ure bodo volili na volišču, kjer je volilec vpisan v splošni volilni imenik, - po pošti lahko glasujejo vojaki, bolniki, oskrbovanci domov za ostarele, obsojenci, ki bodo 7 dni pred glasovanjem sporočili okrajni volilni komisiji, da želijo glasovati na tak način. Rok za vložitev zahteve je nedelja 16. marec 2003. Pri ugotavljanju izida glasovanja po pošti z območja Slovenije se upoštevajo glasovnice, ki bodo prispele k okrajni volilni komisiji do ponedeljka, 24. marca 2003 do 12. ure. -predčasno bodo volilci lahko glasovali na posebnem volišču na sedežu okrajne volilne komisije ali na sedežu upravne enote, če obsega okrajna volilna komisija dve upravni enoti, od torka 18. marca do četrtka 20. marca med 9. in 17. uro. - na domu, če se ne bo volilec mogel zaradi bolezni osebno zglasiti na volišču in bo to sporočil okrajni volilni komisiji najpozneje tri dni pred glasovanjem, tj. do 20. marca 2003, - na diplomatsko - konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v Buenos Airesu, Canberri, Dunaju, Celovcu, Bruslju, Sarajevu, Pragi, Podgorici, Helsinkih, Kopenhagnu, Parizu, Atenah, Zagrebu, Rimu, Vatikanu, Trstu, Tokiju, Ottawi, Torontu, Budimpešti, Skopju, Varšavi, Moskvi, Bratislavi, Madridu, Stockholmu, Bernu, Londonu, VVashingtonu, New Yorku, Cleveladu, Berlinu, Muenchnu, Beogradu in Haggu, ker nimajo prijavljenega stalnega prebivališča v Sloveniji in so vpisani v poseben volilni imenik. Na naštetih voliščih lahko glasujejo tudi volilci vpisani v splošni volilni imenik, če so svojo namero sporočili Republiški volilni komisiji najpozneje do 8. marca 2003, - po pošti v tujini, če je volilec do 8. marca 2003 sporočil svojo namero Republiški volilni komisiji. Pri ugotavljanju izida po pošti se bodo upoštevale glasovnice prispele na okrajni volilni odbor do petka 28. marca 2003 do 12. ure. Na glasovnici bo za naslovom navodilo, da naj volilec obkroži besedo “ZA” ali besedo “PROTI”. Volilci glasujejo osebno. Kdor zaradi telesne hibe ali nepismenosti ne more sam glasovati, ima pravico, da pripelje s seboj pred volilni odbor osebo, ki namesto njega, vendar po njegovem navodilu, izpolni glasovnico. O tem odloči volilni odbor in vpiše to v zapisnik. Če na volišče ni možen dostop z invalidskim vozičkom, lahko volilec glasuje pred zgradbo, v kateri je volišče. O tem odloči volilni odbor in tudi to se vpiše v zapisnik. V primerih, ko oseba ni vpisana v splošni volilni imenik, a ima stalno prebivališče na območju volišča, jo predsednik ali član napoti na upravno enoto, kjer bo dobila potrdilo organa, da ima po stalni evidenci volilne pravice na določenem volišču in daje bila oseba pri sestavljanju volilnega imenika pomotoma izpuščena. S predložitvijo takega potrdila lahko volilec glasuje, njegovo glasovanje pa se vpiše na ustreznem mestu zapisnika o delu volilnega odbora, potrdilo pa priloži zapisniku. Najprej bodo ugotavljali izid glasovanja na referendumu o pristopu k Evropski uniji, nato še izid glasovanja o pristopu k NATU. Volilni odbor bo pri vsakem referendumu posebej ugotovil število volilcev vpisanih v splošni volilni imenik, število tistih, ki so glasovali s potrdilom upravne enote in okrajne volilne komisije ter skupno število volilcev, ki so imeli pravico glasovati na volišču. Sortirali in prešteli bodo veljavne glasovnice na katerih bo obkrožena besedica ZA in PROTI ter neveljavne glasovnice. Podatke bodo zapisali v zapisnik in ga predali okrajni volilni komisiji, ki bo zbirala delne rezultate referenduma, saj bo še naslednji dan (24. marca) prištela izid glasovanja po pošti z območja Slovenije, v petek 28. marca pa se ugotovi izid glasovanja po pošti iz tujine in na diplomatsko konzularnih predstavništvih v tujini. Republiška volilna komisija bo imela zbrane vse podatke 31. marca 2003 do 19. ure. Na izid referenduma bodo vplivali volilci, ki bodo pravilno izpolnili glasovnice, saj se bodo pri rezultatu upoštevali le glasovi “ZA ” in “PROTI”, neveljavne glasovnice ne vplivajo na izid glasovanja. Rezultati tokratnega glasovanja naj bodo odraz temeljitega premisleka vsakega posameznika. Zavedati se moramo, da imata samostojno življenje in življenje v skupnosti vsak svoje pozitivne in negatine strani, da nikdar ni samo vse pozitivno ali samo negativno. Sami se bomo odločili na katero stran se bo nagnila naša tehtnica. Irena Vozelj Z --------: E ^ ^ | ^ ^ ^ "N Deloza odpušča HT agorsko podjetje Deloza je v začetku meseca marca odpustilo posle, se sedaj že uveljavljajo z lastnimi izdelki. Prodajo so povečali tako zaposlenih, do konca meseca pa jih bo še 16. S tem deli v tujini, predvsem v Avstriji in Nemčiji, pa tudi na domačem trgu, kjer je usodo podobnih družb v tekstilni industriji. konkurenca najhujša. Znatni upad naročil za izdelavo zaščitnih oblačil je povzročil Skrb za uveljavljanje lastne blagovne znamke in pa načrtovani projekti odpuščanje že v lanskem letu. Analiza stanja v podjetju je pokazala, da naj bi v prihodnje v Delozi namesto ugotavljanja trajnih presežkov lahko preživijo le s polovico zaposlenih, predvsem pa z uveljavitvijo ponujala nova delovna mesta. lastne blagovne znamke. Tam, kjer so prej pridobivali le dodelavne Zdravko Grden V. . ...................................................................—:-------:----:— ----------------------^ FUNŠTERC Iz Marele v Kisovec s PADALOM TV" isovec, 25. 02. 03. Pravo doživetje je JNjiilo gledati trboveljskega župana, kako se odpravlja na startno mesto za polet s padalom v tandemu iz Marele. Zanimiv je bil tudi pristanek. Očitno je bilo posnemanje orla Bogdanu Baroviču všeč, saj je v izjavi za novinarje dejal; »Tako prijetno je bilo, da bi najrajši zadevo takoj ponovil.« Trboveljskega župana je v višave s padalom popeljal Luka Groboljšek, predsednik Društva jadralnih padalcev Svea. Bogdan Barovič je s tem dejanjem izpolnil eno izmed obljub, ki jih je dal v predvolilnem času volivcem. To je bila že četrta realizirana obljuba. Pa sijih oglejmo: 1. Vsi trboveljski dijaki in študenti bodo imeli brezplačen prevoz na železniško postajo in v mesto. Projekt so finančno podprli občina Trbovlje, Integral in država. 2. Mladinski center Trbovlje bo dobil svoje prostore v Športnem društvu Rudar Trbovlje. 3. 3. marca 2003 bo stopila v veljavo županova odredba o novih uradnih urah. Uradne ure za neposredno poslovanje s strankami bodo v dopoldanskem času vsak dan od 08.00 ure do 11.00 ure, v popoldanskem času pa ob sredah, od 11.30 ure do 16.30 ure. V času uradnih ur in v času, ko uradnih ur za neposredno poslovanje s strankami ne bo, bo vloge mogoče oddati v vložišču. Na vsakem oddelku občinske uprave bo ves delovni čas mogoče dobiti informacije o času in načinu reševanja postopkov posameznih strank. Nov režim dela občinske uprave je že v veljavi in prilagojen obratovalnemu času Upravne enote. 4. Skok s padalom, če bo zmagal na volitvah za župana. Bogdanu Baroviču je skok uspel ter ga navdušil in ga namerava ponoviti ob občinskem prazniku Trbovelj. __________M.A.Š. 7 mi „:k ■ ti. m i iLi j* I- Druga izredna seja občinskega sveta Občine Trbovlje bčinski odbor LDS VV Trbovlje je zahteval sklic izredne seje občinskega sveta skladno s 39. členom Statuta občine Trbovlje. Kot so napisali v svoji zahtevi, je namen sklica seje zagotoviti in objaviti enotno podporo župana in vseh svetnikov v občinskem svetu za izgradnjo čistilne naprave TE Trbovlje. Vzrok je bil objavljen članek v NeDelu v nedeljo, 23. 02. 03 na strani 17, v katerem naj bi bilo zaslediti; »rovarjenje proti izgradnji čistilne naprave v TE Trbovlje« s strani trboveljskega župana, Bogdana Baroviča. Županje sklical 2. izredno sejo Občinskega sveta občine Trbovlje v petek, 28. 02. 03 Ob 17.00 uri. Z dnevnim redom, kije vseboval eno samo točko: Stališča Občinskega sveta občine Trbovlje o izgradnji čistilne naprave v TE Trbovlje. Na seji je bilo dogovorjeno, da se sklep, ki ga je sprejel že občinski svet v prejšnjem mandatnem obdobju o izgradnji čistilne naprave v Termoelektrarni Trbovlje še enkrat potrdi. Skliče pa naj se še seja na isto temo, na kateri naj bo prisoten tudi minister za okolje Janez Kopač ter ostali odgovorni s strani države, od katerih trboveljski svetniki želijo dodatne obrazložitve glede izgradnje na tokratni izredni seji obravnavane čistilne naprave. IVLA& POVIŠANJE VREDNOSTI TOČKE IZ 1.20 NA 1.30 SIT 'l Tišina točke za odmero V nadomestila za uporabo stavbenega zemljišča se v občini Litija še ni povišala od leta 1997 in je znašala do konca lanskega leta 1.2 SIT. Tako je bilo v lanskem letu zbranega 87,6 milijona SIT, kar pa je 47.5 % manj, kot bi lahko zbrali na podlagi rasti življenjskih stroškov v vseh teh letih. Povprečna stopnja inflacije v letu 2002 je znašala 7,2 % in ob upoštevanju gornje inflacije bi znašala višina točke za letošnje leto za odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 1,29 SIT. Ob tem povišanju pa so imeli nekateri svetniki na nedavni seji občinskega sveta kar nekaj pomislekov. Zbrana sredstva so se doslej v glavnem porabila za gradnjo cest, vodovodov, šolskih prizidkov itd. namesto zgolj za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč. Nekateri svetniki so celo menili, da bi morali ta »davek« celo odpraviti, saj se ne spoštuje odlok o stavbnih zemljiščih, po katerem bi se moralo 50 % zbranih sredstev vrniti krajevnim skupnostim za njihove potrebe, ostalo pa ostane za projekte na občinski ravni. Pa tudi za močno obobožano litijsko gospodarstvo je to zelo velik zalogaj. Razprave v občinskem svetu pa niso prepričale svetnikov, ki so novo vrednost točke 1.30 SIT za izračun nadomestila za uporabo stavbenega zemljišča tudi sprejeli tako v litijski, kot tudi novi šmarski občini. ^ighaD Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z , * » Š možnostjo sponzoriranja postanite DICifVl I • trženje in produkcija za gospodarsko ■ • interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, beta sp E-mail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! 7AS4tvr :oto: PRAV FUNŠTERC --------h KAKO PRIVARČEVATI DOVOLJ ZA SVOJO POKOJNINO? Sprememba družbeno političnega sistema, staranje prebivalstva, pospešeno upokojevanje, brezposelnost, upadanje rodnosti in približevanje vstopu v Evropsko unijo so bili glavni vzroki za spremembo pokojninskega sistema. Novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), kije stopil v veljavo s 1.1.2000 je prinesel kar nekaj bistvenih sprememb pri upokojevanju. Najpomembnejše so: - višanje polne upokojitvene starosti za ženske 61 let in moške 63 let - nižanje starostne pokojnine iz 85% na 72,5% pokojninske osnove - izračun osnove za pokojnino se podaljša z 10 let na 18 najboljših let - polna pokojninska doba znaša za ženske 38 in za moške 40 let - uvedba prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) Tristeberni sistem nove pokojninske zakonodaje v prvem stebru ohranja medgeneracijsko pogodbo, v drugem stebru ima kapitalske naložbe, tretji steber pa sloni na prostovoljnem življenjskem, rentnem in pokojninskem zavarovanju. Prvi pokojninski steber: Temelji na financiranju, kjer se sredstva za izplačevanje pokojnin zagotavlja sproti iz prispevkov aktivnih zavarovancev, v okviru medgeneracijske pogodbe. Tako mlajše generacije zavarovancev plačujejo prispevke za trenutno generacijo upokojencev. To je obvezno pokojninsko zavarovanje. Iz prvega pokojninskega stebra bomo dobili pokojnino v višini 72,5% pokojninske osnove najboljših 18 let. Drugi pokojninski steber: Vključuje obvezno in prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga plačuje delodajalec, nadomešča dosedanjo beneficirano delovno dobo. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pa naj bi pokrivalo primanjkljaj iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Pogoj, da se posameznik lahko vključi v drugi steber je, da je zavarovan v okviru prvega pokojninskega stebra. Premija prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, vplačana v koledarskem letu, lahko znaša največ 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovanca, približno 5,844% zavarovančeve bruto plače. Zavarovancu se za znesek vplačane premije zniža osnova za dohodnino,.znesek najvišje letne premije, pa ne sme znašati več kot 484.828,00 SIT. Najmanjše možno mesečno vplačilo pa je 4.040,00 SIT. Znesek najnižje in najvišje premije se valorizira enkrat letno v decembru za naslednje leto. Redna premija in donos tako nista obdavčena, obdavčen je le prejemek iz naslova pokojninske rente v času izplačevanja. Izvajalci pokojninskih načrtov so: - pokojninske družbe - zavarovalnice - banke - pokojninski vzajemni skladi V drugem pokojninskem stebru moramo tako pokriti primanjkljaj, kije nastal iz prvega stebra. TVetji pokojninski steber: Ta predstavlja individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, kjer se premija vplačuje iz neto plače. Zavarovanec si lahko za znesek vplačanih premij zniža osnovo za dohodnino. Pri izplačilu te pokojninske rente ne bo treba plačati dohodnine. V ta steber spadajo še vsa življenjska in rentna zavarovanja, ki pa nimajo dohodninskih olajšav. Izkušnje v zahodno evropskem prostoru so pokazale, da zgolj z varčevanjem v bankah in zavarovalnicah ni moč privarčevati za ustrezno dodatno pokojnino. Varčevanje v omenjenih ustanovah ne pokriva vseh inflacijskih učinkov. Ustrezno višino dodatne pokojnine lahko dosežete le na trgu kapitala s kapitalskimi naložbami, ne pa z denarnimi naložbami. Pri načrtovanju svoje pokojnine morate upoštevati več parametrov: - višino sredstev, ki jih boste potrebovali v dobi upokojitve -upoštevati rast življenjskih stroškov -določiti optimalno višino vplačil za dodatno pokojninsko zavarovanje Ko se odločite za varčevanje, morate vedeti kakšna naj bi bila naša naložba: -vama - donosna - likvidna - ima davčne olajšave - fleksibilna Na trgu obstaja pestra ponudba življenjskih, rentnih in pokojninskih zavarovanj, ki pa se med seboj razlikujejo. Če se sami ne morete odločiti katera ponudba je za vas najbolj ugodna, si poiščite dobrega premoženjskega svetovalca, ki vam bo svetoval, kje in kako varčevati za pokojnino. Premoženjski svetovalec vam tako lahko prihrani veliko denarja in skrbi. Spoznali ste nove pogoje upokojevanja in na kaj morate biti pozorni pri varčevanju za dodatno pokojnino. Pri tem je pomembno, da za svojo pokojnino varčujete kapitalsko, tako so donosi dolgoročno vedno nad inflacijsko stopnjo. Sedaj si na praktičnem primem poglejmo. kako izračunati premijo za dodatno pokojnino. Spodnji izračun je informativni. Za primer bomo vzeli: ^ Tone: starost 28 let, mesečni neto^ dohodek (MND) 150.000,00 SIT in 35 let do upokojitve. -starostna pokojnina danes je 108.750.00 SIT (72,5% pokojninske osnove) -dodatna pokojnina danes je 41.250,00 SIT, (30% do polne pokojnine) -faktor inflacije v obdobju varčevanja je 5,516 -dodatna pokojnina z upoštevano inflacijsko stopnjo je 227.535,00 SIT, -da bi dosegel to dodatno pokojnino, bi moral Tone mesečno varčevati 5.671,00 SIT -pri tem bi privarčeval glavnico 28.641.727.00 SIT, iz katere bi lahko črpal dodatno pokojnino Janez: starost 48 let, MND 150.000,00 SIT in 15 let do upokojitve. -starostna pokojnina danes je 108.750.00 SIT (72,5% pokojninske osnove) -dodatna pokojnina danes je 41.250,00 SIT (30% do polne pokojnine) -faktor inflacije v obdobju varčevanja je 2,079 -dodatna pokojnina z upoštevano inflacijsko stopnjo je 85.758,00 SIT -da bi dosegel to dodatno pokojnino, bi moral Janez mesečno varčevati 21.781,00 SIT -pri tem bi privarčeval glavnico 10.817.622.00 SIT, iz katere bi lahko črpal dodatno pokojnino. Iz omenjenih dveh primerov se vidi, da morata oba varčevati za enak znesek dodatne pokojnine. Ta znesek pa se spremeni v trenutku, ko ga valoriziramo, zaradi inflacijskih učinkov. Tako vidimo, da mora Janez varčevati veliko večji znesek za svojo dodatno pokojnino, kakor pa Tone, ki seje odločil, da poskrbi za svojo dodatno pokojnino že takoj ob zaposlitvi. Vaša naloga v obdobju varčevanja za dodatno pokojnino je, da sami ali s pomočjo premoženjskega svetovalca spremljate inflacijske učinke, ki vplivajo na vaše varčevanje za dodatno pokojnino in po potrebi spreminjate višino mesečnih vplačil. Za konec naj vam postavim le eno vprašanje: ‘ Kolikokrat v življenju pa imate možnost, da varčujete za pokojnino? ‘ Pavel Kotar svetovalec za upravljanje osebnega premoženja, GSM: 040 851 140 e-naslov: pavel.kotar@donos.net Donos, premoženjsko svetovanje d.o.o., Savska cesta 3a, 1000 Ljubljana Tel.: 01/23 73 051 www.donos.net v-: ■ . FUNŠTERC H-------- IZ 4.SEJE OBČINSKEGA SVETA HRASTNIK T T rastniški svetniki so konec T Tminulega tedna opravili že četrto sejo občinskega sveta v tej sestavi. Na njej so kot prva zasavska občina sprejeli občinski proračun, v dolgi razpravi pa so na koncu soglasno sprejeli tudi sklep o prekategorizaciji občinske deponije Unično v regijsko. Tako kot je župan Hrastnika Miran Jerič (LDS) na 3.seji obljubil, da bo točka dnevnega reda "Obravnava medobčinskega sistema ravnanja z odpadki" na naslednji seji uvrščena pred točko "Druga obravnava predloga proračuna občine Hrastnik", se je tudi zgodilo. Sama razprava o prekategorizaciji občinske deponije v regijsko je bila na trenutke burna. Predvsem oba svetnika iz vrst SDS Samo Kreže in Sanja Logar Bočko sta bila do dosedanjih postopkov prekategorizacije oz. do vseh dosedanjih aktivnostih (po njunem nezakonitih) odgovornih v občinski upravi, vključno s prejšnjim in sedanjim županom, zelo kritična. Spraševala sta tudi, zakaj mora biti regijska deponija prav v Hrastniku, kije že brez nje med najbolj onesnaženimi občinami in ne v kateri drugi občini. Tako od župana kot od pristojnih služb sta dobila odgovor, da so bili vsi dosedanji postopki zakoniti ter daje bila deponija Unično izbrana zato, ker je primernejša od Neže v Trbovljah, ki je bila tudi kandidatka. Ker svetnika iz SDS nista bila zadovoljna z odgovori, sta še pred glasovanjem o prekategorizaciji deponije protestno zapustila sejo. In kako so to v 00 SDS Hrastnik utemeljili: "Na podlagi informacij, ki smo jih pridobili v zvezi z deponijo Unično, smo ugotovili, da je bil občinski svet postavljen pred izvršeno dejstvo. Na seji naj bi svetniki odločali o nečem, o čemer so se strokovne službe in župan že odločili- tjakaj občinsko deponijo Unično so prekategorizirali v regijsko. Tako je bil že pred tremi meseci izbran izvajalec pripravljalnih del in so se ta že pravzaprav začela. V SDS smo se odločili, da v tej farsi ne bomo sodelovali, vsekakor pa bomo podali ovadbo o sumu prekoračitve pooblastil. Kar pa sc tiče opredeljevanja do tega, ali naj imamo v Hrastniku regijsko deponijo ali ne, pa sledeče. Hrastnik je ekološko že tako obremenjen, da dodatnih obremenitev onesnaževanja okolja ne prenese. Razpis za Prvojunuske NAGRADE /"Ahčina Trbovlje je pred kratkim objavila VVrazpis za prijave kandidatov za podelitev Prvojunijske nagrade in za podelitev naziva častni občan, kar so najvišja priznanja v občini Trbovlje za dosežke na raznih področjih. V razpisu so navedeni kriteriji za nagrado in za naziv. Podelili ju bodo ob občinskem prazniku l. juniju, prijave pa sprejemajo do 31. marca. T.L. Na tem prostoru je že deponija elektrofiltrskega pepela, kamnolom, degradirana je površina od rudarjenja, vidne so posledice izpustov težkih kovin v vodotoke... Občina z 10.000 prebivalci ne prenese še deponiranje dodatnih komunalnih odpadkov za 70.000 ljudi. Prepričani smo, da občani Hrastnika ne bodo plačevali manj za komunalne usluge. Ne bomo pa presenečeni, če bo sedanja občinska oblast državi ponudila tudi prostor za odlaganje jedrskih odpadkov in tako zaokrožila ponudbo deponiranja vseh možnih vrst odpadkov v naši občini." Svetniki so potem brez večjih zapletov potrdili prekategorizacijo deponije Unično, hkrati pa še sklenili, da bodo upoštevali sprejete sklepe na zboru krajanov Marna, ki jim zagotavljajo brezplačno deponiranje odpadkov na deponiji Unično, da bo občina vlagala določena sredstva v infrastrukturo ter da bo pri postopku Sanja Logar Bočko in Samo Kreže se ne strinjata, da bo regijska deponija v Hrastniku. prekategorizacije in pripravi deponije sodeloval tudi predstavnik iz te KS. Svetniki so soglašali tudi z zaključki delovnega razgovora županov občin, ki naj bi pristopile k projektu medobčinskega sistema ravnanja z odpadki. Občina Hrastnik bo zahtevala, da občine udeleženke v projektu izpolnijo nekatere zahteve in sicer, da bodo uvedle ločeno zbiranje odpadkov do konca tega leta, da bodo pred pričetkom gradnje 2.faze deponije zagotovile sredstva za plačilo bivših vlaganj občine Hrastnik v deponijo Unično, da bodo do leta 2010 poiskale nadomestno lokacijo za deponijo, da bodo vsi občinski sveti do aprila obravnavali in sprejeli medobčinski koncept ravnanja z odpadki... V nadaljevanju seje so svetniki brez daljših razprav obravnavali še nekatere manj pomembne točke dnevnega reda ter občinski proračun, ki pa je bil sprejet nekoliko spremenjen glede na predlog v 1.obravnavi. Upoštevani so bili nekateri predlogi, ki sojih v 1 .obravnavi podali svetniki in drugi. Sprejetje bil predlog svetnika Boruta Pušnika iz Nacionalne stranke dela in svetnice Sanje Logar Bočko, da se v proračunu povečajo sredstva za pospeševanje malega gospodarstva, sprejet je bil tudi predlog za zagotavljanje sredstev za sofinanciranje nakupa kombiniranega rešilnega vozila v ZD Hrastnik ter za zagotovitev dodatnih sredstev za izvajanje dežurne službe v ZD Hrastnik. Proračun je bil z veliko večino sprejet, le svetnika SDS, ki ga nista podprla, sta za Zasavca povedala: "OO SDS Hrastnik se s predlogom proračuna ne strinja zaradi tega, ker proračun ni razvojno naravnan. Predlagatelj proračunom ne sledi sugestijam, ki jih predlaga regionalni razvojni program za Zasavja iz marca 2002. Zanimivo pri tem je, da so študijo naročili in pri njeni izdelavi tudi sodelovali nekateri občinski uslužbenci, ki so sodelovali pri pripravi proračuna. Med razvojne programe se npr. uvršča tudi zamenjava parketa v športni dvorani, nakup gasilskega avtomobila, razna popravila, kar sem sploh ne sodi. Še vedno se največ sredstev namenja za komunalno infrastrukturo in za izgradnjo obrtnih con. Te cone so pravzaprav namenjene večjim hrastniškim podjetjem za njihovo širitev. Razvojna študija pa je jasno pokazala, da Hrastnik potrebuje predvsem terciarne dejavnosti in zato bi bilo smiselno graditi razvoj na malem gospodarstvu in podjetništvu." Še komentar ob koncu. Lahko mirno zapišemo, daje bila tudi 4.seja občinskega sveta zanimiva, da je sicer številčno šibka opozicija dobro pripravljena in tudi dovolj strokovno podkovana. Tudi zato se morajo vladajoči za posamezne seje toliko bolj pripraviti. Kar je dobro. Nenazadnje pa tudi župan Miran Jerič dovolj spretno in korektno, vodi seje. Besedilo in slika Igor Gošte Čiščenje struge Trboveljščice T 7 preteklih letih je bil dobršen del struge glavnega V potoka skozi Trbovlje postopoma po odsekih reguliran. Ker pa struga ni bila čiščena, se je razraslo grmovje in več metrov visoka drevesa. Zato obstaja nevarnost, da bi ob močnejših nalivih voda spet prestopila bregove. Občina Trbovlje je pri ministrstvu za okolje in prostor že večkrat načela ta problem, sedaj pa so obljubili, da bodo po ugotovitvi dejanskega stanja še letos začeli s sanacijo struge pri gasilskem domu na Savinjski cesti. T.L. Obnova vodovoda JP Komunala Trbovlje nadaljuje z obnovo vodovoda na Ulici 1. junija in na začetku Rudarske ceste. Z deli so pričeli že leta 2001, nadaljujejo pa v skladu z denarnimi sredstvi. Letos imajo na voljo 270 mio SIT. Če bodo možnosti dopuščale, bodo nov vodovod položili še do Dimnika na Kcšetovem. Zaradi dotrajanih cevi je bila velika izguba pitne vode. T.L. 7AS4vr Razvojni program O kupaj z usklajevanjem proračuna za O letošnje leto (v prvi obravnavi so ga svetniki zagorskega občinskega sveta že pregledali) poteka tudi priprava načrta razvojnega programa občine v obdobju 2003 do 2006. V programu bodo zajete naložbe, kijih nameravajo v občini izvajati v tem obdobju. Seveda bodo opredelili tudi finančne vire, iz katerih jih bodo investirali. Razvojni program bodo vsako leto dopolnjevali in usklajevali s finančnimi možnostmi sofinanciranja iz državnega proračuna. Obvoznica T etošnja zima ni omogočila normalne J—/gradnje infrastrukturnih objektov na prvem delu obvoznice od stare Varnosti preko dvorišča Rudnika do spominskega parka z lokomotivo. Sedaj bodo lahko pričeli s fizično izgradnjo obvoznice. Pogodbena vrednost za izvedbo vseh del prve faze je 548 mio SIT. Na tem odseku se bodo lotili gradnje kompletne infrastrukture (vodovod, kanalizacija, teleton, kabelska TV), kolesarske steze, hodnika za pešče in ceste ter novo nivojsko križišče. Seveda bo urejeno tudi odvodnjavanje, delno pa bodo regulirali tudi strugo potoka Medija. Obstoječi viadukt čez industrijske tire bodo porušili, zgradili bodo 2 mostova preko Medije, porušili eno stanovanjsko hišo. Po pogodbi bi morali dela na tem 400 m dolgem odseku zaključiti do novembra 2003. Prihodnji teden bodo verjetno že lahko pričeli z deli, saj čakajo le še gradbeno dovoljenje. Izvajalec del je Cestno podjetje Ljubljana, kot podizvajalci pa bodo delali tudi delavci zasavskih podjetji. Rudniški tir T etos nameravajo v Zagorju nadaljevati z J—/rekonstrukcijo bivših rudniških tirov na odseku od nove zagorske pošte do bodočega rondoja, v sedanjem križišču pri blagovnici Živa. Hkrati se bo obnovil in posodobil tudi zagorski park, tako da bo center Zagorja dobil popolnoma novo podobo. Obe investiciji naj bi bile zaključene za letošnji občinski praznik. Pomladansko čiščenje X J občini Zagorje se že pripravljajo na V pomladansko čiščenje okolja. Zaradi ugodnega vremena bi s čiščenjem lahko kar začeli, so prepričani v Oddelku za okolje in prostor. Letos so sredstva za odvoz odpadkov omejena. Za pomladi odvoza starega železa ne načrtujejo. Odpeljali ga bodo le iz KS, kjer se bodo odločili za skupno akcijo in železo zbirali na primernem mestu za odvoz s specialnim tovornim vozilom. V KS bodo dobili vreče za smeti, kosovne odpadke in odpadke v vrečah pa bodo lahko zbirali na dogovorjenih lokacijah. Na deponijo jih bodo odpeljali delavci zagorskega JKP. Akcija pomladanskega čiščenja bo organizirano stekla konec meseca, najprej v KS Izlake in se zaključila konec maja v KS Senožeti - Tima. Od 9. -11. maja pa bo v vseh KS občine Zagorje potekala skupna akcija zbiranja nevarnih odpadkov. Vir: Bilten Zemeljski PLAZOVI - BOLEČE RANE X T a hribovitem območju IN občine Trbovlje ob močnem deževju nastaja več manjših ali večjih zemeljskih plazov, ki povzročajo težave predvsem v prometu. Lani so delno sanirali plaz na Kleku, z deli pa bodo nadaljevali, če bodo na voljo denarna sredstva. Sanirati bo potrebno tudi plaz nad vrtcem Pikapolonica, za kar bi potrebovali 19 mio SIT, na sanacijo pa čaka še nekaj manjših plazov. Nadaljevali 1 l bodo z MODERNIZACIJO CESTE Dijaški dom bodo zaprli X J Šuštarjevi koloniji v Trbovljah ob športni avgusta, s koncem šolskega leta. Sklep o zaprtju doma V dvorani Polaj že več kot deset let deluje dijaški je ministrstvo izdalo že pred letom dni, vendar so dom, namenjen dijakom iz raznih krajev Slovenije, ki dokončno ukinitev preložili za leto dni. V tem domu se študirajo v Zasavju. Po sklepu ministrstva za šolstvo je vsa leta dogajalo marsikaj na kulturnem, športnem, bodo dom 30. junija dokončno zaprli. V tem šolskem kulturnem in družabnem področju. To bo že drugi letu v njem prebiva le še sedem dijakov, prav toliko je dijaški dom, ki ga bodo zaprli. Prvi je namreč deloval zaposlenih. Njim, zaposlenim, se zaposlitev izteče 31. na Savinjski cesti, ki pa je že dolgo prazen. -------------------------------------—---------------- T.L. NOVIČKE IZ SINDIKATA NEODVISNOST-KNSS "X Ta 5.rednem kongresu sindikata Neodvisnost- pa je Slavka Kmetiča. Ena izmed usmeritev tega IN KNSS, ki bo 27.marca v Velenju, bodo delegati sindikata naj bi v prihodnje bila, da bi se aktivno izvolili tudi novo vodstvo. Za predsednika sindikalne vključili v združevanje manjših sindikalnih central centrale kandidirajo trije: dosedanji predsednik Drago (Pergam, Konfederacija 90, Alternativa, Solidarnost, Lombar, Emil Osterc in Branko Žogan. V Ljubljanski SBDS...) in bi tako združeni, največji sindikalni centrali regiji, kamor sodi tudi Zasavje, podpirajo dosedanjega ZSSS, predstavljali resno alternativo, predsednika, kije sindikat vodil zadnja štiri leta, nasledil (LG.) KAJ DELA SINDIKAT BREZBOSELNIH DELAVCEV SLOVENIJE /'Ahčina Trbovlje bo pričela X_z z nadaljevalnimi deli pri sanaciji in razširitvi ceste Dobovec - Čimemo - Radeče. Dobršen del ceste so modernizirali že lani, letos pa bodo z deli nadaljevali tudi na območju Radeč. Občina Trbovlje je pred kratkim razpisala natečaj za gradbena dela II. faze. Na območju Trbovelj je treba modernizirati še 970 m ceste, precej več pa na območju Radeč. Ko bodo dela končana, bo to sodobna povezava Trbovelj z Radečami. T.L. TV' ot nam je povedal predsednik tega sindikata JNjvan Cencelj, se brezposelni delavci počasi "prebujajo" in se vse številčnejše vključujejo v njihov sindikat. Sindikat, kije bil ustanovljen 7.decembra 2001 v Slovenskih Konjicah, je zaradi naraščanja članstva že ustanovil nekaj regijskih odborov. Zadnjega na področju celjske regije. Na njem je predsednik Cencelj udeležencem podal tudi poročilo o dosedanjem delu sindikata. Povedal je, da jim je s pomočjo območnih zavodov za zaposlovanje uspelo preko javnih del za potrebe sindikata že zaposliti nekaj svojih članov in tudi drugih. Prav tako tudi v Zasavju, čeravno je v Zasavju, kljub temu, da je veliko brezposelnih oseb, članov tega sindikata zanemarljivo malo. V sindikatu so navezali tudi stike z nevladnimi organizacijami po svetu (Kanada, ZDA, Francija, Španija, Anglija in Hrvaška ter s svetom nevladnih organizacij EU). Krona sodelovanja bo delovni obisk visokega predstavnika nevladnih organizacij iz Anglije. "V sindikatu se spopadamo tudi z nekaterimi ovirami, ki nam grenijo uspehe in ovirajo naše delovanje. Najbolj nas žalosti dejstvo, da nam vrata sodelovanja zapirajo prav sindikati, ki bi nam morali pomagati," je predsednik Cencelj kritičen do svojih stanovskih kolegov. Imajo pa tudi nekaj prijateljev. Med njimi nekatera podjetja in ustanove: Mestna občina Celje, Cetis, EVJ Elektroprom in drugi. Omenimo še, da so pred kratkim na zasavske občine, nekatera podjetja in ustanove ter sindikatom poslali pobudo, da bi skupaj pristopili k organiziranju regijskega socialno ekonomskega sveta za Zasavje. 13. SUŠCA 2003 (I.G.) J v FUNŠTERC 1-------- TUDI POKLICNO IZOBRAŽEVANJE JE LAHKO IZZIV Danes, ko se vse več učencev odloča za splošno izobraževanje na gimnazijah, se pri nekaterih poklicih kaže pomanjkanje kadrov, ki ustvarjajo z rokami, s pomočjo različnih strojev. Na Srednji tehniški in poklicni šoli v Trbovljah (v nadaljevanju STPŠ) poteka projekt SPODBUJANJE POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA S POMOČJO POKLICNE VZGOJE V OSNOVNI ŠOL, ki je bil v inovacijski fazi izpeljan v okviru programa Phare Mocca. Pri projektu sodelujejo STPŠ, Osnovna šola Šmartno in zavod IZIDA iz Ljubljane. S tem projektom učencem predstavljajo strojništvo in tipične poklice v stroki. Učenci spoznavajo opravila in konkretno delo omenjenega področja, saj jim s tem so jim športno dvorano, knjižnico in specialne učilnice z napravami, instrumenti, računalniki, raznimi stroji, kijih med izobraževanjem dijaki počasi spoznavajo in se ob njih ter z njihovo pomočjo veliko naučijo. Pokazali so jim tudi strojniške in elektro delavnice. Naslednje srečanje na STPŠ je bilo “delavno”. Popeljali sojih v elektro delavnico, ker je lahko vsakdo izdelal tranzistorski utripalnik pod vodstvom mentorjev. Vsak izdelek so preizkusili, kako deluje. Temu srečanju je sledilo naslednje, ko so v obliki “delavnice” spoznavali materiale (železo, baker, aluminij), ki sc največ uporabljajo v strojništvu in izdelke, ki se dajo iz njih narediti. Posebno zanimiv je bil natezni preizkus z več epructami iz vzpodbujajo željo po tehniških in poklicnih znanjih, ki marsikomu niso preveč poznana. V letošnjem projektu Izide je samo predstavljanje strojniških programov, na STPŠ pa se dijaki izobražujejo tudi za poklice s področja elektrotehnike, ki je vedno zanimiva, po končanem šolanju pa dijaki hitro najdejo službo. Zato so na šoli v zadnjih mesecih izvedli več delavnic, na katerih so učencem predstavljali poklice, povezane z elektriko. Učence osnovne šole Šmartno so najprej obiskali 15. januarja, ko so jim STPŠ zanimivo predstavili. Že takrat sojih povabili, da si pobliže ogledajo STPŠ, kjer bodo lahko “v živo” videli, kaj vse jim šola nudi. Ob prvem srečanju v Trbovljah sojih seznanili z vsemi programi, kijih izvajajo, pokazali različnih materialov, ki so ga vsi izvedli na trgalnem stroju. Takrat so si tudi ogledali sodobno tehniško dokumentacijo, ki jo s pomočjo profesionalnih programov (ACAD) izdelajo na računalniku. Predavatelj jim je predstavil izdelavo podstavka na CNC rezkalnem stroju. Zadnje srečanje je bilo namenjeno izdelavi izdelka iz pločevine v strojni delavnici. Tokrat so izdelovali svečnik na podlagi navodil in poprejšnje demonstracije mentorja. Iz šole so se preselili “na teren”. Obiskali so Kovinsko galanterijo Bojana Železnika v Litiji, kjer so jim na računalniško vodenih obdelovalnih strojih pokazali proizvodni proces od ideje do realizacije. Učenci so 7AS4vr 13.SUŠCA2003 imeli priložnost upravljanja z robotom, ki streže na CNC stružnici. Tako so lahko videli, kako v praksi deluje tisto, česar se naučijo v šoli. Načrtujejo še dve srečanji v delovnih organizacijah, kjer bodo predstavlja obenem tudi konjiček, daje vedno zadovoljen z njim in mu ni nikdar žal odločitve. Osmošolci imajo do 24. marca 2003 možnost prenašati prijave z drugih srednjih šol. Zaenkrat imajo na STPŠ še sodelovali v proizvodnem procesu. Z njimi bodo lahko šli tudi starši udeležencev projekta. Projekt bodo zaključili tako, da bodo učenci predstavili svoje delo na teh srečanjih. Upajmo, da bo kdo med njimi našel svojo priložnost, ki mu bo lepšala delo in življenje. Nihče si ne more želeti v življenju kaj drugega kot to, da mu delo prosta mesta v vseh programih razen v programu tehniške gimnazije. Nova šolska zgradba za srednje tehniške programe z veliko moderno telovadnico in obnovljena šolska zgradba za poklicne programe nudita obilo priložnosti, da si dijaki naberejo teoretičnih in praktičnih znanj za kasnejše vsakdanje delo. Irena Vozelj RUDNIK TRBOVLJE HRASTNIK d.o.o. Trg revolucije 12 1420 Trbovlje OGLAS O javni dražbi Rudnik Trbovlje - Hrastnik d.o.o., oglaša javno dražbo za prodajo osnovnega sredstva Osebno vozilo KI A - SPORTAGE Vozilo je bilo izdelano v letu 1996 in je registrirano do 06.12.2003. Izklicna cena je 1.219.000 SIT. Pred javno dražbo morajo interesenti položiti kavcijo v višini 10% od izklicne cene ali v gotovini pri blagajni RTH d.o.o. ali pa nakažite na transakcijski račun št. 26330-0011210706 pri Banki Zasavje, Delniška družba Trbovlje. Javna dražba bo v petek 21.03.2003 ob 10. uri na sedežu RTH, d.o.o. v Trbovljah, Trg revolucije 12 in sicer v prostorih pravne službe (pritličje desno). Prodajani osebni avto je interesentom na ogled vsak delovni dan od 8. do 12. ure na Rudniku Trbovlje. Kontaktna oseba je ga. Barbara Podlesnik. RENAULT EUROTAX + velja ob menjavi vozila staro za novo | TvvingoClio 5 Thalia | Kangoo £ Megane E E Laguna | Traffic i, Master > Twingo | ClioLite ^ Thalia ■| Megane ■5 Scenic > Laguna | Trafic o. Master že za že za že za že za že za že za že za že za 200.000 SIT ceneje 250.000 SIT ceneje 200.000 SIT ceneje do 300.000 SIT ceneje (Berline, Coupe, Cabrio, Classic, Scenic) 300.000 SIT ceneje do 350.000 SITceneje do 500.000 SIT ceneje Pot do nagrade je lahka = 30.000 SIT Vsi, ki boste s tem oglasom prišli v naš prodajni salon, vam bomo ob nakupu novega vozila poleg vseh veljavnih akcij dodali še dodatnih 30.000 SIT! 1.598.000 SIT 1.697.000 SIT 1.719.000 SIT 2.848.000 SIT 3.415.000 SIT 4.233.000 SIT 3.746.000 SIT 3.612.000 SIT | Omejene serije z brezplačno klimo u Thalia Air cena že za 1,954.000 SIT. Oprema: varnostna blazina za voznika in sovoznika, servo volan, daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik stekel spredaj, po višini nastavljiv volan, klimatska naprava. Motorji: 1,4,75 KM; 1,416V, 98 KM; 1,5 dCi 65 KM. Prihranek do 520.000 SIT J, Clio Billabong cena že za 2,127.000 SIT. Oprema: štiri varnostne blazine, električno nastavljivi zunanji | ogledali, daljinsko centralno zaklepanje, protiprašni filter, voznikov sedež nastavljiv po višini, blokada zagona S motorja, ABS, po višini nastavljiv servo volan, električni pomik stekel spredaj, usnjen volan, meglenki spredaj, potovalni računalnik, klimatska naprava,... Motorji: 1,2 16V75KM - možnost izbire menjalnika guickshift 5; 1,4 1 16V 98KM; 1,5 dCi 65 KM ali 80 KM. Prihranek do 415.000 SIT. | Omejena serija Business - velja samo za pravne osebe, samostojne podjetnike < Megane Break AIR (brezplačno klima) + predoprema za prostoročno telefoniranje + instalacija za mobilni telefon = že za 3,349.000 SIT - 500.000 SIT popusta = 2,849.000 SIT Scenic Expression + radio mono CD + predoprema za prostoročno telefoniranje + instalacija za mobilni telefon = že za 3,690.000 SIT -300.000 SIT popusta = 3,390.000 SIT Laguna Expression + radio mono CD + predoprema za prostoročno telefoniranje + instalacija za mobilni telefon = že za 4,545.000 SIT - 300.000 SIT popusta = 4,245.000 SIT Vabljeni na testne vožnje z novim Meganom! Gabrsko 30b Prodaja 03/56 33 110 03/56 33 111 03/56 33 112 Servis 03/56 33 120 www.avtohisamalgaj.si Zagotoviti novo življenje IN SPODBUDO ZA RAZVOJ TVTovembra lani je Mlada Slovenija, podmladek stranke Nova Slovenija, tudi v Zagorj u ustanovila svoj regijski odbor. Za zdaj ima 1 N 14 članov iz vseh treh osrednjih zasavskih občin. Predsednik zasavskega podmladka je Primož Štendler, 25-letni Izlačan, ki dela kot vodja maloprodaje v uspešnem trzinskem podjetju in študira na visoki poslovni šoli, v prostem času pa se ukvarja s politiko. Z njim in s predsednikom Mlade Slovenije Jernejem Pavlinom, 29-letnim diplomiranim politologom, zaposlenim v marketingu naj večje slovenske naftne družbe smo se pogovarjali med drugim o tem, kako je stranki, kot je Nova Slovenija, delovati v Zasavju, ki je pretežno volilno telo strank LDS in Združene liste. Štendler: Deluješ lahko toliko, kolikor se potrudiš. Glede na to da regijski podmladek deluje komaj nekaj mesecev, veliko še nismo mogli narediti. Načrti in pričakovanja pa so veliki. Z določenimi projekti se bomo skušali predstaviti, potem pa poskušali mlade animirati, da bi sodelovali pri soustvarjanju regijske politike. Stanje glede delovnih mest, sociale, ... ni lepo. Je to usmerjenost celega podmladka ali je za Zasavje kaj drugače, ker je podmladek šele na začetku, ker je politična klima zelo specifična? Pavlin: Prva naloga našega podmladka je, pokazati mladim, da politika ni nič slabega, da se lahko tudi tako kaj naučimo, spoznamo nove ljudi in si naberemo izkušnje. Predvsem pa, da regijski odbori delajo nekaj dobrega za svojo občino in regijo. Naša stranka skuša vedno soodločati za napredek, za drugačno vizijo. Mlada Slovenija se ukvarja predvsem s težavami mladih; z vprašanji študentskih stanovanj, prve zaposlitve, stimulacij. Regijski odbori razpravljajo o tem v svojih regijah in s predlogi pomagajo občinskim svetnikom ali matični stranki na nacionalni ravni. Tu so priložnosti za mladega človeka, ki bi se odločil, da bo pokukal v politiko. Ker smo mladi, skrbimo tudi, da nam ni nikoli dolgčas. Organiziramo izlete, se zabavamo, ukvarjamo s športom. Biti član podmladka, je več kot društvo, je pa tudi manj kot prava politika. Kaj pa je tisto, kar vas loči od drugih strank? Pavlin: Če govorimo o podmladkih, imamo predvsem zelo soliden, zanesljiv in korekten program, ki pokriva večino pomembnih vprašanj. Program Mlade Slovenije je dober, ker ni izključujoč,... Smo konzervativni, ker sprejemamo vrednote, ki so bile še pred nami, in hkrati napredni, ker vsako novost, kije boljša od sedanje rešitve, tudi sprejmemo. Spoštujemo vladavino prava, smo socialni in evropsko liberalni. Strpni smo do drugačnih, združevati skušamo ljudi tako tradicionalnih krščansko-demokratskih vrednot kot tiste, ki se vidijo v laični meščanski sredini. Skupni imenovalec pa je sredinska, desnosredinska usmerjenost. Podprli smo denimo ustanovitev tretje univerze, zavzemamo se za e-poslovanje, bili smo za ukinitev naborniškega sistema vojske, zavzemamo se za vstop v EU in Nato,... Seveda pa delujemo znotraj stranke NSi. Aktivno skušamo delovati tudi v stranki in opozarjati na težave mladih. Če mislimo, da je naša rešitev boljša, se skušamo s stranko tudi pogovoriti. Kakšen je torej odnos med podmladkom in matično stranko? Pavlin: Mislim, daje odnos dober, da pa kaže, da smo dejansko podmladek, da smo mlajši. Včasih imamo tudi drugačno mnenje. Sicer pa nam stranka nudi prostore, s predlogi aktivno sodelujemo v vsaki razpravi in pri odločitvah, ki jih stranka sprejema. Položaja, da se s stranko ne bi strinjali, pa ni. Ne? Pavlin: Osebno bi mogoče pri kakšni stvari drugače pristopal, ampak razlik ni. Podmladka SLS in SDS sodelujeta tudi z evropskimi strankami, svoje člane pošiljajo na izobraževanja v tujino. Je tudi pri vas kaj podobnega? Pavlin: Samo Nova generacija SLS je članica Mlade evropske ljudske stranke, ki je za nas edini resni partner zunaj. Vendar smo Socialdemokratska mladina in Mlada Slovenija zaradi njihove notranje organiziranosti zdaj na »čakanju«. Sodelujemo pa tudi z drugimi civilno-družbenimi organizacijami. Kljub temu daje sodelovanje v mednarodnih razpravah, mednarodno izobraževanje izredno dobrodošlo in pomembno za vsakega našega člana, članico, aktivistko, pa se glasovi in naklonjenost dobivajo doma. Doma lahko samozavestno nastopamo ne glede na to, ali smo v tujini znani ali ne. Slovenska politika se dela doma. Kaj kot bodoča prihodnost slovenske desnice menite o napovedih nekaterih političnih analitikov, ki dvomijo glede nadaljnjega obstoja desnih strank? Se tega tudi vi bojite ali ste mogoče ravno podmladki, ki se povezujete, zagotovilo, da do tega ne bo prišlo? Pavlin: Dostikrat razmišljamo, kaj pri tem narediti. Gotovo bomo z leti tudi mi lahko pokazali, kaj znamo, in bomo lahko kaj dobrega naredili za Slovenijo. Tisti, ki se vidimo desno od sredine in v sredini, nimamo nič manj strokovnjakov kot levica, nič manj sposobnih ljudi. Zelo sem vesel, da Mlada Slovenija dobro sodeluje s podmladkoma drugih dveh matičnih strank. To je po mojem mnenju smer, v katero moramo iti. Starejši kolegi so pot že zaorali. Ste zadovoljni s članstvom? Pavlin: Radi se pohvalimo, da sicer nimamo veliko članov, imamo pa veliko aktivistov. Med 700 do 800 člani lahko gotovo vsak dan računamo na več kot sto aktivistov, ki so pripravljeni sodelovati v projektih. Ko smo se ustanovili, aprila 2001, nas j e bilo približno 400. Regijsko smo pokriti bolj ali manj povsod in več kot tri četrtine članov je povezanih v regijske odbore. To pomeni, da imajo svoje delo, svojo komunikacijo, da prejemajo naša obvestila, sodelujejo na nacionalnem nivoju, razmišljajo o projektih. Regijski odbori bodo tudi sami pisali projekte in sami pridobivali sredstva za njihovo izvedbo. Tu smo zelo dobro organizirani in ni opaziti, da nas je relativno malo. Kako ocenjujete pripravljenost mladih v Zasavju za politično udejstvovanje? Štendler: Težko jih je motivirati. Predvsem zato, ker je bila do zdaj politika v Zasavju bolj enostrankarska in niso imeli niti možnosti za to. Vendar pa mislim da bomo uspeli. Nekaj korakov smo že naredili, pridobili nekaj novih članov. Radi bi naredili premik iz leve strani na desno ali vsaj proti sredini. Kaj pa je v Zasavju najbolj pomembna stvar, čemu dajete največ poudarka? Štendler: Zdaj je to vstop Slovenije v Nato in EU, ker v Zasavju podpora temu ni ravno velika, druga, mogoče še bolj pereča tema je gospodarstvo in odpiranje novih delovnih mest. Ter mladi. Znano je, da so v Zasavju zelo razširjene droge, alkohol, razbite družine, ločitve. Zelo pomembneje, da ljudje to spoznajo, da si ne zatiskajo več oči. Tudi stanovanjska problematika je težka. Pavlin: Težave so ponavadi v vseh regijah precej podobne. Politika mora oblikovati zakonodajne okvire, ki bodo omogočali razvoj, lokalna skupnost pa poskrbeti, da bodo občinski predpisi po meri njenih občanov in s tem odpreti vse možnosti za gospodarski razvoj - pomoči, olajšave, spodbude - hkrati pa skrbeti za socialo. Država je zdaj zelo intervenistična, zelo počasi se odpiramo tujim investicijam. Nisem za to, da se Slovenija razproda kot na dražbi, ampak oblast mora biti tako pametna, da pripelje investicije v Slovenijo. To zagotovi novo življenje in spodbudo, da se zadeve premaknejo. Se bojite odhajanja mladih iz Zasavja? Mislite, da se bo to spremenilo? Štendler: Če se politika oziroma regija gospodarsko ne bo spremenila, se tudi to ne bo. Če država ni pripravljena investirati oziroma dati pomoči občini za razvoj gospodarstva, tudi sama občina tega ne zmore. Zasavje je mogoče nekoliko posebno zaradi ukinjanja rudarstva, še večja težava, ki še prihaja, pa je TET 2. Če ne bo programa za čas po njenem zaprtju, se bo stanje še poslabšalo. Še več mladih bo šlo iz Zasavja. Imate vi kakšno rešitev? Štendler: Predvsem je potrebno pripeljati neposredno pomoč, investitorje, ki bodo pripravljeni vlagati v Zasavje. Nismo tako nerazviti, da se ne bi mogli spet postaviti na noge. Nobena možnost ni izključena. Vsak poskus je hvale vreden. Ni pa nujno graditi ravno na starih koreninah, na strojništvu ali rudarstvu. Zasavje je tudi velika prometna žila med vzhodom in zahodom. Morali pa bomo znati pritegniti ljudi, da zavijejo z avtoceste in se zapeljejo skozi Zasavje. Evropska unija za Zasavje... Štendler: ... je samo pozitivna. Negativnih vplivov na Zasavje ne more biti. Za celo Slovenijo. Premajhni smo, da bi lahko vodili svojo politiko, da bi bili druga Švica. Kaj pa bo, če se na referendumu večina odloči proti Natu? Pavlin: Verjamem, da se bomo 23. marca odločili pravilno. Če referendum propade, bo to zamujena priložnost. Vprašati se moramo tudi, kaj zgubimo, če se ne priključimo. Večina vzhodno-evropskih držav želi v zvezo Nato. Slovenija sije prav na vojaškem področju od samostojnosti nabrala veliko dragocenih izkušenj. Elitne ameriške vojaške enote se urijo v Sloveniji. Alternative Natu ni. Nato enostavno zagotavlja več varnosti za manj denarja. Nobenega razloga ni, da ne bi samo- zavestno postali člani obeh organizacij in jima dali svoj pečat. Zelo bi bil razočaran, če bi se večina odločila proti vstopu v EU in Nato. Hkrati bi bila to nezaupnica vladi. Za razliko od vas nekateri menijo, da bi s tem pokazali ravno pomanjkanje nacionalnega ponosa in zavesti Pavlin: S tem se popolnoma ne strinjam. Evropska unija bo za Slovenijo v prvem koraku carinska unija. Notranje ovire za gospodarstvo bodo odpravljene, imeli pa bomo svojega komisarja v komisiji, slovenski predstavniki v institucijah EU bodo tako kot 80 milijonska Nemčija soodločali o skupni politiki - glede carin. Imeli bomo tudi določene ekonomske ugodnosti. Strukturni skladi, ki se obetajo tudi Sloveniji, so marsikateri državi pomagali gospodarstvo postaviti na popolnoma druge temelje. Irska ima najbolj rastoče gospodarstvo v EU. Ampak šele po vstopu v EU. Ne vidim razloga, da tudi Slovenija ne bi mogla pametno izkoristiti pomoči EU. Z roko v roki z našim znanjem in pomočjo najrazvitejših držav v uniji. ¥ Vstop v zvezo Nato ne pomeni, da se priklonimo ameriški politiki. Stara celina dokazuje, daje Nato organizacija, ki gradi na konsenzu. Tudi Slovenija bo soodločala o svetovnem miru. Ne smemo tudi pozabiti, kaj je Nato naredil na prostoru nekdanje Jugoslavije. Škoda bi bilo, če bi povabilo v najboljši klub zavrnili. Ta generacija se odloča tudi za prihodnost. Kaj pravite o morebitnem napadu na Irak? Pavlin: Podmladek ni oblikoval nekega skupnega stališča glede tega, verjetno pa ima vsak svoje mnenje o tem. JANABRANK www.rumenestrani.com Toni Zupanc: S SALAMAMI JE PODOBNO KOT Z VINOM IN ŽENSKAMI, NEGOVATI JIH MORAŠ ! p»o pustni čas je sicer čas posta, je pa tudi čas, ko so salame, narejene pozimi, godne za spravilo. Shraniti jih je bilo potrebno za dneve JT košnje, spravila sena in mlačve. Takrat kmetje običajno niso imeli časa pripravljati kuhanih obrokov, pa so postregli s kruhom in suhim mesom, suhimi klobasami in salamami, pa z vinom ali jabolčnikom, seveda. Praktičnost je torej silila predelovalce mesa nekdaj, ko ni bilo hladilnih skrinj in hladilnikov, k iskanju načinov predelave, predvsem pa tudi, kako izdelke shraniti. Nastopi torej čas, ko velja izdelke primerjati, jih poizkusiti. Ta lepa navada še ni tako stara, v organizirani obliki sega nekako v šestdeseta leta. Preverjeno najstarejša salamijada je sevniška in ni podatkov, da bi še kje drugod, kot v Sloveniji, imeli tako prireditev. V zadnjih letih jih prirejamo tudi v Zasavju - znamenita Zasavčeva salamijada je to! Pred petimi leti smo se s Tonijem Zupancem prvič srečali na festivalu salam v Zasavju, pri Vidrgarju je bilo in od takrat redno sodeluje na Zasavčevih salamijadah. Salame s podstrešja bo Toni kmalu preselil na zorenje v klet Kje sle se naučili izdelovanja in ravnanja s salamami? Na Malem Kumu, na kmetiji, od koder sem doma, smo pri hiši vedno imeli salame, suhe klobase in suho meso. Stric je živino klal in salame ter klobase delal, moj oče pa jih je potem sušil in zanje skrbel ter negoval. Spremljalo me je to od malega, opazoval sem in si menda zapomnil, saj je bilo vedno potrebno pomagati obema, stricu in očetu. Kdaj se je začela vaša samostojna pot izdelovalca salam? Natančno težko ocenim, prav gotovo pa nekaj let zatem, ko sem se oženil na čisto drugi hrib, v Kostrevnico pod Sveto goro, nekako dvajset let bo tega. Seveda pa sem to počel že tudi doma, saj sem najprej kanil ostati na kmetiji. Kasneje pa je naneslo, da sem si poiskal službo pri rudniku, na separaciji, saj bi predolgo trajalo, da bi lahko kmetijo prevzel, bil sem najstarejši, bratje dvanajst let mlajši in je potem on ostal doma. Življenje in pa ljubezen sta me spravila na drugi hrib, kot sem dejal. Vse tiste salame, ki sva jih videla na podstrešju in one v kleti, so vse vaše? Ne, niso, vendar pa sem jih vse sam naredil. Marsikdo me namreč pokliče, da mu zakoljem prašiča, potem me pa še za predelavo prosi, ali pa mu naredim le salame. Imam pa tako načelo, da salame, kijih delam, tudi sam posušim in negujem. Resje, da komu vzamem salame tudi le v sušenje in zorenje. Kako pa je s pomočniki pri predelavi? Kadar delamo doma, mi priskočita na pomoč starejši sin in žena, tako, da imamo vsi polne roke dela. Kasneje, pri kurjenju krušne peči in sušenju pa sem vedno sam, kajti le tako najlažje nadzorujem postopek, da je dim ravno pravšnje temperature. Opišite nam, prosim, potovanje posamezne serije salam! Salame dam najprej v dimno komoro, nato pa na zrak. To so tiste na podstrešju. Vsake dva dni jih vsako posebej pregledam in ocenim, ali je še lahko na zraku, ali ni morda že godna za zorenje v kleti, ali pa ji manjka le nekaj vlage. Tudi v tem primeru se seli v klet -vsaj za nekaj časa. Seveda pa je to zelo odvisno od vremena, temperature, vlage na kateri se sušijo, od časa, ki je pretekel od dimljenja... Salama je živa stvar, pozorno jo je treba spremljati in odvisno od trenutka, ukrepati. Trdim, da je postopek negovanja salam vsaj tako pomemben, če ne še bolj, kot sama izdelava. Uspeh se skriva v negovanju, v spremljanju... V splošnem tri mesece, spet odvisno od pogojev in debelosti. Načeloma je mesec do mesec in pol na zraku, potem pa zori v kleti. Primerne so kleti z dovolj visoko vsebnostjo vlage, zelo primerne so vinske kleti, da salama in vino zorita skupaj. Koliko salam je šlo v tej sezoni skozi vaše roke? Tisoč dve sto jih bo dozorelo do konca sezone. Kako vi kot izdelovalec salam ocenjujete naše salamijade? Prireditev zelo pozdravljam in trdim, da so mi kot izdelovalcu salam v veliko pomoč. Prijetna so srečanja z drugimi salamarji, koristno je izmenjati izkušnje, trdim da, se na takih srečanjih še vedno naučim kaj novega. Ob tej priliki bi prosil in povabil čim večje število izdelovalcev salam, da se udeležijo srečanja, tega festivala salam tradicionalno na prvi april, letos že pete salamijade, nenazadnje, tudi zato, da bo konkurenca večja, da bo bolj zanimivo. Poznam veliko domačih, kmečkih mesarjev, ki so izredno dobri in izdelujejo dobre salame, zakaj ne bi žrtvovali eno salamo in šli zraven, s tem bi si izmenjali mnenja, izkušnje, se eden od drugega naučili česa novega in imeli malo družabnega srečanja, malo zabave, saj navsezadnje ni pomembno, katero mesto dosežeš. Zato prosim, prijavite se, zanimivo bo! Toni Zupanc sodeluje z dvema vzorcema tudi na najstarejši Salamijadi v Sloveniji, v Sevnici. Prevzemanje vzorcev v gostilni Vrtovšek v Sevnici Čas, ki je potreben za salamo? SALAMIJADA f I ’udi letos nameravamo prirediti praznik salam narejenih X na ožjem in širšem področju Zasavja. Zadnji hladni dnevi so precej pripomogli, da so se salame še dodatno osušile in tako počasi dosegajo željeno kvaliteto. Zatorej vabimo vse, ki se poizkušate v izdelovanju teh dobrot, da svoje izdelke ponudite na ogled in sodelujete na Zasavčevem festivalu salam. Salamijado bomo priredili, kot tradicija veleva, na 1. aprila, pri Vidrgarju na Vidrgi. Še enkrat, vsi izdelovalci salam, ojunačite se in nam pošljite prijavnico za sodelovanje na Zasavčevi že tradicionalni, četrti po vrsti, salamijadi! r -----------------h PRIJAVNICA "j Prijavljam se na 4. Zasavčevo SALAMIJADO Naslov in telefon: KŠEFTI KŠEFTI KŠEETI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI BARKA PUB - NOV LOKAL V TRBOVLJAH "NTa trgu revolucije 6, v Trbovljah, so 8.3. odprli nov lokal, -L N pravzaprav prvi pub v Trbovljah. V lokalu je okoli petindvajset sedežev in soba za biljard. Gostu postrežejo z izvirnimi irskimi pivi. imajo celo paleto domačih piv, prav tako si lahko zaželite izbrane žgane pijače. Lastnik Jože Čeme je napovedal tudi tematske glasbene večere za staro in mlado. Za pokušino si oglejte izbrano opremljen lokal na slikah, sicer pa bo najbolje čim preje obiskati ga.(mm) BARKA ZDRAV DUH ZDRAV DUH ZDRAV DUH ZDRAV DUH ZDRAV DUH Manjino delo pri Lepi in zver 1%/Tanja Goleč se že od .1 v _l_otroških let ukvarja s kulturo. O njenem kulturnem delu je bilo že dostikrat slišati. Iskušnje, ki si jih je v teh letih nabrala so ji koristile tudi pri prevodu musicla Beauty and the beast, ki ga je napisala Sherlie Roden. In tako smo dobili slovensko besedilo z naslovom LEPA IN ZVER. Musical Lepa in zver je bil premierno predstavljen 28. februarja v dvorani Delavskega doma Trbovlje. Občinstvo ga je nagradilo s hvaležnim aplavzom. Ena od avtoric te predstave ste tudi vi. Ne, nisem avtorica, sem samo prevajalka. Prevedla sem besedilo, ki mi ga je prinesla Ida Virt. To delo sem sprejela zato, ker je pomenilo zame poseben izziv. Govorni del sem lahko hitro prevedla, teže je bilo s songi. Libreto, note in posneta kaseta z glasbo in besedilom so mi bile za podlago. Avtorica je uporabljala dosti nevsakdanjih besed, ki sem jih želela čimbolj avtentično prevesti. Pri tem mi je zelo pomagalo poznavanje glasbenih zakonitosi. Pesmi sem poslušala velikokrat. Le tako mi je uspelo nekako obdržati popolno vsebino Sherlie Roden. Avtorica je uporabila besede, ki lahko izvene kot kletvice, čeprav to niso, ampak so nenavadne besedne zveze, ki izražajo negativna čustva. Glasba meje pritegnila, delala sem z veseljem. Spremljala meje povsod. Videli ste premierno predstavo. Kaj bi nam povedali o njej? Scena je bila imenitna. Ni me motilo menjavanje kulis, ker sojih premikali tiho in ob glasbi, brez praznin. Kostumi so bili izvirni, primerni zgodbi in času pravljic. Prevzelo me je petje pevcev, ki so nastopili v vlogah Lepe, Sanjske vile, spremljevalnih zborčkov, igra vile Zlobnice in njenega spremstva, igra in dikcija trgovčevih treh hčera. Izjemno poln energije je bil prizor, ko sta Lepa in Princ pela pesem o prijateljstvu. Predstava je tekla spontano, igralci so se res dobro pripravili. Vse občudovanje gre Idi Virt, ki je v tako kratkem času odlično opravila režisersko in drugo delo (organizacijsko in glasbeno op.a.). Pozorna publika, ki se zna vedno primerno kulturno obnašati, je med izvajanjem nagradila nastopajoče z burnim aplavzom. Videlo in čutilo se je njihovo vživljanje v igro in petje. Predstava je bila res dolga, vendar kljub temu ni bila dolgočasna. Kaj bi lahko rekli o svojem dosedanjem kulturnem delu in načrtih za naprej? S kulturo se ukvarjam od petega leta starosti, ko sem napisala svojo prvo pesem. Kasneje sem v osnovni šoli in tudi kasneje recitirala. Pela sem pri ansamblu Veseli rudarji, zdaj že dvanajsto leto pojem pri ženskem vokalnem kvartetu Plavica. Poleg tega pišem besedila za pesmi, ki jih prepevajo različni ansambli in pevci. Režirala sem že petindvajset iger, nekatere med njimi so bile moje avtorsko delo. Napisala sem tudi glasbo za različne predstave. Pogostoma lektoriram knjige, pripravljam spominske brošure, scenarije za proslave, koncerte ... Konec letošnjega leta se bom upokojila. Upam, da bom lahko napisala še veliko pesmi, se intenzivno ukvarjala s kolesarjenjem, gobarjenjem, vrtičkarstvom, sprehodi ..., uživala na koncertih in poslušanju lepe glasbe, odvisno od trenutnega razpoloženja. Hvala Manja, da ste tako čudovito prevedli musical Lepa in zver. Upamo, da bomo lahko še dostikrat brali vaše tekste in poslušali besedila pesmi, ki jih boste pisali različnim ansamblom in pevcem. Nasploh pa, da bi bili zdravi in uspešni še naprej. Vsi tisti, ki si niso mogli ogledati premiere, ker so bile vse vstopnice razprodane, si bodo lahko musical Lepa in zver ogledali 25. marca ob 19. uri v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje. Irena Vozelj Dobrodelni večer v Čečah Dne 22. februarja je v dvorani Gasilskega doma na Katarini v Čečah vstopnine so namenili pesnici - invalidki. Program so popestrili učenci potekal literani večer, ki so ga pripravili srednješolci iz Prosvetnega GŠ Trbovlje društva Čeče. Predstavili so pesmi Nuše Ilovar iz Žalca. Izkupiček od T.L. Veseli en zabavni A nsambel Ajda je ansambel s tradicijo, saj njegovo delovanje sega ZVže dobro desetletje nazaj. V vseh teh letih je ansambel preživel veliko dobrih in slabih trenutkov, mnogo vzponov in padcev. Rezultati preteklega dela so razvidni iz doslej edinega končanega projekta v obliki CD in kasete. Vendar pa rožce vedno niso cvetele, kljub temu pa vodja Drago Cukjati niti za trenutek ni vrgel puške v koruzo in tnnasto vlekel - ANSAMBEL AJDA voz vse do danes. In danes je Ajda v strmem vzponu. Drago trdi, da so fantje sedaj prava klapa, s podobnimi cilji in ambicijami. In cilji niso nizki... Tisti, ki smo Ajdo slišali v zadnjem obdobju smo, prepričan sem v to, enotnega mnenja. V ansamblu je zavel svež veter. Glavna krivca za to sta nova člana, oba nekdanja člana Mladih upov, Tomaž Tržan in Jani Cestnik. Zasedbo sta okrepila na mestih bas kitare in ritem kitare. V ekipi imata pomembno vlogo in se počutita kot doma. Z njima je kvaliteta na mnogo višjem nivoju in sta močan argument, da bodo prej omenjeni cilji tudi doseženi. Zasedbo dopolnjujejo še trije člani in sicer Tadej Prosenc, ki je v zasedbi od leta 2001, zaživel z ansamblom pa je, sam pravi tako, šele sedaj. Pravi da v sedanji zasedbi lahko diha s polnimi pljuči, kar j e očitno na njihovih nastopih. Je tisti, ki bo nedvomno poskrbel za to, da se boste ob njihovi glasbi res dobro zabavali. Fantje ga kličejo kar Gibonni in pravijo, daje pravi cirkusant. Drago Cukjati je izredno kvaliteten vokalist, katerega so snubili že najbolj priznani slovenski narodnozabavni ansambli. Toda skušnjavi nikoli ni podlegel. Je pravzaprav ustanovitelj in idejni oče ansambla, ter pravi, da prvič po vseh teh letih zares uživa. Franci Drnovšek pa je temelj in legenda ansambla, saj z zvoki svoje frajtonerice spravlja v delirij staro in mlado. Vedno nasmejan s svojo zakladnico vicev skrbi, da so fantje motivirani in vedno dobre volje. Ne glede na to, daje ansambel Ajda pravzaprav narodnozabavni ansambel lahko trdim, da ob zvokih ostalih žanrov, pa naj bo to pop, rock, dance ali katerakoli druga zvrst, tega niti opazili ne boste. Ne bodite presenečeni, če vam bodo preigravali skladbe Slapov, Slakov, Čukov, v naslednjem trenutku pa skladbe Joe Cockerja ali Dire Straitsov, Riblje čorbe, Bajage ali Oliverja Dragojeviča... In to v originalni izvedbi. Z eno besedo - odlično. Res, fantje letijo visoko. Pripravljajo nov projekt in v najkrajšem možnem času jih boste lahko videli tudi na TV ekranih. Če pa boste imeli priložnost slišati jih v živo, jo zgrabite. In to z obema rokama. Podjetje za svetovanje,inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c,1410 Zagorje Tel.:03 56 64611,Fax:03 56 64660 http://www.tref.si, E-mail: info@itref.si Računtivodsko-finančna programska oprema za podjetja in obrt Glavna knjiga s saldakonti. Material no poslovanje,Fakturiranje, Osebni dohodki,Osnovna sredstva Računovodstvo in finančno svetovanje Za naše sisteme nudimo 24 mesečno garancijo, svetovanj e ob nakupu, tehnično pomoč. Lahko nadgradimo vaš sistem, ali pa se dogovorimo za vzdrževanje vaših računalnikov. Servis računalniške opreme: -pri obsežnejših popravilih in posegih dobite nadomestni računalnik ali monitor Cena računalniškega kompleta brez DDV: 174.000.00 SIT Garancgski rok 24 mesecev SISTEM PRILAGODIMO VAŠIM POTREBAM OSEBNI RAČUNALNIK PENTIUM 4 Procesor P4 1.7GHz osnovna plošča MS9107C,V1A266A GeForce 4 MX440SE 64MB + TV out 256MB DDR RAM 333MHz WD 40GB ATA/100 7200 obr. SONVDVD 16x48 speed FDD 1.44MB aktivni zvočniki 2x200W tipkovnica PS/2 miška Genius NETSCROLL + PS/2 ATX ohišje 300W modem MOTOROLA 56,6iwjVoice Monitor Samsung 755DFX fiat TC099 (71 I \ ELEKTROPROM d.o.o. Loke 22, 1412 Kisovec Obiščite nas v pritličju prenovljene trgovine Makro, kjer vam po ugodni ceni nudimo naslednje artikle: -solarni bojler SGL 500 brez grelca: 187.790,00 SIT -peč KIV Biotec 40 (33 kw) na trda goriva: 179.880,00 SIT -peč kamin R-emajl: 155.610,00 SIT -peč kamin Franklin: 91.350,00 SIT -peč kamin Amity: 74.241,00 SIT -peč kamin Upland: 52.190,00 SIT -aparat za peko kruha: 28.990,00 SIT Seveda vas vabimo, da obiščete tudi druge naše prodajne oddelke. Telefon: 03/56-71-234, 03/56-71-155 03/56-71-489, 03/56-57-150 O O7 CERTIFIKAT št. 160 ISO 9001 AS DOMŽALE MOTO CENTER d.o.o., Blatnica 3a„ IOC Trzin, 1236 Trzin prodaja: 01/562-22-42,01/562-37-00 __________________servis: 01/562-22-62____________ fax: 01/562-37-05 Cenik motornih koles Honda modelsko leto 2003 Mo (kW / KM ) MPC Inf. cena v EUR Tourin^ GL 1800 A Gold Wing 87/118 5.799.000 24.996 ST 1300 A Pan European 87/118 4.069.000 17.539 ST 1300 Pan European 87/118 3.589.000 15.470 NT 650 V Deauville 41/56 2.099.000 9.047 Šport touring CBR 1100 XX S. Blac. 121 / 164 2.689.000 11.591 VFR 800 A 81 /110 2.859.000 12.323 VFR 800 81/110 2.599.000 11.203 CB 1300 85/116 2.399.000 10.341 CB 900 F Hornet 81/110 2.029.000 8.746 CB 600 F Homet 71 /97 1.849.000 7.970 Šport VTR 1000 SP-2 100/ 136 3.249.000 14.004 CBR 900 RR FireBlade 112/152 2.699.000 11.634 CBR 600 RR 86/117 2.299.000 9.909 CBR 600 F 81/110 2.099.000 9.047 Chopper VTX 1800 C 71/97 3.449.000 14.866 VT 750 C2 Shadovv 32/44 1.599.000 6.892 F.nduro XL 1000 V Varadero 70/95 2.549.000 10.987 XRV 750 Africa Twin 44/60 2.039.000 8.789 XL 650 V Transalp Skuter 41/55 1.899.000 8.185 Silver Wing (FJS 600) 37/50 2.029.000 8.746 MP cene so v SIT; v MPC je vračunan 20% DDV. EUR/SiT = 232. Pridržujemo si pravico do spremembe cen, in sicer ob več kot 3% zvišanju tečaja JPY ali USD. Cenik velja od 14.01.2003. KULINARIČNA Omizje z dobrotami iz starih žitaric T^Vvorec Impoljca pri Sevnici predstavlja enega izmed biserov .L/posavsko-zasavskih restavracij. Obnovo objekta spoštljive preteklosti so zaključili pred petimi leti in zdaj se v gostišču ob cesti Sevnica-Krško ustavljajo vsi tisti, ki si zaželijo malo miru in dobro postrežbo. Ambient zagotavlja dobro počutje za romantike v dvoje pa vse do skupin s sto udeleženci. V dvorcu Impoljca pa se lahko pohvalijo tudi s posebno dejavnostjo. V četrtek, 20. februarja so žc tretjič v zadnjih letih organizirali kulinarično Z leve: Branko Podmenik in Dejan Mastnak omizje, kamor so povabili svoje poslovne partnerje, gostinske delavce iz Posavja, učitelje iz gostinskih šol, novinarje... Milan Zupančič, vodja restavracije Dvorec je na vabilo napisal: Popestriti želimo slovensko turistično ponudbo z bogastvom naše kulinarike in visoko kakovostjo naših vin z inovativnimi sodobnimi jedmi z zdravo regijsko hrano... K sodelovanju so tokrat povabili ekološko kmetijo Petek iz Strmce pri Laškem, kjer pridelujejo piro in pirine izdelke, izdelke iz ajde pa še domač kis, sokove in posebna olja. Svoja vina pa je prispevalo vinogradništvo Urbajs z Rifnika pri Celju, kjer se z biološko pridelavo vin ukvarjajo zadnjih pet let. Ponašajo se že s tremi mednarodnimi medaljami za kakovost. Zbrane gosteje najprej pozdravila direktorica Milka Cizej, potem pa sta program povezovala Sinjo Jezernik in publicist Drago Medved. In kdo je bil avtor kulinaričnega omizja, kije vabilo k prigrizku? Šef impoljske kuhinje Dejan Mastnak, ki mu je priskočil na pomoč mojster Branko Podmenik, zaposlen v Žalcu. Sicer sta oba doma z Dola pri Hrastniku. O Dejanu smo na straneh Zasavca pisali že lani, ko je pripravil na Marnem pri Jakopiču imenitne jedi iz špargljev, v teh dneh pa spremljamo njegovo prizadevanje za pridobitev kuharske kape oz. modni trak Kulinarične akademije Dela. V torek, 25. februarja seje uvrstil že med tri slovenske finaliste. In kaj seje smehljalo na samopostrežnih mizah restavracije Dvorec? Elegantno aranžirane jedi, ki so temeljile na piri, predhodnici pšenice. Vedno večji sloves pridobiva zato, ker je zelo odporna, zato ni potrebno uporabljati pesticidov. Je blagega okusa, primerna za solate, prikuhe, enolončnice... V jedilnik sta vključila tudi jedi iz drugih pozabljenih, domačih jedi - leče, repe, zelja, ješprenja, kaše,... Niso manjkale pite, štruklji, potice, njoki, žlikrofi... Pozornost so zbujale flambirane palačinke iz pirine moke. Seveda nihče ni uspel poizkusiti vseh petdeset jedi, kolikor sta jih ustvarila Dejan in Branko in so prepričljivo pripovedovale o naši bogati kulinarični dediščini. Ob tem velja ponoviti pohvalo, ki jo je izrekel v uvodu Drago Medved. Da Dejanu in Branku ni vseeno, kakšen je izvor njunih sestavin za pripravo hrane. In da se jedem posvečata s srcem. Na ta način ohranjata bogato dediščino prehranjevanja iz preteklih časov. Vodstvo Dvorca pa s kulinaričnim omizjem bogati tudi obiskovalce, ki bodo pozitivne vtise prenašali tudi v svoje okolje. Prebral j e tudi odlomek iz dnevnika, ki gaje pisal tajnik oglejskega patriarha Paola Santoninija, ko so leta 1487 potovali Kulinarično omizje: dobrote iz starih žitaric po naši deželi. Natančno je opisal kosilo na konjiškem gradu blizu samostana Žiče: “Potem smo šli v obednico, kjer je stalo nared več miz, obloženih z vrtnicami, cvetjem in dišečim zelenjem...”. In potem z vso natančnostjo navaja, kaj vse so prinašali na mizo: pitanega kopuna in kokoši, postrvi, zelje s slanino, pečenega kozlička, kozje meso v žafranovi juhi, cvrtnjak z žajbljem, ječmen vjuhi... “Postregli so tudi z več vrstami odličnega vina,” nadaljuje, “ki ni zaostajalo za imenitnostjo jedi. Kaj naj še rečem? Vsi smo se pošteno podprli; od prihoda v dolino Savinje še nikjer bolje...” Za Dvorec Impoljca lahko torej rečemo, da sodi med tiste restavracije, ki ohranjajo dediščino gostoljubja; z vključevanjem starih žitaric v jedilnike pa zadostijo željam gostov, ki se zavedajo pomena zdrave prehrane. ____________________________________________________________Fanči Molik SLOW FOOD TUDI PRI NAS ''življenje je pač takšno - kar ^-/naprej se nam nekam mudi in nimamo časa celo za naše osnovne potrebe.Tudi za družino in prijatelje ne.Če je le mogoče, bomo v naglici nekaj pojedli in odhiteli dalje. Povsod se je prav zaradi takšnega življenja , z veliko hitrostjo razširil nov način prehranjevanja, fast food. Le naša prebavila niso zadovoljna, zdravniki pa imajo dela čez glavo. Vendar pa se je zgodilo tisto, kar seje zgodilo tudi v glasbi, modi in umetnosti. Je novo in ni novo. Za kaj gre ? V Italiji, (le kje bi drugje ?) je sedež mednarodnega združenja SLOW FOODA, ki je nastalo kot nasprotje povsod prisotne hitre hrane.Moto SF je - jesti počasi, v majhnih obrokih in v harmoniji hrane in pijače. SF pri nas ni novost, saj v Zasavju obstaja že štiri leta Zasavsko omizje slow fooda.Lahko bi celo rekli da nismo slabši od Italijanov. V znani trboveljski gostilni Pri Martinu so že leta 1998 imeli Kulinarični abonma, neka vrsta SF. Omizje SF vodi upravni odbor, in njega konzul.Najprej je to bil Čibej, zdaj pa to dolžnost opravlja Miloš Vengust. Seveda, sedež Zasavskega omizja je Pri Martinu. Stalnih članov je okrog 15 - 20. Članarina za polžke (njihov znak je polž ) znaša 25 EUR (družinska) ali pa 15 EUR na člana.Ugodnosti, kijih imajo člani so prejemanje revije SLOW FOOD, ter uveljavljanje popusta v določenih lokalih in pri znanih vinarjih, ki sodelujejo z gibanjem SF.Prav tako so deležni popusta ob letnih srečanjih, ki so vsaj štirikrat na leto. KULINARIČNA |i 9 -----------h Priprava jedi po starih originalnih receptih, uživanje v hrani na način da to občutijo vsa čutila, kvaliteta in seveda zanimivosti, ki spremljajo samo pripravo dobrot in vin - vse to skupaj je dober razlog da se polžki veselijo novih srečanj. Srečanje sc običajno prične ob postreženi z zasavskimi jedmi, ki šobile in so še značilne za naš kraj : jetrnice, grenadirmarš, funšterc,rudarski fižolov golaž, rudarska kisla juha... SF ne bi bil SF in člani ne bi bili polžki, če med hodi (jedmi) ne bi bilo odmora, ki traja največ 20 minut.To pomeni da je srečanje gibljivo, ker se polžki 19. in konča ob 23.uri. Člani in gostje so postreženi s sedem hodov ( različnih jedi ).To so : aperitiv, hladne in tople predjedi, juha, ...glavnajed in pijača, ki pa mora ustrezati jedi ob kateri se streže. Tako člani in gostje spoznajo jedi in pijače , za katere mogoče še slišali niso.Na enemu od lanskih srečanj so bili lahko sprehodijo do drugih gostov ali pa prostorov.Služi se sorbet, kajenje je seveda prepovedano. Obroki čeprav številni, so majhni in na oko prijetni. Da bi bilo res vse kot je treba, tuje tudi vsakič drugi častni gost. Običajno je to priznani mojster kuhinje ali pa vinar, ki predstavi svoja vina in to popestri z razlago o postopku pridobivanja žlahtne kapljice.Vinarji - sponzorji so največkrat Štajerci ali pa Primorci.Kuharskim mojstrom, kolje na primer Slavko Adamlje, pa stoji ob strani zbrana ekipa gostišča Martin, kije že od vsega začetka zvesta gibanju SF. Zaradi vsega, kar smo izvedeli, pa doživetje ni naporno in po takšni večerji se vsi prijetno počutijo.Ker priprava tematske večerje ni enostavna, ob enem srečanju lahko pogostijo največ 40 ljudi. Zanimivo je kakšna omizja načrtujejo v letošnjem letu. Že 21. marca bo prvo srečanje.Tema je BABIČINA KUHINJA. Lahko si kar predstavljate kakšnih dobrot bodo deležni. Kasneje pa še : IZLET POLŽKOV V GORIŠKA BRDA, JEDI IZ DIVJAČINE , MORSKE DOBROTE... Če imate v svoji knjigi kak recept, ki ga je treba rešiti pred pozabo, zaupajte ga upravnemu odboru SF. Konzul M. Vengust in aktivni član odbora Tadej Vodušek sta nam ljubeznivo razložila podrobnosti o SF.Vendar to še ni vse, zato bomo kdaj drugič objavili še kakšne zanimive novice iz Zasavskega omizja. Stanislava Radunovič PUSTNA PUSTNA PUSTNA PUSTNA PUSTNA PUSTNA PUSTNA KARNEVAL PRESEGEL VSA PRIČAKOVANJA "X Ta debeli četrtek so na J. N osrednjem litijskem trgu zaplesali ptujski kurenti, naznanili začetek pustnih prireditev pod skupnim imenom »PUSTNE PRIRE-DITVE LITIJA 2003« in prevzeli oblast v obeh občinah (Litija in Šmartno) za teden dni z namenom, da bodo naredili vse tisto kar občinski oblasti v 18 letih ni uspelo. Vrhunec vseh pustnih prireditev v Litiji je bil vsekakor nedeljski 5. tradicionalni pustni karneval v samostojni Sloveniji si ga je ogledalo preko 5.000 radovednežev iz Litije in okolice. V povorki, ki je krenila na svojo dolgo pot po ulicah starega mestnega jedra točno ob 14. uri je sodelovalo 17 skupin, ki so posegale po dogodkih iz svetovne in slovenske politike, manjkalo pa tudi ni nepravilnosti iz litijske in šmarske občine (npr. šmarska usnjarna, ki je vse delavce, preko 200 jih je poslala na dopust in se bodo baje morali, če bodo hoteli delati voziti na Vrhniko; mlečna proga Litija z ministrom But-jen, rudnik Sitarjevec, ki še danes ni uradno zaprt, čeprav je »zaprt« d) PUSTNA Binladnova vojska že celih 50 let itd). Pa tudi sam Janez Vajkard Valvasor, kije v tem času, po letu dni, zopet prišel v Litijo napovedat, da bodo v nekaj dneh Občino Litija preselili iz sedanje občinske stavbe v nekdanji hotel Cicago, stavba nekdanje restavracije Pošta in vila nad predilnico bosta na razpolago Natovi vojski, ker se že tako in tako podirata, njegov grad Bogenšperk pa bo Drnovškova rezidenca, da se občini Litija in Šmartno ne bosta prepirali čigav bo ali pa ne bo. V rudniku Sitarjevec so v vsej njegovi preko tisoč letni zgodovini kopali svinec, barit in srebro. Sedaj pa bodo zaposlili vse brezposelne iz Zasavja (preko 4.000 delavcev -rudarjev), da bodo, ker je svinca že zdavnaj zmanjkalo, kopali »samo še zlato« itd. Na pepelnično sredo »dan žalovanja« so se Lilijani (kar v vrstah, ko so čakali na pečene postrvi zaradi prepočasne peke) pred Ribiškim domom (kjer je ležal) že od zgodnjih jutranjih ur poklanjali spominu prerano preminulega gospoda Pusta. Pogrebne svečanosti z vsemi govori in upepelitvijo pa so se pričele ob sončnem zahodu in so trajale pozno v noč. T) odkum, 01. 03. 03. T Zanimiva je bila pustna sobota na Podkumu. Veliko število mask, ki so se v skupinah malonogometnem igrišču predstavile obiskovalcem, je dvigovalo razpoloženje in izvabljalo aplavdiranje prisotnih. Za zaključek so na prizorišče podkumskega »amfiteatra« prikorakali še ptujski kuranti. Koliko energije je v teh mladih in tudi malo starejših moških. Vragolije, ki jih počno, vedno in povsod očarajo prisotno občinstvo. Celotna podkumska maškarijada je potekala pred očmi komisije, kije podelila zaslužene nagrade. Nagrad je bilo k sreči dovolj in so jih prejele vse nastopajoče skupine maškarad. In hvala bogu, daje bilo tako. V veliki zadregi bi se znašli člani komisije komu dodeliti katero mesto in koga nagraditi, če bi ne bilo dovolj nagrad. Vse maske so bile prisrčne Pustne maske na Podkumu in po svoje originalne. Tudi tokrat so še posebej navduševali vedno ljubki otroci. Pri organizaciji so sodelovali skoraj vsi krajani Podkuma. Med njimi je bila tudi Tatjana Potrpin. Seveda sije masko nadela in skupaj s cigankami nastopila. Po končani prireditvijo dejala: »Naš karneval se že nekaj let ponavlja. Kuranti so prisotni drugo leto. Oni pridejo k nam na povabilo Gostišča -Trgovine Čop. Vsako leto pridejo njim in nam izreči najboljše želje ob prihodu pomladi. Na Podkumu z okolico deluje 16 formalnih in neformalnih kulturnih skupin in prav vse sodelujejo na tej prireditvi. Dvajset posameznikov nas je, ki smo delali od začetka do konca, da bi bila prireditev uspešna. Pravzaprav smo sodelovali vsi predstavniki sveta Krajevne skupnosti in vsi predstavniki društev. Finančno nam je nekaj pomagala občina Zagorje, ostalo pa smo postorili sami. S pustovanjem sc ne končajo prireditve v letošnjem letu. V mesecu aprilu bo pri nas jurjevanje, konec avgusta bo krajevni praznik in še prireditev za konec leta.« Ptujski kuranti imajo dolgo tradicijo. Zadnje čase se pojavljajo počeli Sloveniji. Tudi v zamejstvu so jih že pred leti spoznali. Njihovega vodjo sem povprašal kako sc počutijo v Zasavju? »Društvo kurantov Petovia-Ptuj že vrsto let »tahanira« naokoli. Letos praznuje 20 letnico delovanja. Naša oprema tehta od 30 - 40 kg. Veliko kondicije je potrebno, da človek zdrži vse napore v dneh pustovanja. Sleherni dan, za časa pusta, smo v gibanju in počenjamo norčije, ki vsebujejo kopico ljudskih izročil in vsa so posvečena prihajajoči pomladi. Shujšamo pa ponavadi ne veliko, skoraj nič. Odvisno je, kako nas gostitelji za naše delo pogostijo. Kjerkoli smo gosti, vsepovsod je pogostitev pestra in obilna. V Zasavju smo vedno dobrodošli in se zelo dobro počutimo. Še posebej pri Čopovih, na Podkumu. Danes se selimo v Zagorje kjer se bomo predstavili Zagorjanom v gostišču Kum. Naslednji dan (nedelja) odhajamo preko Litije v Ljubljano.« Predsednik Krajevne skupnosti Podkum Samo Vrtačnik: »Podkum je vedno živel svoje kulturno življenje. Aktivnost je naraščala in upadala, popolnoma zamrla pa ni nikoli. Trenutno smo ponovno v velikem vzponu. Zelo si prizadevamo obuditi nekatere kulturne in družabne dejavnosti. Tako bomo v mesecu aprilu pripravili jurjevanje. Tudi športno smo, glede na svojo majhnost in oddaljenost od mesta, dokaj uspešni. Vsako leto organiziramo turnir v malem nogometu, imamo skakalnico in skakalni klub Sopota. Zelo si želimo, da bi vse ceste na našem področju dokončno uredili in asfaltirali. To bi bilo velikega pomena tudi za razvoj turizma na Podkumu in v okolici. Za razvoj turistične dejavnosti imamo glede na okolje velike možnosti. Urejena cestna povezava pa je predpogoj. Ljudje imamo svoje cilje in veliko energije. Finančno ne zmoremo vsega sami. Potrebujemo pomoč in razumevanje občine Zagorje, kot tudi države.« Marija Čop se je zahvalila kurantom za obisk in vse lepe Želje ob prihajajoči pomladi. »Upam, da se naslednje leto ponovno srečamo na Podkumu, je še dejala gostiteljica. MA.Š. foto: Tatjana Potrbin Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4,1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/ 56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.nct internet: littp://\v>vw.integral-zagorje.si TRIJE ZANIMIV! PROGRAMI V AFRIKO ! VABILO NA KRIŽARJENJA - ZA ZMERNO CENO LETALNICA V PLANICI 19.-23.3. - peljimo se z avtobusom! Tudi SAMO VSTOPNICE VAM PRESKRBIMO POMLAD PRIHAJA, NA SMUČIŠČIH PA ŠE DOVOLJ SNEGA TUD! V "ZADNJEM HIPU" .' ZA PRVI MAJ SPREJAMAMO PRIJAVE - MORJA IN SMUČIŠČA! PRVOMAJSKI PROGRAM! NA KORČULI, HVARU, DUBROVNIKU, BRAČU....................ŽE NA VOLJO! KATALOG! POLETJE 201)3! Zelo ugodna letovanja na kaštelanski rivieri, posebno ugodno za seniorje! POVPRAŠAJTE PRI NAS ZA POTOVANJA IN IZLETE: KENIJA, MAURICIUS, KUBA, PERU, BOLIVIJA, SLAPOV! IGUACU... LETALSKE VOZOVNICE VAM NAJDEMO NAJCENEJE V ZASAVJU! PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobusi in minibuse od 6 do 32 potnikov! ZA POČITNICE UREDITE VSE PRI NAS, M! ZA RAZLIKO VEMO, KAM VAS POŠILJAMO! POTOVALNI BON INTEGRALOVI DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH! ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PON. - PE. 06:00 -16:00 SO. 09:00 - 12:00, Agencija Trbovlje: PON. - PE. 07:30 - 12:30 in 16.00 -18:00, SO. 08:00 - 12:00 _________So potovanja in.so potovanja z Integralom. REGIONALNI C E N T G. n Z A RAZVOJ *** Regionalni center za razvoj vabi k sodelovanju podjetnike oziroma potencijalne podjetnike za vstop v podjetniški inkubator Nudimo vam poceni poslovne prostore Pomoč pri pridobivanju ugodnih finančnih sredstev Podjetniško izobraževanje Pravno svetovanje Računovodske storitve Pomoč pri raziskavah trga in mednarodnem povezovanju Pomoč pri promociji podjetja, izdelka ali storitve Pisne prijave pošljite na naslov: Regionalni center za razvoj, d.o.o. Cesta Zmage 35 b, 1410 Zagorje Kandidati bodo povabljeni na razgovor! Dodatne informacije dobite na tel.: 03/56-60-530 Sestre slavile 7 hotelu Trojane, restavraciji Diana, so letos prvič pripravili pustno rajanje. Številne maske so navdušile tako občinstvo kot tudi V organizatorja. Organizatorje poleg mimohodov pustnih mask, pripravil še družabne nagradne igre. Strokovna komisija v sestavi članov iz družbeno političnega in gospodarskega področja je ocenila nastopajoče maske. Zmagovalke so bile Sestre, pred Karmen Stavec in skupino Povratek v Oz. Zmagovalke so prejele pečeno kračo, štiri litre buteljke Merlot, darilni bon za 10.000,00 SIT ter krofov do onemoglosti. Za pravo vzdušje je skrbel duo Prepih._____________ 4 fi Sestre v akciji Tretje uvrščena skupina Povratek v Oz Pustno rajanje v Medijskih toplicah Karmen Stavec je morala zopet priznati poraz na domači sceni, obljublja pa, da bo pripravila vročo sceno na Evrosongu V Kot vedno samozavestna Miša Molk, je tokrat pokazala svoje prave čare, ki so posledica prekomernega obiska fitnes centra. Kamerman nacionalne televizije je podlegel čarom Sestre Emperatris Tekst: IRH Foto: I.G. Pločevinke malo drugače Tudi letos je Športno društvo Izlake organiziralo pustno rajanje za najmlajše. Otroke sta animirala Mojca in Kaličopko, ki sta presenetila s pestrim programom. Otroci so plesali, se učili novih pesmic ter sc posladkali z velikimi krofi. Pohvala gre seveda tudi gostincem, ki so poskrbeli za svoje žejne goste. Čas je v razigrani družbi kar prehitro minil. Prireditev je bila dobro obiskana, tako da so domov vsi odšli zadovoljni. IRH foto: PRAV ‘Akcija vozil letnik 2003 - Mazda 323 F s popustom v višini 509.600 SIT Mazda Premacv s po smm - Mazda pod Mazda 6 je športnik po duši. Pa vi? Zmagovalec izbora za slovenski avto leta 2003 DEJAVNOSTI HIŠE: Pooblaščena prodaja in servis vozil Mazda, avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka, rent-a-car, nadomestna vozila, montaža in polnjenje klimatskih naprav, popravilo izpušnih sistemov, brezplačna kontrola zavor za vsa vozila. Bi radi preživeli dopust z avtodomom - pokličite nas. MMS KREDIT & LEASING KiMmk Romun s p. 1410 Zagorje, Selo 65 AVTOM ISA KRŽIŠNIK www.avtohisa-krzisnik.si Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359 odprto: od 8. do 18. sobota: od 9. do 13. f"3*03 JtAVM-.Z/nAT Občni zbor rejcev drobnice »CEKIN« r^agorje, 28.02. 03. Društvo ^-/Cekin (rejci drobnice) združuje celjske, koroške in zasavske rejce ovac in koz. Društvo obsega približno 1/5 slovenskih rejcev. Vključuje 270 članov. Pripadniki društva se udeležujejo mednarodnih razstav pasemskih živali ter razstav na državni ravni in lokalnih skupnosti. Namen društva je povezovanje rejcev ter strokovno spremljanje vzreje drobnice. V ta namen organizirajo strokovne ekskurzije. Zavzemajo se za razvoj plemenite in zdrave drobnice, kar jim omogoča sodelovanje z selekcijsko službo. V Gostišču Kum v Zagorju je bil poleg predsednika društva Cekin, Rafaela Novaka vseskozi prisoten tudi član selektorske službe KGZS (Kmetijsko Gozdarska Zbornica Slovenije). Med imeni članov upravnega odbora društva najdemo Uroša Macerla, ki je bil na tokratnem občnem zboru izvoljen tudi za podpredsednika društva. Dejal je: » V Zasavju je približno 100 rejcev ovac in koz. Niso vsi člani društva. Tisti, ki so, sodelujejo v društvu preko sekcije Zasavje, ki deluje v sklopu društva Cekin. Ovce delimo na mesno in mlečno pasmo. Bolj donosna je mlečna pasma, ki pa je v Zasavju ni. Ko govorim o donosnosti, mislim predvsem na število ovac, kijih mora v vzreji imeti rejec, če želi s to panogo kmetijstva preživeti enega člana družine. Tako je potrebno za preživetje enega družinskega člana imeti 100 ovac mesne pasme ali 50 ovac mlečne pasme. Razveseljivo je, da se reja drobnice v Zasavju povečuje. Širjenje vzreje drobnice narekujejo in pogojujejo predvsem prehranjevalne navade prebivalstva, ki se spreminjajo nam v prid. Pred leti so uporabljali ovčje meso po večini priseljenci iz dmgih republik bivše Jugoslavije, sedaj pa se ovčje meso vse pogosteje pojavlja tudi na krožnikih slovenskih gospodinjstev. Tudi v gostinstvu je vse pogosteje na jedilnikih. Meso je kvalitetno in zdravo. Sprejemljiva je tudi cena. Za vzrejo kvalitetnih živali za zakol moram ovcam posvečati skorajda sleherno minuto dneva. Letno si privoščim največ pet dni dospusta. Pa še to mi uspe ob velikem razumevanju in pomoči domačih. Srečanja, kakršno je današnje, pomenijo članom društva veliko. Tudi za Zasavje je pomembno. Srečanje je med drugim namenjeno združevanju interesov in spoznavanju stroke. Seveda moram imeti živali rad. Ure, ki jih preživim z ovcami ne more nadomestiti zgolj denar. Zasavje ima perspektivo v nadaljnjem širjenju in razvoju vzreje drobnice, saj je še veliko zaraščenih bregov, ki so primerni za vzrejo ovac in koz. Tudi povpraševanje trga se povečuje.« M.A.Š. Občni zbor Društva kmečkih žena Podkum /članice Društva kmečkih žena Podkum, ki skupno šteje 64 članic, V-/so se v okviru svojega letnega načrta srečale na rednem občnem zboru v gostišču Celestina v Sopoti. Predsednica društva Danica Brinjevec je pripravila izčrpno poročilo, kije narekovalo aktivnosti preteklega leta. Tako so se delavna podeželska dekleta in žene iz podkumskega podeželja udeležila strokovne ekskurzije na Primorsko in v Italijo, sodelovale so s peko peciva ob raznih krajevnih prireditvah, nikakor pa niso pozabile na izobraževanje, saj so obiskovale kuharski tečaj, se udeleževale sejmov,... In tako načrtujejo tudi za letos. O tem je spregovorila mentorica DKŽ Podkum iz KS Izlake Janja Žagar in poudarila, da bo vsa strokovna pomoč namenjena interesom in željam članic. Predlagala je oblikovanje zeliščarske skupine, ki bi se ukvarjala z nabiranjem zelišč in pripravo čajev. Prisluhnile bodo predavanjem na temo medgeneracijski odnosi; kako premagati stres v sodobni družbi; okrepile znanje na področju človekovih pravic; izpeljale tečaj zelenjadarstva; se poučile o smiselni razporeditvi pohištva v stanovanju,... V letošnjem letu pa so poleg utečenih vsakoletnih dejavnosti pripravljene še na okrepljeno sodelovanje s KS Podkum, ki si prizadeva za oživitev preproste podeželske vneme v kraju. Večer so preživele v medsebojnem druženju, ki gaje popestrila gostja večera Tatjana Alauf iz Srednje šole v Zagorju s predstavitvijo tkanin in vlaken, ter poudarila praktičen pomen Ic-teh v gospodinjstvu. Druženje so po okusni in obilni večerji strnile s prijetnim klepetom in se tudi zavrtele ob harmoniki. Tatjana Potrpin 13. SUŠCA 2003 Hrastniški motoklub Schlossberg 'T' okrat predstavljamo še JL enega izmed zasavskih motoklubov, ki združuje 18 članov. To so motoristi iz Hrastnika, Dola in okolice s sedežem v Hrastniku, prostore pa imajo trenutno na Bregu pod Lisco. Kakšno je delovanje kluba? “Usposabljamo mlade motoriste, da ne divjajo brezglavo po cestah, z AMD sodelujemo na področju preventive, si med seboj pomagamo, imamo klubske zabave in skupinske vožnje...,’’ je povedal Matija Dolinšek - Legenda, predsednik kluba. Klub so ustanovili maja leta 2001 in od takrat so prevozili Slovenijo po vseh diagonalah - od Lendave do Kopra. V tem času so opravili tudi daljši izlet do Dubrovnika, zdaj pa načrtujejo novega, vendar še niso določili smeri vožnje. “Načrtujemo tudi moto piknik, ki bo obenem spoznavni dan kluba. Poleg članov bodo M.K. Schloseberg I. 2002: drugi z desne v prvi vrsti Matija Dolinšek, predsednik motoristov Nova SEAT Cordoba. Ljubljenka vetra. Nova Cordobo vas bo prevzela in navdušila. S svojim sodobno oblikovanim in varnim aerodinamičnim telesom vzbuja občudovanje. Z Izjemnimi bencinskimi In zmogljivimi, a varčnimi dizelskimi motorji samozavestno osvaja daljave. Nova Cordoba je vse, kar telite. In vse, kar potrebujete - od 14. februarja 2003 dalje tudi na slovenskih cestah. Carcommerce-prodaja*servis Ljubljanska c.16,1270 Litija Tel.: 01/8980 440,8983 173, GSM: 041/634 598 E-mail: carcommerce(§)siol.net povabljeni tudi vsi drugi, ki jih zanima bajkerski način življenja,” navdušeno pripoveduje predsednik, ki mu predstavlja udejstovanje na tem področju prijetno izkoriščanje prostega časa. Fanči Moljk Občni zbor dolskih PLANINCEV X J nedeljo, 2. marca so imeli V v Gorah redni letni občni zbor člani PD Dol, kjer so podali poročila o svojem delu. “Najbolj smo veseli, da smo se v tem letu znebili vseh dolgov,” je dejal Toni Paulič, predsednik društva. Poleg običajnega programa za leto 2003 bodo letos slavili 50-letnico društva, o čemer že zdaj razmišljajo. Pomoč pri organizaciji je na občnem zboru obljubil tudi poslanec in župan Miran Jerič. Fanči Moljk |2j| MIŠ MAŠ Mladim Zasavcem Začnimo tokrat z mini anketo: 1. Redno pišete domače naloge? DA NE 2. Pogledate v šolski zvezek razlago oziroma vaje, da potem hitreje napišete nalogo? DA NE 3. Ste v zadnjem mesecu prebrali kakšno knjigo? DA NE Če ste na vsa tri vprašanja odgovorili z DA, lahko ugotovimo,da ste soliden učenec (4a). Če pa je vmes kakšen NE, razmislite, če je za vas dobro, ker šolo jemljete preveč površno. Mogoče boste rekli, da vam je vseeno, kar je značilno za najstniška leta. Lahko pa se zgodi, da boste nekega dne ugotovili, kako vas določen poklic veseli. Vaše ocene pa ne bodo omogočale vpisa na to šolo. Če ste pošteni in priznate,da ste res že slišali za takšne primere, vam bo mogoče laže, da se začnete obnašati tako, da bodo vaši odgovori na prva tri vprašanja v naslednjih dneh pritrdilni. l _________z Litijski kulturni teden Q . februarja smo praznovali slovenski O praznik kulture. Na OŠ Litiji smo imeli v spomin na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna teden kulture. Ker je bilo kulturnega dogajanja res veliko, smo sestavili kulturni koledar dogodkov. Učence višjih razredov je obiskal mladinski pisatelj Primož Suhodolčan, avtor mnogih knjižnic uspešnic, ki jih mladi z veseljem prebirajo. Njegove knjige so ene izmed najbolj branih v Sloveniji. Pisatelj se je učencem OŠ Litija predstavil na prijeten in šaljiv način, saj so se nasmejali do solz. V Kulturnem centru na Stavbah se je učencem predstavil sam Martin Krpan z Vrha pri Sveti Trojici. Ogledali so si zanimivo gledališko predstavo v izvirni interpretaciji pripovedovalca Igorja Žužka, igralca SLG iz Celja. Učenci 7. razredov so se predstavili s kulturno-umetniškim programom "Ko učenec podobo na ogled postavi". Tako so na izviren način sprostili svojo ustvarjalno energijo, ki jo je veliko, tako pri učencih kot tudi pri učiteljih. V šolski knjižnici OŠ Litija pa seje dogajal PREŠERE'N'ROLL PO PREŠERE'N'ROLLU. In kaj si predstavljate pod temi besedami?! No, bilo je takole: predstavili so se pevci, plesalci, kitaristi, recitatorji, kantavtorji in ostali mladi ustvarjalci iz OŠ Litija in svojim sošolcem ter učiteljem pripravili imeniten kulturni dogodek. 7A<4vr Učence je obiskala še mlada pisateljica Nejka Omahen iz Šmartnega pri Litiji. Ncjka je s svojimi knjigami poznana med vsemi slovenskimi najstniki. Pogovor z njo so vodile Tjaša, Živa, Neža in Tina, učenke osmega razreda. Hotele so izvedeti vse, od prvega poljuba, česar Nejka ni hotela izdati, do resnih življenjskih ciljev. Poudarila je, da za pisanje nima veliko časa, saj ves prosti čas porabi za učenje. Bil je pravi najstniški klepet, v katerem smo uživali vsi. Ob tem dogodku smo v šolski knjižnici pripravili priložnostno razstavo, učenci so namreč ob branju njenih knjig (Silvija, Dež, Življenje kot v filmu. Veliko srce. Zvezda z odra) ustvarjali razna besedila. OŠ Litija razvija tudi sodelovanju z drugimi ustanovami v domačem kraju in izven meja občine. Tako so se učenci 8. razredov z mentorico Jano Štojs predstavili z recitalom v knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku, nato pa še v litijski Matični knjižnici. Petra Pavlica Obiskali smo PAK 4 "V T četrtek smo šli v tovarno PAK 4. V Videli smo, kako iz kartona izdelujejo embalažo za živila in razno drugo blago. Vse delajo strojno. Imajo veliko strojev: stroj za rezanje, barvanje, mešanje barv, zlaganje kartona, stiskanje odpadnega material, lepljenje, izsekavanje in pakiranje. Leta 1992 je imelo to podjetje le pet zaposlenih. Zdaj jih ima 115. Osnovna surovina je karton. Dostavljajo ga iz Avstrije in iz dveh tovarn v Sloveniji: Valkartona in tovarne v Brestanici. Svoje izdelke prodajajo po vsej Sloveniji in Nemčiji. V Sloveniji na primer Perutnina Ptuj, Ljubljanske mlekarne, Persil ter druga podjetja. Tovarna PAK 4 ne onesnažuje okolja in ne povzroča hrupa. Vse ostanke kartona stisnejo v bale in pošljejo v predelavo. Vse ostanke barv pa razbarvajo in očistijo. Podjetje bo z letošnjim februarjem dopolnilo 10 let obstoja. Ana Čebin Praznovanje rojstnega dne X 7 soboto zjutraj sem se zbudila polna V pričakovanj. Povabila sem sošolce in prijatelje. Ura, ki sem jo napisala na vabilo, se jc počasi bližala. Zvonec je pozvonil prvič, drugič, tretjič. Dali so mi darila in čestitali. Zabavali smo se. Ko je očka prinesel torto in pizzo, smo se slikali in jedli. Potem smo plesali, sc igrali, gledali filme in risanke ter noreli. Prišel je čas, ko so morali prijatelji domov. Poslovila sem se in se zahvalila za darila ter jim zaželela lahko in sladko noč. Kaja Kosi, 4. b Mišina nezgoda v r^c od nekdaj sem si želela psičko. Ta Z_Jželja se mi je tudi izpolnila, ko sem končala prvi razred. Tisti dan, ko sem domov prinesla spričevalo, sta starša odšla po lubenico. Ko sta se vrnila, sta prinesla lubenico v škatli in vprašala, če grem jest. Bila sem takoj za to, saj imam rada lubenico. Ko sta odprla škatlo, sem zagledala srčkano psičko, in ji dala ime Miša. To je bilo zame veliko presenečenje. Zdaj jo vsak dan vodim na sprehode. Nekega dne, mislim daje bila nedelja, je stopila na košček stekla, jaz pa tega nisem opazila. Ko sva prišli domov, sem ji umila tačke. Nato sem jo obrisala in opazila, da ima prerezano blazinico. Tačko sem ji povila. Ni ji bilo treba k veterinarju, ker ni bilo tako hudo. Rana se je hitro zacelila. Zdaj je veliko bolj previdna. Maša Lapuh, 4.b Življenje moje ome v taborišču X 7 mrzlem božičnem večeru je pred 64 V leti na svet prijokala moja omi. Oče rudar in mati gospodinja sta bila zelo ponosna nanjo, najmlajšo hči izmed petih otrok. Družina je vse do njenega tretjega leta živela lepo življenje. Ta idila pa se je spremenila nekega popoldneva, ko sojih v dobri uri strpali v kamione in jih odpeljali na železniško postajo Rajhenburg (današnja Brestanica). Tam sojih naložili na tovorne vagone. Čez nekaj ur so jih namestili v taborišča, po več družin skupaj v en prostor. Oče je delal prisilno delo, mati pajc prala perilo. Starejši sestri sta bili pri kmetih kot dekli, tam sta pazili otroke in opravljali kmečka dela. Omi, brat in stara mama pa so pometali, pomivali po hodnikih in opravljali podobna dela. Vse izgnance so noč in dan stražili oboroženi vojaki. Dobivali so tako skromno hrano, da jo je bilo komaj za preživetje, npr. košček kruha, enolončnice, grah, krompir, repa. Kljub vsej bedi in stiski je mati ponovno rodila hčerko, katero soji takoj vzeli in jo odpeljali neznano kam. Mati je po nekaj tednih od žalosti in trpljenja umrla. Stalno so jih preseljevali v druge kraje in vsakič jc bilo stanje hujše. Ves čas so živeli v strahu in pomanjkanju. Večkrat so jih poklicali na dvorišče, potem pa so jih nekaj izbrali in jih takoj postrelili. Omi in njena družina so največ časa preživeli v mestu Essen. Tam pa je končno nekega dne posijalo sonce, ko so jih Američani in Rusi osvobodili trpljenja. Tudi ti sojih naložili na tovorne vagone in jih odpeljali nazaj na postajo Rajhenburg. Od lam pa so morali peš do svojega doma, to je Brezovica pri Šoštanju. Bilo je hudo, ko ni bilo mame in majhne sestrice, za katero niso nikoli več slišali, čeprav sojo na različne načine iskali. Njihova domačija je bila porušena in požgana, nekaj časa so morali spati zunaj. Hišo so nato preuredili, pomagal pa jim ni nihče. Oče je še v gozd nabirat gobe in borovnice ter jih prodajal na trgu. Družina si je s tem finančno opomogla. Oče je spoznal tudi vdovo žensko, katera je izgubila moža v vojni. Združila sta svoji družini, tako da sc jc njihovo življenje počasi normaliziralo. Danes je največja želja moje omice, da bi spoznala najmlajšo, pogrešano sestrico. Tim Šmit, 4b, PŠ Kisovec FUNŠTERC ogledalu vi\y><> ^ Tatjana Krautberger seje najrajši igrala za tr’šico. Potlej te svoje le malce bolj razigrani.; odločitve ni spreminjala, kajti želja, da bi Ugotovila je, da zna te razigrane učence postala učiteljica, je bila kvečjemu še večja, motivirati k učenju, saj so jo mnogokrat Njene prve zaposlitve so bile na podružničnih presenetili zelo v pozitivnem smislu, osnovnih šolah v Mlinšah, potlej še v Tudi, ko je leta 1997 postala ravnateljica Kolovratu in Šentlambertu, ki delujejo v okviru izlaškc osnovne šole, je te medčloveške vrline matične OŠ Ivan Kavčič Izlake. Ko je leta 1990 skušala spodbujati pri šolskem kolektivu, prišla učiti na izlaško osnovno šolo, je imela Zatrjuje namreč, da je tudi v kolektivu torej že nekaj izkušenj in vedela je, da sc je tudi najpomembnejše medsebojno spoštovanje, pri nižjih razredih, torej od prvega do četrtega Ker se na šoli odvija veliko interesnih • 'f IVI CTČMII« IVIVtUi* OV IVI l IX V' V V IJ I »' ♦* ------ - - J ’ ’ ’’ .... • —a -n--" >• protrudijo pri raznih aktivnostih, da upravičijo imajo, in da med seboj stkejo dobre učiteljice naporen, skušajo v kolektivu vedno njeno spodbudo. Kajti na tekmovanjih iz medčloveške stike. najti kakšne prijazne besede, da drug drugemu znanja v predmetih iz slovenščine, Pri učencih je torej kot razredničarka dajo malce zanosa pri Šolskem delu. Kot je matematike, angleščine, turizma, kot tudi na skušala vzbujati občutek za pripadnost in dobro dejala, ji prostega časa ostaja bolj malo, vendar področju likovnega ustvarjanja, dosegajo zelo medsebojno sodelovanje. Dejala je, da nekateri ga zelo rada nameni prijateljem in družabnosti, dobre rezultate. pokažejo več tega socialnega čuta za Za sprostitev včasih prebere horoskop in Predvsem pa ob vsakem prazniku medsebojno ujemanje in sodelovanje, drugim pa pravi, da “rakicam” marsikaj ugane, oziroma pripravijo kulturno prireditev, izdajajo šolski ravno druženje s sovrstniki koristi, da se učijo da je ponavadi ona tista, ki v konfliktnih časopis, pa tudi svoje likovne izdelke biti tolerantni, solidarni in humani. Pri učenju je situacijah najde pravo besedo ali prijazno razstavljajo po šoli. Zato učitelji na OŠ Ivana bilo njeno vodilo, da otroci dobijo veselje do gesto. Kavčiča Izlake zlahka vzpostavijo kontakt z učenja in veselje do šole. Najbolj jo je Pravi, da v teh časih ljudje najtežje učenci kot tudi s starši, saj jih združuje obilo razveselilo, če so učenci veseli in nasmejani najdemo čas, da bi si izkazali pozornost ali dejavnosti, ki je slejkoprej prijetna za vse prihajali v šolo, in dajije vsaj včasih uspelo, da naklonjenost. Vendar ker se vedno skuša o udeležence. so vzljubili tudi tiste manj priljubljene predmete, vsem pogovoriti in zvedeti še za mnenja Tatjana Krautberger je povedala, daje Povedala je, da seje bolj kot “pridnim” drugih, seji tudi čas tega medsebojnega poklic učiteljice nastajal že v njenih otroških učencem, posvečala učencem, katerim radi druženja zdi zelo dragocen, igricah, v katerih so se s prijateljicami igrale, in rečejo, da so “problematični , njej pa so se zdeli Besedilo in slika: Petra Radovič ZDRAV DUH ZDRAV DUH ZDRAV DUH ZDRAV DUH ZDRAV DUH TUDI V TIŠINI SE MARSIKAJ DOSEŽE Zakaj tišina? Tisti, ki jim ni dano slišati, so lahko prikrajšani za marsikaj v življenju. Kako j e nekomu, ki mu ni dano, da bi slišal takrat, ko je privekal na svet, si ne znamo predstavljati. Pa vendar so taki ljudje lahko svetal zgled nam, ki dobro slišimo (če le to hočemo op.a.). Z voljo, vstrajnostjo in pridnostjo se marsikaj doseže. Ovire sc premagajo in “svetu” se predstavijo na tisoč in en način, ki preseneča. Te besede naj bodo opomin vsem nam, ki vedno le znamo negodovati in tarnati. Eni izmed Trboveljčank seje rodil sin, Damjan Šebjan, ki ni slišal šumov in glasov okrog sebe. Na zunaj sc nič ne razlikuje od svojih vrstnikov. Povsod po Sloveniji in tudi v tujino, kadar je treba, sc vozi z osebnim avtom, ukvarja sc z različnimi športi: košarko, nogometom, kolesarjenjem ..., zadnje čase pa tudi nastopa s svojo Lado Lištvanovo iz Brna v gledališki igri ON- ONA, ki si jo bomo lahko ogledali 21.marca ob 19. uri v dvorani Glasbene šole Trbovlje. Pripravila stajo v univerzalni govorici - izraznosti telesa in obraza, razumljivi vsem, ne le gluhim. Damjana je pantonime učil Andrcs Valdes. Lada je končala gledališko akademijo na smeri režije, čeprav tudi ona slabo sliši, ker je naglušna. Z Damjanom sta se spoznala na enem od športno kulturnih potovanj po svetu, v Moskvi. V sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije so zbrali nadarjene mlade gluhe v gledališko skupino Tihe stopinje, kjer pripravljajo gledališke predstave. Ladina želja je, da bi ustanovili slovensko poklicno gledališče gluhih. Oba nimata redne zaposlitve, zato si služita za preživetje z igranjem. Vstopnice za predstavo bodo po 1000 tolarjev, otroci do petnajstega leta imajo prost vstop. Vstopnice lahko naročite po GSM 041 315 575 ali pa jih dobite uro pred predstavo v glasbeni šoli. Omenjeno predstavo sije do sedaj ogledalo že veliko občinstva širom po Sloveniji. Odločite se in tudi vi ju pridite na predstavo. Obeta se vam, da boste spoznali povsem neklasičen način igranja._________________Irena Vozelj MARČEVSKI VEČERNI KONCERT A 7 Trbovljah sc v mesecu marcu, točneje 27. 03. 2003, obeta vsem V ljubiteljem klasične glasbe posebna poslastica. V goste prihaja vrhunski svetovno uveljavljeni pianist in klavirski pedagog Konstantin Bogin. Umetnik izhaja iz uveljavljene moskovske glasbene družine, katere ožji prijatelji so bili slavni pianisti, kot so S. Rihter, E. Gelels, A. Rubinstein in drugi. To dejstvo je nedvomno vplivalo na njegov glasbeni razvoj že v zgodnjem otroštvu. Prvo glasbeno izobrazbo je prejemal od očeta, pianista. Študij je nadaljeval na sloviti Centralni glasbeni šoli v Moskvi in diplomiral na Konservatoriju Petra 1. Čajkovskega v Moskvi z najvišjim odličjem. Že v času študija, še posebej pa kasneje, je imel številne uspešne koncerte v najbolj znanih svetovnih glasbenih hišah. Prejel je več nagrad na mednarodnih tekmovanjih in še vedno uspešno koncertira solistično in tudi s Triom Čajkovski, ki gaje sam ustanovil. Ob vsem tem je tudi direktor umetniškega festivala Erik Satie v Franciji in umetniški vodja Akademije v Chioggi pri Benetkah ter redni profesor Akademije v Helsinkih. V četrtek, 27. marca, bo Konstantin Bogin gostoval v dvorani Delavskega doma v Trbovljah in vsem ljubiteljem tovrstne umetnosti bo koncert zagotovo enkratno doživetje, ki bo potešil duševno lahkoto po malce redkeje videni in slišani kulturni dobrini v trboveljskem hramu kulture. Za nastop si je umetnik izbral dela Skrjabina, Rahmaninova, Ščcdrina in Chopina, vstopnice pa so že v prodaji na blagajni Delavskega doma v Trbovljah. MaH ZDRAV DUH ^--------- VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO T)ravilni odgovor na naše zadnje vprašanje IT je bil Desa Muck. Tako je napisal-a tudi: Selena Kovač, Gladež 22, 1411 Izlake, ki prejme knjižno nagrado, ki jo poklanja uredništvo Zasavca. Tokratno vprašanje bo nekoliko težje. Sprašujemo vas po imenu in priimku pisatelja, ki seje rodil leta 1871 na Igu v učiteljski družini. Na Dunaju je študiral medicino, a je študij opustil in postal časnikar. Umrl je leta 1949 v Ljubljani. Velja za načelnega in praktičnega začetnika naturalizma v slovenskem slovstvu. Njegovi glavni spisi so povest Sama svoja (1895), novele O te ženske (1897) in roman V krvi (1896). Njegov roman ni požel slave, zato seje začel ukvarjati s slovstvenimi deli lažje vrste, zlasti s priredbami ljudskih iger: Rokovnjači, Deseti brat, Martin Krpan. Odgovor izpisan na kuponček pošljite na uredništvo. Če boste pravilno odgovorili in imeli pri žrebu tudi srečo, vas čaka lepa knjižna nagrada. -----------------Uganko sestavil Igor Gošte Včasih je luštno blo Tako menita tudi Mija Filač in Justa Lazič, ki sta si skrbno zapisovali o življenju v Trbovljah. Svoje zapiske o spominih na njuno mladost in nekaj misli o takratnem času sta obujali 27. februarja na literarnem večeru Odbora za literarno dejavnost Društva upokojencev Trbovlje. Kako radi se Trboveljčani spominjajo nekdanjih časov potrjujejo številni obiskovalci prireditve. Obe gostji sta svojo mladost preživljali vsaka na svojem “koncu”, Mija Filač v Kurji vasi, njena učenka, Justa Lazič, v Bukovi gori. Obe naselji sta bili rudarski koloniji, a vendar so živeli povsem različno. To vedo “pravoverni” Trboveljčani, saj so se nekdaj zelo dobro poznali med sabo, vedeli pa so tudi za navade v posameznih kolonijah. Otroci iz omenjenih kolonij so obiskovali osnovno šolo Vode. Zanimivost nekdanjega življenja je bilo medsebojna povezanost ljudi, njihove navade, druženje... v kolonijah. Mija Filač se rada spominja osnovne šole Vode. Tam je bila najprej učenka, po drugi svetovni vojni pa je bila učiteljica, kasneje dolga leta, do upokojitve, pa ravnateljica. Svojih prvih dni na šoli se še danes živo spominja “Šola je imela dva vhoda. Nad vrati je pisalo z velikimi črkami DEČKI na levi, DEKLICE na desni strani. Vhodne stopnice so bile betonske, stopnišče v stavbi leseno. Tudi tla v učilnicah so bila lesena, namazana s smrdljivim oljem. Šolske klopi so imele na prednjem delu okrogle odprtine za tintnike. Takrat smo uporabljali peresnike s peresi.” Vse njeno življenje je bilo povezano z že omenjeno šolo, njeno delo pa z mladino in za mladino. Justa Lazič kar ne more pozabiti, da “skoraj v vsaki stanovanjski koloniji je imel kdo harmoniko ali kitaro. Ob večernem mraku so Literalni večer na temo “Včasih je luštno blo" - o nekdanjih časih sta se pogovarjala Bernot in Justa Lazič (foto: Manja Kužnik) * * Avtor:................ moje ime:............. naslov: KULTURNI KOLEDAR 24.2.1903 seje v Trstu rodil Vladimir Bartol (Alamut). 4.3.1844 seje na Muljavi rodil pisatelj Josip Jurčič (Deseti brat). 9.3.1932 se je v Črešnjevcu rodil sociolog in politik dr.Jože Pučnik. Pripravil Igor Gošte sosedje sedeli zunaj, kjer so imeli klopi, prelepo so prepevali, strune kitare so nežno zvenele, njih zvok seje porazgubil daleč po dolini. Pevec je veselo prepeval (staro trboveljsko pesem op.a.): Barab trbovskih sem glavar, celo mesto me pozna od Dimnika do Sušnika, povsod sem jaz doma. ” Tokrat so se spomnili življenja v kolonijah, prodajalke Katrce, pičkurinov, sladoledarja in njegovega vozička, igranja na hannoniko in kitaro .... Ženski pevski zbor DUT pod vodstvom Nande Guček je zapel nekaj pesmi, med njimi tudi Mi smo pa od tam doma. Županova Micka v Hrastniku X J torek, 25. februarja so gostovali v Hrastniku člani Prešernovega V gledališča iz Kranja s komedijo Antona T. Linharta Županova Micka. Klasično delo slovenske dramske umetnosti so uspešno preoblikovali v sedanje razmere s človeškimi in socialno domišljenimi lastnostmi, ki so značilne za vsakega izmed nas. Seveda pa so te poteze prikazali hudomušno, kar je povzročilo med obiskovalci nezadržen smeh. Končni aplavz pa priznanje Matjažu Tribušonu, Darji Reichman in drugim igralcem kranjskega gledališča. Fanči Moljk 8. SREČANJE SLOVENSKIH FILATELISTOV X J soboto, 22. februaija je v dvorani DU Trbovlje potekalo 8. V srečanje slovenskih filatelistov. Številni udeleženci so menjali Irena Vozelj znamke, star denar in razglednice. Organizacija srečanja je bila na skrbi Filatelističnega društva Trbovlje, komisar razstave pa je bil Lado Zajc. Obisk občanov je bil zadovoljiv. __________________________________________________________TEL. 50-a pesniška zbirka Vinka Hrovatiča TV' onec februarja je izšla pesniška zbirka Kdo bo tebe ljubil, XX-domovina hrastniškega pesnika Vinka Hrovatiča. V zbirki je 90 pesmi o slovenskem narodu, Slovenke in Slovenci v prihodnosti. Vse pesmi so napisane v sonetni pesniški obliki. Ta pesniška zbirka je nekaj edinstvenega, saj je že njegova 50-a. Vse njegove pesniške zbirke dokazujejo, kako uporen je avtor, ki upesnjujejo svojo željo po dokazovanju svoje biti. Avtorju veljajo vse čestitke. T.L. 'Ztoto/f ZDRAV DUH KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE ENOTA DOM SVOBODE TV'" ar nekaj časa je minilo od J^slavnostne otvoritve novih prostorov knjižnice Dom svobode. Knjižnica je tukaj delovala vse do leta 1998. Uradna otvoritev novih prostorov se je zgodila na Dan splošnih knjižnic, ŽO.novembra 2002. Knjižnica je svoja vrata za obiskovalec odprla v decembru. Vsega skupaj merijo novi prostori 110mv. Razpolagamo z več kot 5000 enotami gradiva, s poudarkom na leposlovju. V naši novi knjižnici se najdejo tako knjige za odrasle, kot tudi za mladino in najmlajše. Prostori so na novo urejeni, so svetli in prijazni. Razporejeni so v čitalnico za odrasle, kjer je članom na voljo brezplačna uporaba interneta, osrednji prostor, kjer se nahaja izposojevalni pult, dnevno časopisje in serijske publikacije, knjige za odrasle ter nekaj strokovnega gradiva, ter mladinsko sobo, kjer si knjige izbirajo mlajši obiskovalci. V Tončkovem kotičku pa lahko prebirajo knjige naši najmlajši bralci. Knjižnica je odprta od ponedeljka do petka. Urnik izposoje je naslednji: ponedeljek, sreda in petek od 9. do 15.ure, torek in četrtek pa od 12. do 18.ure. Za izposojo potrebujete našo člansko izkaznico. Veljavna je izkaznica osrednje Knjižnice Toneta Seliškarja. Če pa še niste naši člani, lahko to postanete tako, da se vpišete kar v enoti Dom svobode. Knjige si lahko izposodite za 21 dni, revije za 7 dni. Za informacije nas lahko pokličete tudi po telefonu: 56 25719. Ob odprtju je knjižnica razpolagala s 5000 enotami knjižnega gradiva. Od takrat naprej smo dokupili kar nekaj knjižnega gradiva, zlasti knjižnih novosti, tako da bralci, ki obiskujejo našo enoto, niso prikrajšani za novejše bralne užitke. Vljudno vas vabimo, da nas obiščete v naši novi enoti, na naslovu Trg Franca Fakina 4. Simona Solina foto: PRAV UTRINKI IZ KNJIŽNICE ANTONA SOVRETA HRASTNIK X 7 četrtek, 27. februarja 2003 ob 17. 30 V uri so najmlajši obiskovalci Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik poslušali pravljico z naslovom Filibcrt leti. Ali pingvini sploh znajo leteti? To bi bilo res nenavadno, toda naš pingvinček Filibcrt je znal. Po pravljici so otroci pingvinčka Filiberta tudi narisali. Njihove risbice si lahko ogledate na naši mali razstavici v Knjižnici Antona Sovreta. Z naglico sem nam približuje pomlad. Na travniku lahko vidimo že prve trobentice in zvončke. Otroci sojih nabirali, da sojih lahko za Dan žena podarili svojim mamicam. Včasih pa nam rožic ni potrebno trgati na travniku, temveč jih lahko naredimo kar sami iz papirja. In to smo v Knjižnici Antona Sovreta tudi storili. Ustvaijalne delavnice seje udeležilo veliko otrok, tako da je bila naša mala sobica polna do zadnjega kotička. Naredili smo šopke rožic, ki sojih otroci podarili svojim mamicam. En šopek pa smo dobile v dar tudi knjižničarke. Vsi otroci, ki se niste mogli udeležiti ustvarjalne delavnice v mesecu marcu ste prisrčno vabljeni prihodnjič. Ves mesec so naši mladi obiskovalci pridno reševali uganko meseca februarja. Žrebanje je potekalo 5.marca ob 13.uri. Tokratni srečni dobitniki knjižne nagrade so bili: Barbi Gračner, Mateja Jecl in Samira Salihovič. Mateja Vodep PRIMOŽ SUHODOLČAN V ZAGORSKI KNJIŽNICI X J zagorski knjižnici seje v četrtek, 27. V februarja, dogodilo literarno druženje, saj je v goste prišel pisatelj Primož Suhodolčan, katerega knjige so med zagorskimi osnovnošolarji zelo brane in jih večkrat izberejo tudi za NAJ-KNJIGO LETA. Saj je naprimer knjiga KOŠARKAR NAJ BO! dolgo prednjačila na lestvici najbolj branih knjig. Na tokratnem srečanju je Primož Suhodolčan spet povedal kopico zanimivosti, med drugim je poskrbel, da so se udeleženci srečanja tudi zabavali in razvedrili. Kako ga ne bi bilo prijetno poslušati, ko pa je naprimer povedal, da sc s prijatelji večkrat odpravijo ter kolesarijo čez Vršič pa vse do morja na istrski obali. Ter da s prijatelji še vedno veliko igra košarko in nogomet, in da se sploh ne ozira na to, če v horoskopu piše kaj slabega, in da sije za svoj najljubši hobi menda želel izbrati kuhanje, a je ugotovil, da za slednje nima niti najmanjšega talenta. Zato pa se toliko bolj posveča pisanju in v kratkem bo spisal tudi zbirko pravljic, za katero gaje vzpodbudil njegov sedemletni sin Peter. Predvsem pa je kulturno druženje tudi malce popestril, ko je fantom odkrito postavil vprašanje, češ, na kakšen način pri puncah dosežejo, da jim hitreje zaigra srce. Nemalo zmede je povzročil, saj je moral v nadaljevanju postavljati tudi podvprašanja v smislu, ali jim podarjajo rože, ali jih z motorjem vozijo v kino, pa če jim morda kdaj zapojejo kakšno pesmico... Ko pa so udeleženci kulturnega druženja Primoža Suhodolčana radovedno povprašali, kaj je pravilni odgovor na vprašanje, seje odgovoru izmuznil, kot daje pravilnih več rešitev. Za zabavo pa je iz Bobna sreče, v katerem v zagorski knjižnici mladi bralci rTfRSTl 2jyjj glasujejo za NAJ-KNJIGO LETA, izžrebal tri nagrajence, ki so prejeli za nagrado knjigo. Izžrebani pa so bili: Taja Drolc, Sabrina Smajlovič in Matic Grahek. No, Primož Suholdočan pa je nekaj trenutkov namenil tudi predstavitvi za bralce Zasavca. Kdaj ste ugotovili, da razumete najstnike in začeti pisati mladinske knjige? Že od nekdaj se mi zdi, da sem rad prisluhnil mladim in sem vedno skušal razumeti najstniške težave. Zaradi tega tudi rajši pišem za otroke, kot pa za odrasle. Kakšni mladinski junaki vas navdušijo? Pogosto so mladinski junaki, ki me navdušijo, zelo zabavni, bistri, odločni, razigrani in taki, ki nikoli ne popustijo, ne glede na to, koliko udarcev dobijo po glavi, ampak se vedno poberejo in gredo naprej. AH ste v mladih letih trenirali košarko? Ja, rad sem igral košarko, ukvarjal pa sem se tudi z nogometom in s plavanjem. Košarka pa mi je bila zanimiva zato, ker gre pri košarki za kontaktni šport, ko moraš nekoga preigrati ne samo z močjo, ampak tudi z glavo. Sicer pa košarko s prijatelji še vedno veliko igram. Ste bili še kdaj na koga zelo ljubosumni? Ja, na košarkarja Michaela Jordana sem ljubosumen, ker dobro igra košarko in mu uspe tudi zabijati žogo v koš. O kateri “resnih ” stvareh se radi pogovarjate? O kuhanju. Kuhanje je zelo resna in zelo pomembna stvar v našem življenju. Imate radi sladkarije? Nc, sladkarij ne maram. Najrajši jem klobase. Katere stvari, ki se začnejo s črkami A, B in C imate najrajši? A - avto, B - banane in C - copate, in to tople copate, da me grejejo, ko sem doma. PR. »ŽENSKA JE KOT POKRAJINA« Kurenti so že dodobra prestrašili zimo in počasi a zagotovo sc v deželo vrača pomlad, z njo pa tudi prazniki, ki vsako leto ponovno dajo vsaj nekaj priznanja delu in prizadevanju žena, žensk in mamic. Leta minevajo in iz mlade ženske, ki ji njen ljubi pokloni cvet za Valentinovo, postane žena, ki si »prisluži« cvetje ob dnevu žena in nato še mamica, ki ji otroci s cvetjem izkažejo ljubezen ob materinskem dnevu in... pride obdobje v življenju marsikatere ženske, ko pravzaprav ostane le malo bližnjih, da bi ji izkazali pozornost ob prazniku pa vendar, praznik je tudi za njih. Vodstvo doma upokojencev Franc Salamon iz Trbovelj in literat rojak Janez Krajnc iz Ljubljane so ponovno, kot že leta poprej, za vse stanovalke, goste in svojce - seveda moškim ni bil vstop prepovedan - pripravili imenitno prireditev, s katero so počastili vse ženske in matere. V četrtek, 6. marca, so sc v njihovi večnamenski dvorani zbrali in skupaj proslavljali stanovalci in gostje. V veliko radost vseh je nastopil mešani pevski zbor Slavček in Trbovelj in prisotni so z veseljem zapeli s pevkami in pevci venček slovenskih narodnih. Slavnostni govornik je bila direktorica doma Danica Hren, ki je, kot vedno, nanizala nekaj lepih in vzpodbudnih misli, s katerimi je pri marsikomu obudila spomin na dom, na mamo...Ta večer je potekal v znamenju »ženske« poezije. Sergej Bočko je predstavil nekaj pesmi Antonije Krajnc iz Ljubljane, ki so izšle v njeni pesniški zbirki Čas hiti leta 2001. Zbirka je izšla predvsem in zaradi počastitve dvajsetletnice Aktiva upokojencev Nove ljubljanske banke, kjer je Antonija Krajnc službovala kot ekonomski tehnik vse do upokojitve. Pesnica je svojo prvo pesem napisala leta 1991 in seje že večkrat predstavila publiki s svojimi pesmimi, iz katerih veje ljubezen do narave, okolja in življenja. Druga pesnica, Tanja Pctclinck, pa je na tej prireditvi imela svoj »ognjeni krst«. Doma je iz Zreč in je medicinska sestra, zaposlena v Psihiatrični bolnici v Vojniku, na oddelku za zdravljenje odvisnosti. Pesnila je »za sebe« že nekaj časa, dokler se ni opogumila in svoje pesmi pokazala Janezu Krajncu, ki je v njej takoj odkril nadarjeno in obetavno pesnico. Njena poezija, ki jo je predstavila z velikim in pretanjenim občutkom za recitacijo, je všečna in seže v srce Hvaležni za pridobitev V lanskem letuje zagorska knjižnica v svoj fond dobila dragoceno knjigo in sicer Spominsko knjigo ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma. Za zagorsko knjižnico je izdajo kupilo podjetje VARNOST ELEKTRONIKA, ki ga vodi Iztok Živko. Zagorska knjižnica je bila Iztoku Živku izjemno hvaležna za tovrstno pridobitev, saj je omenjena knjiga najpomembnejši iluminirani rokopis baročnega časa na Slovenskem. V letošnjem letu pa je podjetje TEVE VARNOST ELEKTRONIKA ZAGO- RJE spet prispevalo pomembno knjigo v prid fondacijc zagorske knjižnice in sicer gre za naj novejšo izdajo knjige: POVIJESNI ATLAS BOSNE I HERCEGOVINE. Kot je povedala Milena Garantini, v.d. direktorico Knjižnice Mileta Klopčiča Zagorje, so podjetju TEVE VARNOST ELEKTRONIKA Zagorje zelo hvaležni tudi za novejšo pridobitev, saj bosta obe knjigi zadovoljili strokovno zahtevnejše bralec. Knjigi sta namreč težko dosegljivi, obenem pa cenovno zelo dragi, predvsem pa kvalitetnega bralnega nivoja, kar za knjižnico predstavlja dobrodošlo pridobitev. P.R. 7AS4\r in dušo. Ta večer seje v galeriji Doma s svojimi slikarskimi umetninami predstavila tudi Maja Gostinčar iz Ljubljane, ki seje v slikarske vode podala na Univerzi za tretje življenjsko obdobje in je zagotovo zelo dobra v svojem poslanstvu. Razstavo je otvoril Janez Krajnc. Posebna poslastica proslave je bil nastop dramskega igralca Silva Safrana iz Maribora, s katerim je kar trikrat navdušil občinstvo in ga spravil v dobro voljo in smeh. Za to, isto, pa je poskrbel s svojim nastopom tudi legendarni harmonikar Franc Flere, kije z veseljem raztegoval meh svoje harmonike, v veliko zadovoljstvo in odobravanje publike, ki so jo ob zvokih poskočnih melodij zagotovo zasrbele pete. Za posebno vzdušje tega večera je poskrbela častna gostja Dušica Kunaver, profesorica in kulturna publicistka iz Ljubljane, ki je s svojo primerjavo podobnosti slovenske ženske s slovensko pokrajino, v kateri živi, podala zanimivo misel, kako se človek lahko poistoveti z naravo in privzame njene značilnosti. Občino Trbovlje je tokrat zastopal nežni spol in sicer Tatjana Jevševar in Joža Ložak. Večer seje končal s šopki zvončkov, prvih znanilcev pomladi, ki sojih za to priložnost nabirali dijaki tretjega letnika gimnazije v Trbovljah, povezale pa sojih pridne roke domskih stanovalcev. Na druženju po prireditvi je bila izrečena še marsikatera lepa želja in čestitka ob prazniku in dobra volja je bila »gospodar položaja«. Mali -------------------------foto: Irena Vozelj Zlata poroka v Gradiču V soboto, 1. marca ob 13. uri je v poročni sobi župan Bogdan Barovič po 50. letih zakonske zveze le-to znova potrdil zakoncema Mariji in Jožetu Kogej. Zlatoporočenec je bil v času aktivnega dela rudar, nazadnje zaposlen v RGD, sicer pa sta bila z ženo pred leti oskrbnika muzeja na Čebinah. Ob jubileju sta bila deležna številnih čestitk in dobrih želja s strani župana ter sorodnikov in znancev. Andrej Ferjanič jima je v imenu DU Trbovlje izročil pisno priznanje in manjše darilo. Iskrene čestitke tudi s strani Zasavca T.L. RUMENE STRANI surami m i I N T E R MARKETING www.rumenestrani.com DRUŠTVENO V ZAGORSKEM VAŠHAVU CVETI MLADOST TAolgo je sameval J-V zagorski vašhav, v predelu zagorskih toplic. Vse od kar so knapi nehali premog Tone Beja kopati. Občasno so mladi kakšno prireditev imeli in zgubljene najstniške duše so se okoli potikale ter v izobilju časa in pomanjkanju kreativne misli, kaj razbile ali kakšno drugo neumnost počele. Včasih so v vašhavu zagorski rudarji znoj po težkem delu v jami iz svojih teles spirali. Znojili kickboksarskega kluba Pon-do-kwan Tone Beja, je dejal; " Nikoli sc nisem aktivno ukvarjal s tem športom. Alojz Miklavčič me je navdušil in prepričal, da sem postal predsednik. Pripomoglo pa je tudi dejstvo, da v klubu trenirajo moji otroci. S tem, kako v klubu skrbijo za mladino in kako se, tudi vzgojno posvečajo otrokom, so me prepričali. Pomembno je tudi, da so v klubu ljudje, ki niso navajeni le stokati in zahtevati denar. Imajo svoje ideje in prihajajo na dan z njimi. Red, delo in disciplina so vodilni motivi članstva." Srečati in se pogovarjati z živo legendo, ni vsakdanja stvar. Prav to se mi je tokrat primerilo. Alojz Miklavčič je oseba, ki jo ves svet pozna in ji priznava status legende. Že pred desetletji je postal nosilec mojsterskega pasu v treh sistemih, naj višjo stopnjo pa je dosegel v sistemu Pon Do Kwan, kjer ima 7. DAN. V Nemčiji seje začel ukvarjati s tem športom in veliko pripomogel, daje Kickboxing postal zanimiv in popularen se bodo tudi tokrat vendar na treh urejenih boriščih. Zagorski kickboksarji, ki so že širom sveta znani, so pred kratkim iz dvorane Partizan leteli, ker so postali tamkajšnji prostori neprimerni za vadbo. In bi na cesti ostali, če bi ne bilo v klubu ljudi z močno voljo in idejami, v občini Zagorje in zagorskem rudniku v zapiranju pa takšnih z razumevanjem. Predsednik zagorskih širom sveta. V Zagorje je prišel leta 1981 in z njegovim prihodom se je pričel veliki vzpon tega kluba. Takrat je, kot trener napovedal, da bo njegov tekmovalec postal svetovni prvak. To se je zgodilo leta 2001 v Celovcu, ko je naslov svetovnega prvaka osvojil Klemen Buzina. Alojz Miklavčič je član predsedstva Kickboxing zveze Slovenije ter mednarodni sodnik. Do letošnjega leta je bil tudi 7AS4vr pomočnik selektorja slovenske reprezentance. Odločil seje, da se iz položaja selektorja umakne in prepusti mesto drugim, mlajšim. Tudi vodstvo kluba je prepustil mlajšim trenerjem, sam pa se v klubu s svojimi iskušnjami in idejami vključuje kot mentor. Glavni trener kluba je Samo Bašelj, ki opravlja v klubu tudi tajniške posle. Na vprašanje, kakšna je najdaljna perspektiva kluba, Alojz Miklavčič odgovarja: "Uspehe smo že dosegli in upam, da jih še bomo. Toda, bistvo ni v rezultatih. Pomembnejše je, da mladim ljudem ponudimo nekaj kar jih zanima. Da niso prepuščeni dolgčasju in ulici. V danajšnjem času, ko je vsepovsod prisoten le denar in profesionalizem je delo z mladimi najpomembnejše. Trudimo sc, da mladi v klubu najdejo motiv za delo. Aktivno ukvarjanje s športom in medsebojno druženje je najuspešnejša alternativa brezveznemu pohajkovanju po ulicah. Šport, kakršen koli, ponudi mladim ljudem objekta. Le barve so dobili v dar. V obnovo so poleg denarja iz lastne dejavnosti vložili 2600 ur prostovoljnega dela. Njihov član, Meudulin Karič je bil največkrat prisoten, ko se je delalo na ureditvi objekta. Obstaja bojazen, koliko časa bodo lahko uporabljali novo pridobitev. Če se kdo odloči kupiti objekt, ga bodo morali mladi športniki zapustiti in ponovno iskati primerno Alojz Miklavčič lokacijo in poslopje. Uradna otvoritev nove dvorane za treninge v prostorih drugačne možnosti. V športu sc lahko dokazujejo na zdrav način. To je glavni smisel delovanja kluba; spraviti mladino v športne dvorane, na igrišča. Mladine ne smemo prepustiti ulici. O tem mora razmišljati tudi država. V našem klubu je aktivnih 70 mladih. Na to smo ponosni in zato sc splača delati." Člani kluba so sami s svojimi sredstvi obnovili notranjost Rudnika Zagorje bo 14. marca 2003 ob 17.00 uri. Otvoritev bo spremljal zanimiv program vseh dejavnosti kluba; samoobramba, glasbene forme in borbe. Nastopale bodo tudi mažoretke. Imformacijc za vpis v njihove programe dobite po telefonu: 56-69-152, GSM: 041/821-038 ali na cmailu: samo.basclj@volja.net. M.A.Š. ALPSKO SMUČANJE KATJA MURNC DVAKRAT PRVA 'V T a prvem nočnem veleslalomu IN HERVIS 2003 v Velenju, je Katja Murne iz SK Zagorje v kategoriji cicibank letnik 1994 in mlajše premagala vso slovensko konkurenco. Katja je imela tudi boljši čas od zmagovalca kategorije cicibanov letnik 1994 in mlajših, kar kaže na njen hiter napredek. Katja je zmagala tudi teden dni kasneje na 4.tekmi za pokal Barcaffe ski open in pokal Sladkosned. Tekma je potekala na smučišču Rog Črmošnjice. Tokrat je bila Katja najboljša v kategoriji A cicibank letnik 1993 in mlajših. Davor Grabnarje bil v kategoriji B cicibanov 1993 in mlajših šesti. Nina Žnidarje bila v kategoriji C cicibank letnik 1993 in mlajših tretja, Irena Mumc pa je bila v kategoriji žensk 31-40 let tretja. Tekmujejo pa tudi že najmlajši člani SK Zagorje. In to več kot uspešno, saj sta Gašper Kranjc in Tjaša Šorli v kategoriji cicibanov oziroma cicibank letnikov 1997 in mlajših na tekmi za pokal Hervis v Kranjski Gori osvojila drugo mesto. (I.G.) Katja prvič na najvišji stopnički MINI ROKOMET IZ TABORA RK ZAGORJE ŽRK Celeia: ŠR Zagorje 20:7 (9:4). Strelke za Zagorje: Hace 2, Pcrger 3, Zavec 1, Hribar-Kovač 1. ŽRK Cclje-ŠR Zagorje 17:20 (10:9). Strelke za Zagorje. Hace 3, Hribar-Kovač 1, Klopčič 3, Perger 13. Mlade deklice Šole rokometa Zagorje so na gostovanju v Celju po enkrat zmagale in izgubile. Pohvaliti velja Zalo Perger, kije dosegla skupaj kar 16 zadetkov. KONČNICO PRVENSTVA ČLANICE ZAČELE Z ZMAGO RK ZAGORJE-ŽRK VELENJE 25:24 (16:14). Športna dvorana Zagorje, 150 gledalcev. RK Zagotje : Ržišnik, Poglajen A., Poglajen I. 5 golov, Bola , Jelševar 4 gole, Mervar, Husičič, Klukej 3 gole, Repovž, Peterlin 4 gole, Peško, Zajec 7 golov(3-iz sedem metrov), Skočir 2 gola, Borštnar. Trener: Olaf Grbec Sedemmetrovke: Zagotje - 6 (3), Velenje 0. Izključitve: Zagorje 4 minute, Velenje 4 minute. Komentar Danila Lipovška: “V tekmi dveh enakovrednih ekip so naše rokometašice zasluženo osvojile prvi par točk v končnici tekmovanja za prvaka lige. Lahko bi rekli, daje bila to tekma preobratov. Po začetnem vodstvu igralk iz Velenja v petnajsti minuti s tremi goli razlike so naša dekleta naredile delni rezultat deset proti tri in dobile prvi polčas z dvema goloma razlike. V nadaljevanju je bila tekma izenačena . Šest minut pred koncem so Velenjčanke v pičlih dveh minutah povedle za štiri gole in tekma je za nas izglodala izgubljena. Vendar pa so naše igralke zmogle še en velik preobrat. Z delni izidom pet proti nič in z golom Klukejeve deset sekund pred koncem tekme smo dosegli zmagoviti zadetek za pomembno zmago na začetku zaključnega dela LB lige. Pri naših velja pohvaliti Zajčevo in Klukejevo, pri gostjah pa izvrstno vratarko Avberšek.”(I.G.) IZ TABORA RD ŠMARTNO 99 Navajamo poročila tekem, ki nam jih je poslal Aleš Hauptman. Starejši dečki A, 3. krog: RD Šmartno 99- RK Rudar Trbovlje 28:16 (14:8) Kadeti 7.krog-polfinalna liga: RK Prevent slovenj Gradec -RD Šmartno 99 29:25(13:10) Strelci za Šmartno:Vidmar 7, Kahne 6, Gregorič 4, Gradišek 4, Izlakar 2, Poglajen 2. Šmarčani so igrali brez Prelogarja, kar seje poznalo, vendar bi lahko z malo več sreče zmagali. Kadeti 8. krog- polfinalna liga: RK Celje Pivovarna Laško- RD Šmartno 99 37:25 (21 : 8). Strelci za Šmartno 99: Prelogar 11, Kahne 7, Izlakar 3, Gregorič 2, Poglajen 1, Gradišek 1. Proti prvakom tudi tokrat ni šlo. V prvem polčasu je bilo preveč razlike. Prijateljska tekma - člani: RD Šmartno 99 - RK Trimo Trebnje (mladinci 30 : 27 (11:13) Strelci za Šmartno 99:Vidmar 7, Gregorič 5, Podkrajšek 5, Pihler 4, Jernej Peterlin 3, Jani Peterlin 2,Izlakar 2, Derenčini 1, Kahne 1. Mladinci Trebnjega so postali pravi “sparing” partner, saj je to že tretja prijateljska tekma. Tokrat so bili Šmarčani boljši. Vidno se popravlja igra v obrambi. 13. krog, člani-2.DRL: RK Atom Krško- RD Šmartno 99 29:28 (16:13). Strelci za Šmartno 99:Gregorič 9, Jani Peterlin 7, Prelogar 5, Jernej Peterlin 2, Pihler 2, Poglajen 2, Kahne L Tokrat so bile točke že bližje, za kaj več kot minimalni poraz pa je zmanjkalo moči in tudi kanček sreče. Poznala seje odsotnost Simončiča in Zupana. 14. krog, člani - 2.DRL: RD Šmartno 99 -RK Grča Kočevje 25 :19 (11:9) Strelci za Šmartno 99:Gregorič 6, Jani Peterlin 5, Pihler 5, Jernej Peterlin 4, Trotovšek 3, Kahne 2. Mlada šmarska ekipa je tokrat uspela premagati težkega nasprotnika iz Kočevja. Edino vodstvo za gosteje bilo pri 0:1, potem pa so borbeni domačini s tokrat odličnim Ccnkarjem (15 obramb) v vratih zasluženo zmagali, saj so vodili skozi celoten potek srečanja. Gostje so se v 47. minuti sicer približali na 18:17, vendar so Šmarčani naredili delni izid 7:2 in postavili končnih 25:19. Igor Gošte Izjava RK Dol TKI Hrastnik Sobotna rokometna tekma v dvorani Dolanka med domačim Dolom in gosti iz Grosupljega še vedno odmeva. Dolani so se zaradi materialnega kršenja pravil pritožili. Na seji izvršnega odbora pa so sprejeli tudi poročilo za javnost, v katerem so med drugim zapisali, da so razočarani. Žalostno se jim zdi, da se zaradi neprofesionalno opravljenega dela sodnikov in delegatov na tekmah postavlja vprašanje obstoja majhnih rokometnih centrov kot je dolski. Tudi sponzorji razmišljajo, ali bodo še vlagali denar v šport, kjer imajo sodniki in drugi zaradi neprofesionalnosti tako velik vpliv na rezultat. V klubu so prekršili dogovor, da sojenja ne bodo javno komentirali, saj so sobotni dogodki izbili sodu dno. Od uradnih oseb na tekmi zahtevajo pošteno opravljeno delo s čim manj napakami, saj so za to delo plačani. Zahtevajo tudi zaščito igralcev pred grobo, pretepaško igro. Mladi v dolskem klubu trenirajo pod geslom: Rokometna žoga je naša droga. Bojimo se, da se bodo našemu športu pričeli izogibati, če se bodo nadaljevale takšne predstave, kot je bila sobotna, so še zapisali v izjavi za javnost v RK Dol TKI Hrastnik._________________Fanči Moljk + SMUČARSKI SKOKI KATJA NAJBOLJŠA v /''liani SKZagorjc-Sekcije za skoke Vtong v_/je tudi v zadnji sezoni v skupni razvrstitvi klubov in posameznikov dosegla nekaj vidnejših mest. Med klubi, ki so tekmovali v pokalu Cockta so bili Kisovčani četrti, v kategoriji pionirjev do 13 let celo drugi in v kategoriji do 11 let tretji. Med posamezniki se je najvišje povzpela Katja Požun, ki je zmagala v skupnem seštevku v kategoriji deklic do 11 let, Manja Pograjc je bila druga. Prav tako drugo mesto je osvojil Primož Roglič, ki je tekmoval v kategoriji mladincev do 16 let (star je 13 let). S tretjim mestom seje med fanti starosti do 9 let izkazala še Majna Pograjc. (I.G.) MIRAN ZUPANČIČ DRUGI X Ta državnem prvenstvu, ki je bilo ob L >koncu februarja v Tržiču, se je v kategoriji dečkov do 15 let z drugim mestom izkazal Miran Zupančič (SK Zagorje-Ytong), ki je imel s skokom 52,5 m v drugi seriji celo najdaljši skok na tekmi. Zmagal je domačin Mitja Mežnar. Primož Roglič je bil sedmi, Luka Grobljar 11., Andraž Pograjc 32. in Janez Močnik Guna 42. Tekmovalo je 86 skakalcev iz 18 klubov. Nekaj dni kasneje pa je v Mislinji potekala tekma za pokal Cockta za dečke do 13 let in deklice do 14 let. Med dečki je zmagal Klemen Omladič iz Velenja, najboljši skakalec SK Zagoije-Ytong pa je bil s petim mestom Andraž Pograjc. Dejan Judež je bil 8., Janez Močnik Guna 26., Rok Krivic 34., Urban Kropivšek 51. in Leon Grobljar, kije dvakrat padel 71. Med deklicami je bila s petim mestom najboljša Katja Požun, Manja Pograjc pa je bila mesto za njo. MALI NOGOMET ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA HRASTNIK 2003 X T hrastniški malonogometni ligi ni več V neporaženih ekip. Bolj kot ne je že jasno, katere ekipe se bodo borile za sam vrh lestvice, v boju za prvo mesto pa bo še zelo napeto. Rezultati 14.kroga: TORPEDO MOSKVA- OPAL 1:4, YOUNG BOYS-KMN JUVENTUS 0:4, D.SAVA-TET 7:3, MONTEZUMA BAR-GD HRASTNIK 0:5, FORSTEK- P.LENIČI 0:5, P.KUKUCA-ŠD ČOLNIŠČE 5:1, ŠD TROJANE-ZLATOROGI 2:0. Rezultati 15-kroga: KMN JUVENTUS-D.SAVA 4:3, OPAL-MEXICO ASIST 3:10, KMN XXL- TORPEDO MOSKVA 1:2, ŠD ČOLNIŠČE-YOUNG BOYS 1:3, P.LENIČI-P.KUKUCA 1:4, ŠDD ŠPICA PIZZA- ŠD TROJANE 3:1, ZLATOROGI-RUDNIK 0:8, GD HRASTNIK- TRG.ČOP 2:5, SINET-MONTEZUMA BAR 5.0, STEKLARNA-LE BO TAXI 5:1. Rezultati 16.kroga: TET-TORPEDO MOSKVA 4:2, MEXICO ASIST-KMN XXL 6:3, LE BO TAXI- OPAL 9:2, MONTEZUMA BAR- STEKLARNA 0:5, TRG.ČOP- SINET 2:2, RUDNIK-ŠDD ŠPICA PIZZA 4:2, TOP SPORT-ZLATOROGI 4:1, P.LENIČI- MDNS CELJE 3:0, ŠD ČOLNIŠČE-FORSTEK 8:1, KMN JUVENTUS-P-KUKUCA 1:1, D.SAVA-YOUNG BOYS 2:3. Rezultati nepopolnega 17.kroga: STEKLARNA-TRGOVINA ČOP 1:3, SINET-ŠD TROJANE 0:4, TORPEDO MOSKVA-MEXICO ASIST 1:9, KMN XXL- LE BO TAXI 7:2, ŠDD ŠPICA PIZZA-TOP ŠPORT 5:2, ZLATOROGI-P. LENIČI 3:8, GD HRASTNIK-RUDNIK 1:5. Lestvica: I .RUDNIK 51 (18 tekem), 2.MEXICO ASIST 49 (18), 3.ŠDD ŠPICA PIZZA 49 (18), 4.KMN JUVENTUS 42 (17), 5.P.LENIČI 41 (18), 6.P.KUKUCA 38 (17)... Naj strelci: DAVID GOLUH (ŠPICA), 40 golov, ROBI VREČKO, 37, SLAVKO BREČKO, 36. Igor Gošte KIKBOKS BRIGITA, GREGOR IN MOŠKA EKIPA TRETJI XTa močnem mednarodnem turnirju v L N kikboksu, na svetovnem pokalu v KOŠARKA ČLANI LB SKL (19.krog) RUDAR : RADENSKA CREATIV 101 : 108. Strelci za Rudar: Košalin 21, Zagorc 18, Tilinger 4, Brečko 4, R.Čop 8, Ambrož 9, Tomašič 11, Vajdič 26 GD HRASTNIK : BANEX 79 : 78. Strelci za GD Hrastnik: Majkič 2, Deželak 9, Čop 4, Tomažin 18, Golotič 5, Tušek 8, Godicelj 30, Mijatovič 3. (20.krog) Dublinu na Irskem, so se izkazali tudi kikboksarji iz izlaškega kluba. Člana Karate kluba Pon-Do-Kwan Izlake Gregor Ocepek, mladinski svetovni prvak do 21 let organizacije IAKSA in Brigita Plemenitaš, druga z zadnjega evropskega prvenstva organizacije WAKO, sta vsak v svoji kategoriji osvojila tretje mesto. Gregor v kategoriji članov do 79 kg, Brigita pa med članicami do 65 kg. Tretja je bila tudi ekipa članov v ekipnem tekmovanju. Sestavljali so jo trije člani Karate kluba Pon-Do-Kwan Izlake Sašo Plemenitaš, Marko Razpotnik in Gregor Ocepek, ter še Sandi Kolednik (Ptuj) in Sebastijan Čauševič. V absolutni konkurenci je Urška Dolinšek, druga iz lanskega evropskega prvenstva organizacije WAKO, osvojila peto mesto. Ostali naši predstavniki: Plemenitaš, Razpotnik in Kolednik so vsak v svojih kategorijah pokleknili v četrfinalu (vsi doslej omenjeni so nastopili v šemi kontaktu), le Čauševič je v light kontaktu izgubil v prvem krogu, ko ga je premagal kasnejši zmagovale. Več v naslednji številki. ------------------------ Igor Gošte MLAJŠE PIONIRKE (2. krog) ŽKK MERKUR CELJE : ŽKD STUDIO JIN-JANG 34: 52. Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Klavžar 16, Kovač 11, Kerin 10, Beširovič 8, Kafel 6, Šoba I Trenutna lestvica: l.KD Janina 14 točk 2.ŽKD S.Jin-Jang 13 točk 3.Triglav 11 4.ŽKK Merkur Celje 10 točk Naslednji krog: ŽKD S.Jin-Jang:KD Janina v nedeljo 16.03.03 ob 11.00 uri v telovadnici OŠ Trbovlje. Aljoša Pišek RADOVLJICA : GD HRASTNIK 96: 84. LOKA KAVA TCG : RUDAR 90 : 88. Trenutna lestvica: l.Unika TTI Postojna 39 točk 2.ŽKK Maribor 35 3.Bancx 35 7.Rudar 30 točk 8.GD Hrastnik 29 točk Naslednji krog: Rudar:Bancx v soboto 15.03.03 ob 19.30 uri v športni dvorani Polaj GD Hrastnik:Fragmat v soboto 15.03.03 ob 18.00 v dvorani na Logu. ČLANI ILSKL (18. krog) LITIJA : ROGAŠKA 98 86 : 65. Strelci za Litijo: Repina 4, G.Pušič 17, Mitrovič 15, D.Pušič 16, Bošnjak 16, Šega 2, Japič 14, Cirar2. Končna lestvica: 1. Ruše 31 točk 2.Litija 31 3.Janče STZ 30 . KVALIFIKACIJE ZA NAPREDOVANJE V LB SKL(l.krog) Ajdovščina:Litija v nedeljo 16.03.03 ob 18.00 uri v športni dvorani Police. KARATE ŠPORT MEDALJA SELIMOVIČU IN SIMERLU NA MEDNARODNEM TURNIRJU V BOSNI "X Ta povabilo Karate kluba IN Sinalco Tuzla so se trboveljski karateisti 1. marca letos udeležili 4. Mednarodnega karate turnirja tuzlanskega kantona -»TKA OPEN ». Skupno je nastopilo preko 700 tekmovalcev iz Makedonije, Hrvaške, Jugoslavije, Slovenije in BIH. Iz karate kluba TIKA Trbovlje so na turnirju nastopili Nina POŠEBAL, Nastja BEVC, Katja in Jernej SIMERL, Žiga TRBOVC, Kristijan OSTOJIČ, Elvis SELIMOVIČ, Žiga ŠANTEJ, Tomy CESTNIK in Miha KOVAČIČ. Vodila sta jih trenerja Borut MARKOŠEK in Bogdan SIMERL. Razen Jerneja in Mihe so vsi nastopili v katah. Nekateri, predvsem pa ekipi deklic in kadetov so imeli kar nekaj smole pri žrebu, saj so že v 1. kolu izgubili s kasnejšimi finalisti, ker pa na turnirju ni bilo repasažnih dvobojev niso imeli več možnosti nadaljevanja tekmovanja. Organizatorje dopoldanski del izpeljal v glavnem po predvidenem načrtu in zadovoljivo. Zataknilo pa seje pri popoldanskem delu, ki se je začel z skoraj enourno zamudo. Na borišča so stopili mladinci in člani. V katah se tudi mladincem ni uspelo približati lanskemu uspehu, ko je Tomy Cestnik osvojil bronasto medaljo, mladinska ekipa pa je celo zmagala. Mladinci in člani so začeli športne borbe zelo motivirano. V ring je stopil najprej Miha KOVAČIČ. Videlo se je da je še kar v zelo dobri športni formi. S svojim nasprotnikom v 1. kolu se je dobesedno poigraval in pomerili med seboj za denarno nagrado v višini 400 EUR. Kljub temu je bronasta medalja zelo lep in odmeven uspeh na tako močnem mednarodnem turnirju. Ob 19. uri je zopet sledila več kot enourna prekinitev, ker je organizator izvedel uradno otvoritev in nastop domačih karateistov. Tekmovanje sc je prepričljivo vodil vse do trenutka, ko je v spletu nesrečnega slučaja nasprotniku prerezal arkado. Prikazala se je kri in diskvalifikacija je bila neizbežna. Naslednji je stopil v ring Jernej SIMERL. Vse svoje nasprotnike do polfinala je rutinirano premagal. V borbi za finale je moral priznati premoč hrvaškemu tekmovalcu. Vsi finalisti so se na koncu nadaljevalo po 20. uri. Več kot dvanajsturna prisotnost vseh nastopajočih in organizatorjev je terjala svoj davek. Sodniki se niso mogli več zbrati in sledilo je tisto, kar je najmanj priljubljeno v tem športu, sodniške napake ter posledica temu nekontrolirane tehnike in poškodbe. Kljub popuščanju koncentracije je Elvis SELIMOVIČ zbral dovolj zbranosti in volje, daje sije v svoji kategoriji priboril bronasto medaljo. Velik osmoljenec med trbovejskimi karateisti je bil poleg Mihe KOVAČIČA tudi Žiga ŠANTEJ. Za nas iz neznanih razlogov je glavni sodnik, ki prihaja iz Hrvaške ves čas očitno sodil proti Žigi. Vsi protesti trenerjev niso zalegli in v borbi za bronasto medaljo je hrvaški sodnik kljub sojenju stranskih sodnikov v Žigovo korist, vehamentno prisodil zmago nasprotniku. Grenak priokus ostaja, Žiga pa bo moral počakati na naslednjo priložnost, kar pa je ob njegovih sposobnostih verjetno ne bo treba dolgo čakati. Bolj ko seje tekmovanje vleklo v noč, slabši pogoji so bili za nastop, zato sta se trenerja ob pol enajstih zvečer odločila, da mladinska ekipa ne bo nastopila v ekipnih borbah. Trboveljčani so zapustili dvorano in dobre volje proslavili skupen uspeh. S tem zelo odmevnim uspehom Trboveljčani nadaljujejo kontinuiteto dobrih nastopov na mednarodnih boriščih. Na koncu bi se zahvalili tudi sorodnikom Elvis SELIMOVIČA, ki so ves čas bivanja v Bosni gostili trboveljske karateiste. Franjo GLAVICA TRBOVELJČANOM SEDEM MEDALJ NA 1. MEDNARODNEM TURNIRJU »GRAND PRIX ŽALEC 2003« X J soboto 8. marca so V trboveljski karateisti nastopili v Žalcu na 1. Mednarodnem karate turnirju Grand prix Žalec 2003. Žalčani so v zadnjih letih organizirali že celo vrsto tako uradnih tekmovanj v okviru Karate zveze Slovenije kot mednarodnih turnirjev. Sedaj so se odločili, da bodo organizirali tudi mednarodni turnir v okviru matičnega kluba. Že prvič jim je uspelo zbrati preko 330 tekmovalcev iz 41 karate klubov iz Hrvaške in Slovenije. Trenerja Miha KOVAČIČ in Jernej SIMERL sta v Žalec pripeljala Timija UMEKA, Žigo ROZINA, Maksa ŠMIDHO-FERJA, Nika ŽLAKA, Amirja TAHIROVIČA, Žigo ŠANTEJA in Tomya CESTNIKA. Žal se je dan pred tekmovanjem poškodoval Elvis SELIMOVIČ, tako da poleg nenastopa tako v katah kot športnih borbah ni mogla nastopiti tudi ekipa v katah, ki je v sestavi Elvis, Žiga in Tomy do sedaj zmagala na vseh tekmovanjih v Sloveniji, kjer je nastopila. Trboveljčani so ob veliki motivaciji mladih trenerjev nastopili zelo prepričljivo in motivirano. V katah sta bronasti medalji v posamezni konkurenci osvojila Žiga ŠANTEJ in Tomy CESTNIK. V športnih borbah so bili še uspešnejši. Tomy CESTNIK je izgubil šele v finalu z, v zadnjem obdobju najtrofejnejšim tekmovalcem, Adom BOGALJEVIČEM iz Grosupljega, ter osvojil srebrno 13. SUŠCA 2003 medaljo. Amir TAHIROVIČ je osvojil bronasto medaljo. Maks ŠMIDHOFER, Nik ŽLAK ter Žiga ŠANTEJ pa so bili tokrat nepremagljivi za vse svoje nasprotnike. V Žalcu so nastopili vsi najboljši slovenski tekmovalci v vseh starostnih kategorijah, zato je sedem osvojenih medalj res izvrsten uspeh tako za same tekmovalce kot trenerja Miha KOVAČIČA in Jerneja SIMERLA. Franjo GLAVICA 7AS4vr se ŠPORT i----- ALPINIZEM Zimski vzponi ^ ima je v februaiju še vedno kazala zobe, Z_/vzponi v visokogorju so bili tvegani zaradi nepredelanega snega in s tem posledično nevarnostjo plazov. Tako da sva 08.02.2003 preplezala slap Stiriofobija v gozdu Martuljku. Stiriofobija pomeni strah pred ledom, ključ smeri je 50 m visoka in 90 stopinjska sveča z oceno VI. Dolžina slapu je 140 m. V soboto, 15.02.2003 sva v Logarski dolini preplezala Gajstni slap z oceno V+, 90 stopinj, dolžine 140 m. Goranje v februaiju s Karmen opravil še en odličen vzpon v kombinirani smeri Snežnica na Jezerskem, z oceno W15, M5, dolžine 250 m. Po treh mesecih zime smo si člani AO-Litija, Tanja, Matic; Tadej ter članica AO-Rašica, Simona Slana, privoščil prvi dan v marcu plezanje v Hrvaškem plezališču Vranjska Draga pod severovzhodnimi pobočji Učke. Izredno naravno okolje in toplo sonce so odlično nadomestili zimo in zaledenele slapove. Janez Razpotnik Goran Tiidurlč MALI NOGOMET ZASAVČANI ZMAGUJEJO 1 SMNL Svea Lesna Litija je gostila ekipo Metropol in zmagala z rezultatom 5:1, GIP Beton MTO pa je gostoval v Sevnici in istoimenski klub premagal s 3:1. Tako SVEA kot GIB Beton imata 37 točk in si delita L mesto. Tri kola pred koncem rednega dela sta si že zagotovila najugodnejši izhodišči v končnici. ZIMSKA TENIŠKA LIGA AS Tenis klub AS Litija že drugo leto organizira rekreativno teniško ligo. Zanimanje je izjemno, tekmovalcev in tekmovalk veliko. Moški nastopajo v dveh liga in sicer L in 2. ligi, ženske pa v eni enotni ligi. Po odigranem IS.krogu je stanje TOP 10 v prvi ligi sledeče: 1.NOVAK Primož, 2. BIZJAK Tomo, 3. URANIČ Denis, 4. ŠTRUS Dušan, 5. KRANJC Jože, 6. AHČIN Aleš, 7. ZAPOTNIK Goran, 8.GUNA Branko, 9. ROZINA Srečo, 10. BRIC Bojan V prvi ligi nastopa skupno 24 tekmovalcev. V 2.1igi nastopa 25 tekmovalcev. Najboljši iz druge lige se bodo uvrstili v 1 .ligo, iz katere ROKOMET RK Keting Ajdovščina- RK Zagoije 27:23 V zaostali tekmi 1. kroga so Zagorjanke izgubile v Ajdovščini. V zelo borbeni, zanimivi in na trenutke tudi grobi igri so točke zasluženo ostale doma. Zagorjanke so na tej tekmi prikazale najboljšo igro doslej v državnem prvenstvu. Strelke za Zagoije: Skočir 3 gole, Jelševar 4 gole, Zajec llgolov, Klukej 1 gol, Poglajen 1.2 in Peterlin 2 gola. bodo jasno izpadli tisti z dnu lestvicel.lige. Boj za mesta v 1 .ligi bo ogorčen, kar nam pokaže že TOP 10 druge lige: 1. FLISEK Borut, 2. JAZBEC Uroš, 3. KRALJ Gregor, 4. BOŽJAK Dorči, 5. DRNOVŠEK Desan, 6. AHLIN Andrej, 7. VERHOVEC Tine, 8. LUKAČ Aleš, 9. KORITNIK Cene, 10. DOLAR Urban V ženski ligi, ki teče letos prvo leto, nastopa 16 tekmovalk. TOP 10 ženske lige je sledeč: 1. ZIDAR Jolanda, 2. ZEBIČ Brigita, 3. LUKAČ Joži, 4. VERHOVEC Karmen, 5. LEBINGER Mojca, 6. RAZBORŠEK Renata, 7. VERHOVEC Olga, 8. POGLAJEN Melita,9. KIRM Ivi KOŠARKA - PORAZ DOMA L A SKL moSki, 21. kolo: Zagorje BZ - Alpos Kemoplast 88:89. (18:16,45:39,69:70) Košarkarji Zagorja so doživeli poraz v domači dvorani pred 300 gledalci. Tekmo sta sodila sodnika Špendl in Boltauzer, oba iz Maribora. Pri domačih je bil najboljši strelec Ivanovič s 30 točkami, pri gostih pa Novakovič z 20 točkami. Za 3 točke so domači košarkaiji metali 8/2, gostje pa 25/10. Igralec tekme je bil Bojan Novak iz ekipe Alpos Kemoplast. Tekmovalci tk as litija znova uspešni Na preteklih tekmovanjih Teniške zveze Slovenije so tekmovalci TK AS Litija znova zabeležili lepe uspehe. Na tumiiju za otroke do 11 let v Ljubljani je Bizjak Blaž v mini tenisu prekosil vso konkurenco in zopet osvojil turnir - do sedaj je zmagal na vseh tumiijih mini tenisa serije zima 2003. V kategoriji deklet do 16 let je bila uspešna Manja Zupanc, ki je izgubila šele v polfinalu od kasnejše zmagovalke turnirja Gradišnikove iz Maribora in tako osvojila svoj prvi pokal v karieri. Anja Poglajen seje namesto tumiija do 16 let raje udeležila kar članskega in v četrfinalu izgubila od prve nosilke Obrezove ( Olimpija Ljubljana ), ter osvojila pomembne nove točke za člansko lestvico TZS. Na lestvici do 16 let pa je trenutno na 7.mestu. planinsko padalska kombinacija V petek 28.02.2003 sva se z Alenom iz doline Krme odpravila na Kredarico (2515m) in s tem začela trilogijo zimskih vzponov in poletov z jadralnimi padali s treh najvišjih vrhov naših alp, (Julicev, Karavank in Kamniško Savinjskih alp). Po dobrih treh urah nošenja težkih nahrbmikov sva sc povzpela na Kredarico, od tam pa naprej proti Triglavu, vendar sva se zaradi nevarnih razmer v strmi grapi pod malim Trglavom pametno obrnila nazaj na Kredarico. V spremstvu začudenih pogledov nekaterih planincev, sva v prečudovitem vremenu poletela nazaj v dolino. Vesela in navdušena, da nama je uspelo sva mimoidočim z veseljem povedala, da nisva padla iz neba, ampak iz ZASAVJA . Naj omenim, da vse odprave financirava izključno sama in z veseljem ponudiva vsak po cca.25m2 reklamne površine, katera je dobro in marsikje vidna. Robi, Alen MILAN, KATJA, TOMAŽ, KMN GIP BETON MTO, GUNTERIN BRIGITA ZMAGOVALCI PO VAŠEM IZBORU Tako. Koočin je letošnji izbor NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA 2001Objavljamo lestvice i štrvBom osvojeni) toBt Leta sro ovriB k šesto ta sto je rtrokmrojsvnotf bi** med naj Iportrikom al športnico v letu 2002. V naslednji številki sledi reportaža. NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 2002 1. Milan Adrinjek (384 točk). 2. Valdi Lakoseljac (255), 3. Gregor Ocepek (167), 3. Igor Kolšek (167), 5. Uroš Stoklas (122), 6. Dejan Simič (94), 7. Elvis Selimovič (50) NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 2002 1. Katja Kurent (474), 2. Brigita Plemenitaš (275), 3. Mateja Kaliope (257), 4. Mojca Kamnik (128), 5. Brigita Rozina (91), 6. Urška Dolinšek (84), 7. Anja Poglajen (24) NAJ TRENER ZASAVJA 2002 1. Tomaž Barbek (379), 2. Zvone Pograjc (179), 3. Andrej Vrhovec (175), 4. Miloš Rozman (147), 5. Alojz Miklavčič (119), 6. Peter Kauzer (108), 7. Bogdan Simerl (98) NAJ EKIPA ZASAVJA 2002 1. KMN GIP Beton MTO (385), 2. KKPon-do-kwan Izlake (210), 3. SK Zagorje - sekcija za skoke Ttong (182), 4.KKlika Trbovlje (150), 5. RK Rudar Trbovlje (144), 6. KMN SVEA Lesna Litija (112), 7. KBVPon-do-kwan Zagorje (82) NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA 2002 1. Ginter Kržišnik (378), 2. Franc Stošicki (252), 3. Igor Grčar (186), 4. Franc Stenko (156), 5. Jože Hočevar (83). 6. Alojz Pavlovič (69), 7. Franjo Glavica (62) IZBOR NAJ ŠPORTNIKA ALI NAJ ŠPORTNICE ZASAVJA 2002 (po Izboru strokovnejavnosti) 1. Brigita Plemenitaš, 2. Gregor Ocepek, 3. Katja Kurent O 7A‘\4Vf' TENIS 13. SUŠCA 2003 Aufbiks % Hrastnik, 22.02. ob 00.45 uri. Policiste PO Hrastnik so obvestili, daje prišlo do kršenja javnega reda in miru na Pleskem. . Sprla sta se B.C. in P.L. oba iz Hrastnika, fc. P.L. se je nedostojno vedel. Policisti so ga napotili v obravnavo SP. Hrastnik, 24.02. ob 16.00 uri. Preglasno so poslušali glasbo v stanovanju Za Savo. Kršiteljica F.N. je prejela plačilni nalog. Hrastnik, 27.02. ob 18.00 uri. Nekdo je razbil stekla na Rudniku Hrastnik. Policisti so ugotovili, daje to storil L.M., ki je kršil javni red in mir v rudniških prostorih ter razbijal stekla. Kršitelj je dobil prijavo k SP. Hrastnik 06.02. ob 17.35 uri. Do kršitve javnega reda in miruje prišlo na parkirnem prostoru. D.L. je večkrat udaril D.L.-ja. Prvi D.L. je prejel predlog SP. Litija, 02.03. ob 12.30 uri. Na prireditvenem prostoru pustnega karnevala v so morali intervenirati litijski policisti. Nastal je spor med redarjem K. J. in občanom B.L.. Dogajalo seje na križišču Levstikove ulice in Ulice Mire Pregljeve pri zapori ceste, ker redar občana ni spustil skozi zaporo. Vinjeni redarje med sporom občana zagrabil za vrat. Policisti so ugotovili, daje B.L. pred tem grozil še eni občanki s pretepom in ubojem, ker naj bi po njegovem mnenju vozila prepočasi. Redar se bo za svoje ravnanje soočil s SP. Litija, 02.03. ob 22.00 uri. V stanovanjsko hišo v Jesenju je prišel vinjeni mož. Na domu staršev svoje žene j e grozil s pretepom in odvzemom otroka. Policisti so posredovali in zoper vinjenega ljubitelja otrok napisali prijavo SP. Trbovlje, 27.02. ob 22.40 uri. Na občini Trbovlje so razbili stekla na oknih mestne hiše. Štirje mlajši fantje so razbili okna in odšli preko parkirnega prostora proti mestnemu parku. Razbili so štiri stekla. Litija, 25.02. ob 11.30 uri. V Tenetišah je nastal spor in prepir med sosedoma. Prišlo je do manjšega fizičnega obračuna. Policisti so napisalo prijavo SP. Zagorje, 01.03. ob 15.30 uri. V lokalu v Kisovcu je javni red in mir kršil P.M. Po opozorilu policistov je lokal zapustil. Vrnil seje ob 16.55 uri. Grozil je gostom in strežnemu osebju. Tokrat so ga policisti pospremili v »hrambo« do pomiritve. Prejel bo tudi vabilo ^na razgovor SP-ju. ___________________________________________^ Kradejo kot srake Hrastnik, 24.02. ob 20.35 uri. Policiste so obvestili o sumu vloma v OŠ. Ugotovljeno je bilo, daje neznani storilec odlomil zračnike ob oknih pisarne. Iz prostorov ni ničesar odnesel. Hrastnik, 03.03. ob 10.10 uri. Neznani storilec je vlomil v klet na Trgu borcev NOB. Vlomilec je odlomil letve na kleti v stanovanjskem bloku, segel v notranjost in odnesel žganje ter vino. Policisti anonimnega alkoholika še iščejo. Hrastnik, 06.03. ob 10.20 uri. Tudi športne dvorane niso vame pred vlomilci. V športno dvorana Dolanka je neznani vlomilec na nezakonit način prišel skozi razbito steklo na oknu. Čuden tič iz dvorane ni ničesar odnesel. Policisti storilca še iščejo. Trbovlje, 24.02 ob 13.00 uri. Vlomljeno je bilo v poslopje podjetja Goltes. Neznani storilec je vlomil s silo telesa in iz prostorov odnesel tri rabljene snow boarde z vezmi. Podjetje je s tatvino oškodoval za 200.000,00 sit. Trbovlje, 28.02 ob 07.27 uri. Prišlo je do vloma v prostore podjetja Žaga d.o.o.. Neznani storilec je s silo telesa vlomil vrata ter si protipravno KRONIČNO ------------------------h prilastil dve motorni žagi. Na nepošten način seje tako finančno opomogel za 200.000,00 sit. Trbovlje, 28.02. Tega dne so bili policisti obveščeni o dveh tatvinah v trgovini Tuš, na Trgu revolucije. V obeh primerih je šlo za tatvino hrane. Trbovlje, 01.03 ob 07.59 uri. Policiste so obvestili, daje bil storjen vlom v trgovino Trgotrans na Trgu revolucije. Neznani storilec je pod okriljem noči z neznanim predmetom na vzvod odtrgal ključavnico na vhodnih vratih. Iz priročne blagajne je ukradel 15.000,00 sit. Litija 24.02. ob 08.45 uri. Neznani storilec je odstranil ključavnico, obešanko na zapornici peskokopa »Kmetov pruh«, v bližini Kostrevnice in vlomil vrata Kontejnerja ter odnesel manjšo škatlo z orodjem. Litija, 24.02. ob 10.00 uri. Trgovke v trgovini Centromerkur v Litiji so pri tatvini zalotile mlajšo osebo. Storilka je najprej podala lažne podatke, vendar so kmalu odkrili njeno pravo identiteto. Ukradla je toaletno vodico v vrednosti 2.000,00 sit. Policisti so na pristojno okrajno tožilstvo naslovili proti njej kazensko ovadbo. Litija, 26.02. ob 21.00 uri. Neznani storilec je iz odklenjene garderobe v športni dvorani v Litiji ukradel mobilni telefon znamke Siemens C 55, ki gaje oškodovanec imel v hlačnem žepu. Litija, 06.03. ob 11.30 uri. V trgovino Centromerkur so prispele tri Romkinje, ki so se čudno obnašale. Trgovke so Romkinje sumile, da so kaj ukradle oziroma, da se ukvarjajo s karajami po trgovinah. O svojih opažanjih so obvestile policiste, ki so Romkinje izsledili. Ugotovili so, da se naokoli prevažajo z o.a. fiatuno svetlo modre barve, starejše izdelave, novomeške registracije. V avtomobilu sta bila še dva mladoletna otroka. Policisti so v avtu našli več prehrambenih izdelkov, ki so bili ukradeni v trgovinah KGZ v Litiji in Šmartnem ter v trgovini Tuš in Centromekur v Litiji. Romsko tatinsko skupino žensk so policisti kazensko ovadili Zagorje 28.02. ob 13.00 uri. O.M. je policiste obvestil, da mu je neznani ljubitelj avtomobilov odtujil osebni avtomobil izpred delavnice v Farčnikovi koloniji. Policisti so 02.03. v bližini Prvin avtomobil našli. Delno poškodovanje bil vrnjen lastniku. Zasavski frker BILO JE PRETESNO, PREOZKO... Hrastnik, 24.02. ob 07.35 uri. V Suhadolu pri Hrastniku seje zgodila prometna nesreča. Na zoženem delu vozišča sta bila v nesreči udeležena B.S. iz Zagorja in P.K. iz Trebnjega, ker sta oba vozila po levi strani vozišča. Obema je bil izdan plačilni nalog. V SUHADOL U DR UGIČ Hrastnik, 25.02. ob 14.00 uri. Ponovno so policisti odhiteli na kraj prometne nesreče v Suhadol. T.K. iz Šmihela je zaradi nepravilne vožnje oplazil vozilo, ki gaje vozil I.K. iz Hrastnika. Nastala je gmotna škoda za približno 150.000,00 sit. Povzročitelju je bil izdan plačilni nalog. V SUHADOLU - V TRETJE GRE RADO Hrastnik, 25.02. ob 22.40 uri. Zopet je počilo v Suhadolu. Voznik M.U. iz Hrastnika je vozil iz smeri Zidanega mosta proti Hrastniku. Ker ni upošteval rdeče luči na semaforju je trčil s svojim vozilom v nasproti vozeč avto last S.B., ki je pripeljalo iz nasprotne smeri. Na vozilih je nastalo za 350.000,00 sit gmotne škode. Povzročitelju so policisti napisali plačilni nalog. VSE POGOSTEJŠI POBEGI Hrastnik, 26.02. ob 15.20 uri. Zgodila se je prometna nesreča s pobegom. Na parkirnem prostoru pred trgovino Spar je neznani voznik trčil v parkirani o.a. last B.Š. ter pobegnil. Policisti ga še iščejo. TRČIL IN ZBEŽAL Hrastnik, 26.02. ob 07.35 uri. Na Trgu Franca Kozarja v Hrastniku je prišlo do prometne nesre. Preko noči je neznani voznik trčil v zadnji del 7AS4vr 6b) kronično ---------------------------- parkiranega o.a. last E.B. ter s kraja nesreče pobegnil. Policisti pobeglega voznika iščejo. ZANESLO GA JE V DRUGEGA Hrastnik, 27.02. ob 09.35 uri. Voznik K.O. iz Zagorja je zaradi neprilagojene hitrosti povzročil prometno nesrečo pri steklarni v Hrastniku. Pred začasnim semafoijem je zaviral. Zaneslo gaje na nasprotni del vozišča, kjer je trčil v nasproti prihajajoče vozilo last M.K. iz Hrastnika. Na obeh vozilih je nastala gmotna škoda v višini 150.000,00 sit. Povzročitelj je prejel predlog SP. NEPREVIDNO V »RIKVERC« Hrastnik, 28.02. ob 06.13 uri. V naselju Aleša Kaple na parkirnem prostoru seje zgodila prometna nesreča. Voznik R.P. je vozil vzvratno in trčil v vozilo last Z. J. Prišlo je le do gmotnih posledic v višini 150.000,00 sit. Stroški za povzročitelja, ki jih bo prinesel plačilni nalog v vsoto gmotne škode niso všteti. NEKATERI RADI DIHAJO ZA OVRATNIK... Hrastnik, 03.03. ob 15.15 uri. Na Cesti 1. maja je voznica S.R. vozila na prekratki varnostni razdalji. Trčila je v vozilo last J. S.. Zaradi nepravilne vožnje je voznica povzročila za 40.000,00 sit gmotne škode. Policisti so jo nagradili še s plačilnim nalogom. NEUPOŠTEVANJE PROMETNEGA ZNAKA Hrastnik, 04.03. ob 13.50 uri. Riklov most v Hrastniku je kraj tokratne prometne nesreče. Voznik J. V. je zaradi neupoštevanja prometnega znaka trčil v o.a. last J.K.. Na obeh vozilih je nastala škoda v višini 150.000,00 sit. Povzročitelj bo moral poravnati še stroške ocenjene na podlagi plačilnega naloga. TUDI V LITIJI SO POBEGI Litija, 28.02. ob 11.00 uri. Neznani voznik, najverjetneje o.a, je med 08.30 uro in 10.45 uro na makedamskem parkirišču pri športni dvorani v Litiji trčil v levi del parkiranega o.a. opel corsa ter pobegnil. Policisti iščejo sledi za brezvestnim neznancem. PREVOŽEN ZNAK STOP IN V TOVORNJAK Litija, 28.02. ob 11.30 uri. Na križišču regionalne ceste in litijske ceste v Šmartnem seje zgodila prometna nesreča. Povzročil jo je voznik o.a., kije vozil po litijski cesti in v križišču zavijal desno. Ker ni upošteval prometnega znaka stop, je trčil v zadnje desno kolo tovornega avtomobila, kije bilo na prednostni cesti. Nastala je gmotna škoda. CESTA LITIJA - ZAGORJE BOGATA Z DIVJADJO Litija, 01.03. ob 08.00 uri. Voznik o.a. je na glavni cesti Litija-Zagorje trčil v smo, kije skočila čez cesto. Smajc poginila na vozilu pa je nastala materialna škoda. VINJEN V OGRAJO Litija, 01.03. ob 14.00 uri. Na glavni cesti Litija - Zagorje seje zgodila prometna nesreča. Voznik o.a. M.S.je vozil v smeri Zagotja z neprilagojeno hitrostjo. Pri odcepu za Spodnji Log je neznani voznik, kije vozil pred M.S. zavijal desno in s tem prisilil M.S., daje pričel zavirati. Vozilo je začelo zanašati in je trčilo v betonsko ograjo. Nastala je le materialna škoda. Policisti so pri ugotavljanju vzroka nesreče ugotovili, daje M.S. vozil pod vplivom alkoholnih motenj. VINJEN NI NEREGISTRIRAN IN »IZTIRJEN« Litija, 02.03. ob 17.30 uri. V Mali Kostrevnici so policisti obravnavali prometno nesrečo. Voznik neregistriranega o.a. je vozil po regionalni cesti iz smeri Šmartnega. V desnem ovinku je njegovo vozilo zaradi prehitre 7AS4MP vožnje zaneslo izven vozišča. Nastala je le gmotna škoda. Voznik, kije »iztiril iz cestišča« je po ugotovitvah policistov vozil pod maligani. Svoje o njegovem ravnanju bo povedal SP. NESREČA S TELESNIMI POŠKODBAMI Trbovlje, 24.02. ob 13.56 uri. Policisti so obravnavali prometno nesrečo na Trgu svobode. Vzrok za nesrečo je bila vožnja na prekratki varnostni razdalji voznika o.a. Š.I.-ja. Zadel je v o.a. I.S.-ja. Pri trčenju sta dve osebi utrpeli lažje telesne poškodbe. SREČA ZA PEŠCA V NESREČI Trbovlje, 04.03. ob 18.05 uri. Na Trgu revolucije je prišlo do prometne nesreče. Voznik o.a. A.S. je na prehodu za pešce zadel pešca. Pešec je utrpel pri trčenju le bolečine v nogah. PREHITRO IN PREBLIZU Litija, 25.02. ob 09.00 uri. Na ljubljanski cesti seje zgodila prometna nesreča. Povzročil jo je voznik o.a., ki je vozil v smeri Ljubljane z neprilagojeno hitrostjo. Trčil je v o.a., kije vozil pred njim in ustavljal ob desnem robu vozišča. Nastala je gmotna škoda. Povzročitelj je prejel prijavo SP. VZVRATNA ZAHTEVA VELIKO SPRETNOSTI Litija, 26.02. ob 15.15 uri. Na Marokovi poti seje zgodila prometna nesreča. Voznica o.a. je nepravilno opravljala manever vzvratne vožnje. Vzvratno je vozila iz dvorišča na ulico in trčila v o.a., ki ga je druga voznica vozila po Marokovi poti. Nastala je škoda na pločevini. IZSILJEVANJE VREDNO 400 TISOČAKOV Zagorje, 27. 02. Ob 14.45 uri. Do prometne nesreče je prišlo na savskem mostu. Voznik o.a. L. A. je izsilil prednost vozniku o.a. H.R.. Na vozilih je nastala gmotna škoda za 400.000,00 sit. Voznik L.A. bo obravnavan pri sp. S CESTE V CIPRESE Zagorje, 07.03. ob 22.50 uri. V Orehovici je voznik o.a. B.I. zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s cestišča. Na vrtu ob cesti je poškodoval ciprese ter osebni avto. Sledi predlog SP. NASKOK OD ZADAJ Zagorje, 27. 02. Ob 18.15 uri. Na lokalni cesti proti Čolnišču so policisti obravnavali prometno nesrečo. Voznik o.a. S.I.je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v o.a. last K.R.. Zaradi trka je nastala materialna škoda v višini 150.000,00 sit. Povzročitelj je prejel plačilni nalog. TUDI ROŽICE SO GA UJEZILE Zagorje, 01.03. ob 18.40 uri. Policisti so obravnavali prometno nesrečo v Potoški vasi. Voznik jc odšel s kraja pripetljaja. Policisti so ugotovili, da gre za L.B., kije odklonil preizkus količine alkohola v krvi. Čez eno uro jc L.B. prišel na policijo v Zagorju, kjer je pričel razbijati po vratih. Razbil je tudi cvetlični lonček. Ni se hotel pomiriti zato so mu policisti ponudili začasno zatočišče do streznitve. Prejel bo še dve vabili za obisk pri SP. M.A.Š. RUMENE STMNI SLOVENIJA JEL IH G I N T E R MARKETING www.rumenestrani.com MALI OGLASI ------------y mali oglasi Oglase za Zasavca, ki izide 27. marca, sprejemamo do petka, 21. marca 2003. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat. Prav tako ni možna objava oglasov do preklica. Za pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv. UfU nEPRemičnme Ulica 1 junija 7,1420 Trbovlje Tel./fax: 03/56 26 242 in 56 35 140 GSM: 031/359 725 in 031/359 726 Prodaja, odkup stanovanj in poslovnih prostorov, vikendov in parcel. HIŠE-PARCELE PRODAM hišo v Zagorju pri cerkvi, primerno za poslovno dejavnost, cena 3,000.000,00 SIT. GSM: 040-82-84-13 RAZNO SEM INVALID z majhnimi dohodki, prosim, če mi kdo podari audio kasete stare rock glasbe ali CD, moj naslov: Mihael Slavec, Groharjeva 18, 1241 Kamnik. Nokia 3330 v okvari, cena 6.000. 00 SIT, Panasonic EB-GD 67, barvni zaslon, GPRS, WAP, MMS, garancija 7 mesecev, cena 35.000. 00 SIT. GSM: 040-72-50-60 PRODAM motor Tomos T12,1. '62, vozen. GSM: 041-59-60-08 PRODAM knjige za 3. in 4. letnik univerzitetnega študija ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. GSM: 031-50-70-69 PRODAM fantovsko maturantsko obleko, 180/75 kg. Tel.: 563-08-86 od 12. - 13. ure PRODAM nov še zapakiran stolček za hranjenje, cena 11.000. 00 SIT. GSM: 041-38-06-06 STORITVE IŠČEM inštrukcije za SŠ -matematika in angleščina. Tel.: 567-63-10 ali 031-27-71-01, Ani Z I NAROČILNICA za brezplačni mali oglas Tekst: POSREDOVANJE Ženitna agencija “MAJDA” ureja samo resne zveze s tujkami od Makedonije do Rusije. V katalogu 300 slik žensk. GSM: 041-88-43-34 ali 041-82-76-30 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže. Tel.: 03/ 57-15-735 21.mar ca 2003 ob 19. uri v dvorani GLASBENE ŠOLE Trbovlje Z l NAROČILNICA za časopis ZASAVC Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250 Faf: 03/56 64 494 \ Moj naslov (ni za objavo): \ J Z Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC naročnimo bom plačeval/a (obkrožite ustrezno): 1 Ime in priimek I Naslov:..... I Podpis:...... (Telefon:...... X 3 mesečno, polletno, letno ......7Awr ! z + Kulturni center Delavski dom Trbovlje vabi v četrtek, 27. 3. ob 19.30 na večerni koncert vrhunskega pianista Konstantina Bogina. Izvajal bo dela Skrjabina, Rahmaninova, Ščedrina in Chopina. Vstopnice po ceni 2.500,00 so že v prodaji na blagajni DD. Kulturni center Delavski dom Zagorje vabi v četrtek, 13. marca ob 19.30 uri na ogled romantične komedije v izvedbi igralcev Špas teatra Borisa Kobala in Bernarde Oman Prosvetno društvo Vodice organizira tradicionalni rock festival, sedmi po vrsti - ROCKJADA 2003, in sicer v soboto, 8. marca 2003 v dvorani KD Vodice. Vabljeni profesionalni in amaterski fotografi, ki naj pošljejc 6 fotografij s festivala do 11. aprila 2003 na naslov: Prosvetno društvo Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice. Najboljša fotografija bo nagrajena, ostale pa bode razstavljene v Galeriji Barabara. GSM: 041-95-80-85 -Janez, 031-35-38-80 - Marko, 031-62-55-81 -Žaklina. Do 15. marca je na Cesti Zmage 28 v Zagorju v novi! prostorih galerije Medija nad novo pošto odprta razstava slikarjev Slikarske kolonije Zagorje-Izlake. Zasavski muzej Trbovlje vabi na ogled gostujoče razstave Muzeja novejše zgodovine Celje DOBRA IGRAČA Kulturni center Delavski dom Zagorje vabi v petek, 14. marca ob 18. uri na otvoritev razstave samoukih slikarjev s Koroške Antona in Janeza Repnika. Razstava bo odprta do 7. aprila v času drugih prireditev, za skupine pa po dogovoru. V programu otvoritve boste slišali pesmi Francke Šmid z njene pesniške zbirke Poti življenja Knjižnica Toneta Seliškarja vabi na ogled razstave slikarja, kiparja in oblikovalca Zorana Pozniča iz Trbovelj. Deset njegovih slik v pastelu se nanaša na obmorsko krajino in tihožitja. Razstava bo odprta do 15. marca v času uradnih ur knjižnice. Društvo za mlade Ptica v Hrastniku organizira razne kreativne delavnice za mlade, nudi svetovanje in pomoč pri zasvojenosti,... Svetovanje je osebno ali po telefonu. Uradne ure: vsak delavnik od 8. - 14. ure, njihov naslov j( Novi dom, Hrastnik-bivši vrtec. E-mail: drustvo.za.mlade.ptica@siol.net, tel.: 03/56 46 971. KNJIŽNICA ANTONA SOVRETA, NOVI LOG 4A, HRASTNIK M** mmmmm 13.03. OB 19.00 URI PREDAVANJE : MŠimm VIKI GROŠELJ - 10 x OSEM TISOČAKOV 20.03. OB 17.30 URI RAČUNALNIŠKA 'SiSB DELAVNICA 27.03. OB 17.30 URI (VjjL URA pravljic 28.03. OB 19.00 URI POTOPISNO PREDAVANJE: POTOVANJE PO SKANDINAVIJI (FANČI MOLJK IN VINKO ŠEŠKO) KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE MLADINSKI ODDELEK OB 17. uri! SREDA 19.3.2003 Kreativna delavnica za otroke.stare 5-11 let POMLADNA DELAVNICA (Predhodne prijave v knjižnici ali po telefonu.) SREDA 26.3.2003 Pravljična ura za otroke, stare 5-10 let PRAVLJICA O ČARODEJIH Literarni večer s pesnico Nušo Kukman, upokojeno učiteljico glasbe, ki ga organizira Literarni odbo; pri Društvu upokojencev Trbovlje, kjer bo sodeloval tudi pevski zbor Osnovne šole Trbovlje s Karmen Lindič bo: - v klubski sobi Društva upokojencev Zagorje ob Savi 21.3. ob 16. uri - v dvorani Društva upokojencev Trbovlje 25.3. ob 17. uri. vASAvr NAŠA BODOČNOST ---------------------------------------------------------\ Za človeka ni nobene prihodnosti, dokler brska nepretrgoma samo po preteklosti. S tem pa zagotovo ni obremenjenih trinajst malčkov - šest dečkov in sedem deklic - rojenih v dneh od 25. februarja do 6. marca 2003 v trboveljski porodnišnici. 25. 02. 2003 Nataša Blaj, Trg revolucije 7 a, Trbovlje - sin Miha Blaj Aljoša Ban, Jagnjenica 32 b, Radeče - hči Lea Ramoveš Aleksandra Krhlikar, Neža 13, Trbovlje - sin Nejc Pistotnik 26. 02. 2003 Marija Pirečnik, Podgorje 14, Velenje - sin Nejc Mej ra Beganovič, Trg svobode 29, Trbovlje - hči Laura Veličkov 27. 02. 2003 Petra Jakopič, Mamo 21, Dol pri Hrastniku - sin Luka Marjana Pikelj, Sodinova 17, Ljubečna, Celje - hči Zala Vrečer 28. 02. 2003 Simona Žagar, Prapretno 29, Hrastnik - hči Rebeka Klanšek 01.03.2003 Jasminka Selimovič, C. 1. maja 20, Hrastnik - hči Alerisa 02. 03. 2003 Mirsada Kruškič, Loke 40, Kisovec, Zagorje - hči Salma Metka Lukančič, Partizanska c. 25, Trbovlje - sin Janez Nemec 06. 03. 2003 Darja Klopčič, Dobrljevo 14, Čemšenik- hči Anea Tina Deželak, Laz 1, Dol pri Hrastniku - sin Maj Iskreno čestitamo! trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 03/56-71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10 -12 PROGRAM ZAGORJE Četrtek, 13. 3. ob ob 19.30: GLEDALIŠKA PREDSTAVA Špas teatra Mengeš: OB LETU OSOREJ Petek, 14. 3. ob 19. do sobota, 15. 3. ob 18.: UJEMI ME, ČE MOREŠ Sobota, 15. 3. ob 18. do ponedeljek, 17.3. ob 19.: ABSOLUTNIH 100 Torek, 18. 3. ob 19.: NA KITAJSKEM JEDO PSE Sreda, 19. 3. ob 18. do nedelja, 23. 3. ob 2018.: NOČ ČAROVNIC Sreda, 19. 3. ob 20. do sobota, 22. 3. ob 20.: REZERVNI DELI Četrtek, 20. 3. ob 19.30: KONCERT DUBRAVKE TOMŠIČ SREBOTNJAK Ponedeljek, 24. 3. ob 19.: JAZ VOHUN Torek, 25. 3. ob 18.: DOBRODELNI KONCERT OB MATERINSKEM DNEVU Sreda, 26. 3. ob 19.: SESTRE MAGDALENKE Četrtek, 27. 3. ob 18.: OSEM MILJ TRBOVLJE Četrtek, 13. 3. ob 18. do sobota, 15. 3. ob 18.: GOSTIŠČE PRI MAMI Petek, 14. 3. ob 20. do ponedeljek, 17. 3. ob 18.: DVA TEDNA ZA LJUBEZEN Torek, 18. 3. ob 18. do sreda, 19. 3. ob 18 : MALI VOHUNI 2 Torek, 18. 3. ob 20. do četrtek, 20. 3. ob 17.: KROG Sreda, 19. 3. ob 19. do sreda, 26. 3. ob 17.: TOLPE NEVVVORKA Sreda, 19. 3. ob 20. do petek, 21. 3. ob 18.: MONSUNSKA SVATBA Torek, 25. 3. ob 20. do sreda, 26. 3. ob 20.: SESTRE MAGDALENKE Četrtek, 27. 3. ob 17.: ČUDEŽNO POTOVANJE Četrtek, 27. 3. ob ob 19.15: DAREDEVIL HRASTNIK Četrtek, 13. 3. ob 19. do nedelja, 16. 3. ob 19.: POZIV ZA SARO Petek, 14.3. ob 19.15 do nedelja, 16.3.ob 17.: FORMULA 51 Sreda, 19. 3. ob 19. do nedelja, 23. 3. ob 19.: TUNEDO Petek, 21. 3. ob 19.15 do nedelja, 23. 3. ob 17.: MELANIE SE POROČI Sreda, 26. 3. ob 19. do četrtek, 27. 3. ob 19.: NOČ ČAROVNIC DOL Petek, 21.3. ob 17 : TUNEDO IZLAKE Nedelja, 16. 3. ob 20.15: ABSOLUTNIH STO Nedelja, 23. 3. ob 20.15: JAZ VOHUN mwmm razvedrilo NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA ■ GLAVNO MESTO PROVINCE HAINAUT V JUGOZAHODNI BELGUI (FLAMSKO IME BERGEN) NESPOSOBNOST PRENAŠANJA VEČJIH NAPOROV BRITANSKI FILMSKI IGRALEC (PETER) TERE TELO NI SESTAVLJENO IZ ČLENO/ GLIVIČNA RASTLIN- SKA BOLEZEN m m Bi 1 SESTAVINA MESTNEGA PLINA m El 1 PREDMESTJI MARIBORA (SPODNJE IN ZGORNJE) AMERIŠKI REVOLVER Z BOBEN-ČKOM NAŠ FILOZOF (ANDREJ) OBMOČNA ENOTA ŽENSKI DE^KI PEVSKI GLAS CAS, KO STA DAN IN NOČ ENAKO DOLGA, ENAKONOČJE; TUDI OPERA MARJANA KOZINE PLANINSKA kv1ae!T POLJU V BOHINJU VOLILNI /OZ, IZBRAN. DA VOLI V IMENU VEČ VOLILCEV DEL RUDNIKA GEORGE FOREMAN OPERISTKA GLAVAK GLMESTO ITALUE (IZVIRNO) ZIMZELENA POPEVKA GANGSTER CAPONE BISTVO. VSEBINA PODATKI 0 AVTORJU. TISKU IN ZALOŽNIKU KNJIGE ZASEBNA GOSPODAR. dejavnost SAD AKTINIDUE NAČIN VDEVANJA OSNOVNE NITI PRI TKANJU MODA DOLGIH KRIL LOS ANGELES IME SLOV. UMETNOST-NEGA ZGODOVINARJA CEVCA PRIPRAVIL: RAZVED- RILO PRIPADNIK NEKDANJIH JUŽNO- AMERIŠKIH INDUANCEV FR. PIRAT IZ 16 STOL. PŠENICE SKUPEK NAČRTOV ZA KAK OBJEKT KOŠČEK SUKANCA FRANCE VERBINC ŠLOVNiCNO ŠTEVILO. SINGULAR KILOMETER MAJDA POTOKAR MOŠKO VRHNJE OBLAČILO OGRAJEN PROSTOR ZAZIVALI 06 HLEVU ČUDODELNA PUAČA, NAPOJ PLAKAT OVRATNI NAKIT IZ OKRASKOV NA VRVICI NEDORASEL FANT NAS SKLADATELJ (FRANCE) RIMSKO ŠTEVILO 105 ZAVETJE PRED SONČNO PRIPEKO DOBA KRPANO/O PRITOKRE-NA V ŠVICI (KRAJŠE) DNEVI V RIMSKEM KOLEDARJU DELANJE PIK NAJUSPEŠNEJŠI AMERIŠKI KOŠARKAR DEVETDESETIH LET (MICHAEL ■AIR") LAHEK ŠPORTNI ČOLN KADAR JE NI DOMA, MIŠI PLEŠEJO PODOBA MOLILCA Z DVIGNJENIMI <11 nvAnrFK- LAFITTE: francoski pirat MONS: mesto v Belgiji ORANT: podoba molilca 3LUVMnuei\. ELEKTOR: volilni mož Vicoteka ŠTEVILKA Ameriški policist stoji ob cesti in spremlja hitrost avtomobilov na radarju. Omejitev je 80 milj na uro, naenkrat pa pride mimo avtomobil, ki vozi 33 milj na uro. V njem sedijo štiri babice. Ena vozi, druge pa sedijo poleg nje popolnoma blede in z izbuljenimi očmi. Policist jih ustavi. "Dober dan. Dokumente, prosim." "Gospod policist, v čem pa je problem? Saj nisem vozila prehitro?" "Ne, ne. Prepočasi. Tudi to je lahko zelo nevarno." "Prepočasi. Vozila sem točno 33 milj na uro, kot je omejitev. Veste, jaz vedno vozim tako hitro, kot piše na tablah." "Gospa, 33 ni omejitev, ampak številka ceste, po kateri vozite." "Joj, sedaj mi je pa nerodno. Hvala, gospod policist, ker ste me opozorili. Obljubljam, da se ne bo ponovilo." "Ali vas lahko še nekaj vprašam?" "Ja, prosim. Zelo ste prijazni." "Kako to, da so druge dame tako blede in prestrašene? Je z njimi kaj narobe?" "Ne, ne. Samo pred kratkim smo se peljale po cesti številka 156." Takšne in drugačne zgodbe Pred nekaj leti je astronomski teleskop Hubble v osrčju Rimske ceste potrdil obstoj zvezde, ki je dvestokrat večja in deset milijonkrat svetlejša od Sonca. Ker se nahaja v meglenici, ki po obliki spominja na pištolo, so jo znanstveniki poimenovali Pištol Star. V eni sami sekundi odda toliko energije, kolikor je Sonce odda v celem letu. Za boljšo predstavo naj samo omenimo, da Sonce v eni sami sekundi proizvede več energije, kot jo je v celi svoji zgodovini potrošilo človeštvo. eeee V antični Grčiji je v osmem mesecu starega koledarja, ki je odgovarjal drugi polovici današnjega februarja in prvi polovici marca (imenoval se je antesterion), potekalo posebno tridnevno praznovanje, posvečeno mrtvim in bogu Dionizu, ki je veljal za gospodarja duš. Ljudje so verjeli, da sc med slavjem duše umrlih prosto gibljejo naokrog, zato so izvajali številne obrede, s katerimi so želeli odvrniti zle duhove. KRIŽANKE KŠEFTI Nagradna križanka REŠITEV, OZIROMA GESLO, nagradne križanke pošljite do 27. 3. 2003 na naslov UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 5/2003. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca in zraven pripišite svojo davčno številko. Izžrebanci nagradne križanke 3/2003: 1. Erika Kavčič, Opekarna 15,1410 Zagorje 2. Justina Milar, Trg revolucije 4, 1420 Trbovlje 3. Mimi Serša, Vodenska c. 39,1420 Trbovlje (čakajo vas praktične nagrade časopisa Zasavc) Nagradna igra Društva JADRALNIH PADALCEV SVEA V 3. številki Zasavca smo vas spraševali, kdo od županov bo skočil s padalom v tandemu. Kot lahko preberete v tej številki, je to župan Bogdan Barovič iz Trbovelj. Izmed vseh, ki ste nam poslali pravilne odgovore je bil ižreban Stane Mars, Polje 23, Zagorje. Nagrada je skok s padalom v tandemu. Iskreno čestitamo! UGODNA PONUDBA 4- 4 Oblikovanje in prelomi: biltenov, knjig, informativnih zloženk, almanahov... Naročila in informacije: , 031/464-118, 040/267-411 i ' 2asavc@email.si * KSEFTI 03/56 64 250 voje ideje! Anica Zdcdn s m: 041 /395 301 p, / jtetlalm 44 /1411 Iziaka AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 Izlake Telefon: 03/56 73 615, GSM: 041/405 828 ELKOPLAST d.0.0. ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje DEKOR Tel.: 56 26 466 in 56 32 860 Obrtniška 11, Trbovlje Tel.: 56 28 349 VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH ODEJE, VZGLAVNIKI, OBLOG, PREPROGE, TEKAČI, VZMETNICE, POSTEUNINE, UMETNE TRAVE-POLAGANJE IN BRISAČE, ZAVESE, PRTI, ROBUENJE DARILNI PROGRAM ART OPTIKA d.d. *Velika izbira okvirjev za očala ‘Vse vrste leč za očala domačih in Poslovalnica 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d Tel.:56 21 253 Poslovalnica: Zdravstveni dom Trbovlje tujih proizvajlcev ‘Etuiji za očala ‘Povečevalne lupe ‘Športna in sončna očala ‘Drobna in usnjena galanterija Rudarska 21, tel.:56 29 041 OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE 1896% 1996 > FOTO WEISS i f=w Trbovlje " DIGITALNE FOTOGRAFIJE, FOTO TRGOVINA, STORITVE... EXPRESS IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE! TRADICIJA IN KVALITETA! ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 Jurij Plevcak s.p. Trg revolucije 8b, 1420 Trbovlje Tel.: 03/56-31-830 ____________ GSM: 041/704-663 AVTOPLAŠČI, ALUPLATIŠČA, AVTOPRALNICA, HITRI SERVIS, TRGOVINA, AVTO KOZMETIKA IZREDNO UGODNE SPOMLADANSKE CENE f Februarja smo skrivali Vladimirja Kojnika. Izmed vseh, ki ste nam poslali pravilne odgovore, je bil žreb naklonjen Demetriju Zupanu /zN ^lagorja. Iskreno čestitamo. j J/Uujnrje Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mai: htegalzagaje@sid.net IntBmet hltp/Awvwhtegral-zagoijesi “TAXI SLUŽBA NON-STOP” TEL.: 03/56 55 109, 03/56 55 110 GSM: 041/616 348, 041/633 107 MARČEVSKI SKRITI ZASAVC rT'okrat objavljamo sliko iz njegovih zgodnjih šolskih let. A Izdamo vam, daje posneta leta 1964, ko j e obiskoval drugi razred. Rojenje bil visoko v hribovski vasici, leta 1958, na pobočju večje zasavske gore. Takrat še ni bil tako znan, vendar njegova slastna veščina, po kateri je poznan, izvira prav od tam. Dandanašnji je zaposlen v firmi, ki se ukvarja z gradbenim materialom. Dovolj podatkov za danes, saj ste ga gotovo že odkrili. Kaj vam j e storiti, pa tudi že veste! f -------:----- KUPON K Oseba na sliki je: .............. Moji podatki: Ime in priimek:.... Naslov:.................. Telefon:............. J " DIANA" Hotel Trojane, Trojane 27, 1222 TROJANE ... ko ob okusni hrani, žlahtnemu vincu, izbrane glasbe zvenu, v dobri družbi vam srce vzdrhti. Jagnečja pečenka, Babičina kuhinja, Mešano na žaru, Noj, Divjačina, Morske jedi, Trojanski konjiček, Biftek s tartufi,... Odlična ponudba namiznih in vrhunskih vin in še mnogo drugih dobrot. Poslovna kosila, Rojstnodnevne zabave, Poročna slavja, Nedeljska kosila,... Komplet kosila od juhe, glavne jefli in sladice že od 1.500 SIT TEL.: 01/72-33-610 7AS4a/r NAGRADA! HOTEL TROJANE Dobrodošlica: - PRIGRIZEK, da lažje počakamo^ Topla predjed: - NJOKI Z GORGONZOLO Glavna jed: - ŽREBIČEK PO CIGANSKO Priloga: KRUHOV CMOK, PRAŽEN KROMPIRČEK, Solata: - MEŠANA SOLATA Sladica: - DOMAČI JABOLČNI ZAVITEK Pijača pri topli predjedi in glavni jedi: - MODRA FRANKINJA, Zlati Grič, Slovenske Konjice, 1. 2000, polsuho Pijača pri Sladici: ŠIPON - IZBOR, Hlebec, Kog, 1. 2000, polsladko_ AKCIJA “NAJ GOSTILNA V ZASAVJU” PO IZBORU BRALCEV ZASAVCA Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj 10 ali več glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: 1. Point 21, Hrastnik S58 2. Gostilna Vrtačnik, ČolniŠče 526 3. Kmečki turizem Pšenic. MlinŠe 412 5. Kmečki turizem Zorec. Izlake 356 4. Gostišče Kmn, Zagoije 348 6. Gostišče Ašič. Zagorje 158 7. Gostišče Pri Martinu, Trbovlje 123 8. Naš hram. Kisovec 9. Gostišče Brin. Trbovlje 10. Gostilna Senica, Hrastnik 11. Gostišče pri Vidrgatju, Vuirga 44 11. Restavracija L, Trbovlje 44 13. Gostilna Zaloka, Jesenovo 35 14. Kmečki turizem Arbi,Mlinše 21 14. Gostišče Jež. Radeče 21 16. Zlati fenix, Trbovlje 13 Poleg teh ste glasovali še za: Vrtinec - Trbovlje, Gostišče - Klek, Gostišče Maks Celestina - Sopota, Kmečki turizem Trojka - Jesenovo, gostilna Juvan Majcen Jože - Polšnik, Picerija Ašič - Zagorje, Gostilna Račič - Trbovlje, Kmečki mrizem Ocepek - Izlake, Picerija Kukuca -Trbovlje in picerija Dimnik - Trbovlje. Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v časopisu Zasavc, v vrednosti 100.000 SIT. 87 72. 50 Kupon Naj gostilna Zasavja Glasujem za gostilno: Glasoval sem: “NAJ FRIZERKA EN NAJ FRIZER” ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV Na lestvici so upoštevani le frizerji/ke, ki imajo najmanj 15 glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: 1. Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik 516 2. Simona Flere, Salon Cveta Zagoije 404 7. Mojca Klinc, Frizerski salon Cveta Zagorje 190 ‘ Vi * - - ~ .... o - - j - - - - 8. Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik 158 9. Darja Knez, Frizerski salon Darja 157 10. Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapo.nik Zagorje 153 11 Muri*« Civl-n Fri^retri enimi Sivk,s Trl-u.vli,. 1 12. Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje' M 13. Luka Holesek, Salon ML Trbovlje 76 14. Ema Guna Farski salon Rajka Zagorje 71 15. Sonja Lmd.Č, Fnzerstvo Kom Zagorje 59 16. Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje 58 17. Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagoije 50 20. Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik 43 21. Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik 40 21. Fant Pohar, Frizerski salon Paž 40 23. Nina KajiČ, Frizerski salon Kamel Hrastnik 23. Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagorje 39 24. Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik 30 25. Matjana Majhenič 27 26. Brigita Klarič, Studio Las Zagoije 26 27. Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagoije 25 29, Irena Jerc, Studio Las, Zagotj Poleg teh ste in lahko še glasujete za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kem, Marta Bartol, Matjaž krauskopf, Ana Gomboc, Maja Šmejc, Mateja Laznik, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Brcmcc, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Žara Ljubič, Sara Umaut in Lcpoldina Lindič. Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerke ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu. Kupon - Naj frizer Zasavja Ime in priimek frizerja/ke in frizerskega salona Ime in priimek glasovalca/ke f------------------------ MEJISIOVA KAZMlŠLJMdA ‘Birokracija anarhija - kaos T~j irokracija, je tam okrog leta 1750 nastala. Seveda takrat še niso ±D birokrati uporabljali računalnikov. Gosje pero jim je služilo, da so neživljenjske predpise in vse splošne družbene norme na papir zapisovali. Kakor hitro je kje kaj zaškripalo in seje kakšna luknja pojavila, so z peresom problem odpravili in luknjo zamašili. Toda glej gosaka, bolj ko so po papirju kracali, bolj jim je življenje nova obzorja odpiralo in še bolj je škripalo in več lukenj seje pojavilo. Pa so represijo v vlogi biričev okrepili in jo med rajo vrinili, da bi z živo silo birokratski red na papirju zapisan kljub njegovi neživljenjskosti v življenje spravili. In se je vleklo leta in leta ter desetletja in stoletja. Raja se je upirala, zmagovala in zgubljala. Birokracija in represija pa sta živeli naprej. Enkrat malo slabše in drugič malo boljše. Izumrla pa birokracija ob pomoči represije ni nikoli. So se pa časi spreminjali in modernizirali. Birokrati dandanes nič več gosjega peresa ne uporabljajo. V veliko pomoč so jim računalniki. Če teh bi ne bilo, bi sodobna birokracija že zdavnaj s papirjem svet zasula in v celoti prekrila. Seveda, birokraciji brez birokratov živeti ni. Birokrati so energija birokracije in birokracija hrana za birokrate. In ker birokracija za življenjski standard birokratov očitno dobro poskrbi, je birokratov vse več in vse bolje se jim na svetu godi. V slovenskem zdravstvu se trenutno birokracija najbolj na očeh pojavlja. Hierarhija zdravstvene birokracije je poenostavljeno ponazorjena takole: Minister za zdravstvo, direktorji bolnišnic, zdravniki, medicinske sestre, pacient. Hierarhija nezadovoljstva z zdravstvom ima obratno zaporedje.Nezadoveljen pacient, nejevoljna sestra, uporniški zdravnik, direktor na razpotju in ....Noja, na koncu bi moral biti minister za zdravstvo. Pa ga ni. On je zadovljen in nadaljuje z » reformo« slovenskega zdravstva. Pri tem ga nič ne moti, če naše zdravstvo izgublja socialni prizvok. Nezadovoljstvo zdravstvenega osebja mu je španska vas, še manj ga boli glava zaradi nezadovoljstva pacientov in nič se ponoči med spanjem ne premetava, če bo kdo od pacientov zaradi zdrah v zdravstvu svojo dušo izpustil in bolno telo predčasno neznanim vesoljnim silam predal. Važno je, daje zadoščeno birokraciji. Vse je na papirju in vse je o.k.. Iz vsega kar se dogaja sledi, daje najbolje za svoje zdravje skrbeti in preko leta rastline na travniku in po gozdovih nabirati ter se v primeru bolezni z njimi zdraviti. Če boste preveč k zdravniku hodili se lahko zgodi, da boste poleg telesne od vseh muk še duševno zboleli ali dokončno zblazneli. In nič vas naj ne skrbi, kam bo vaš denar iz obveznega in dodatnega zavarovanja odšel. Zdravstvo bo s takšno birokratsko politiko in toliko birokrati, kar v državno blagajno na njihov račun prispe porabilo tudi, če noben pacient več k zdravniku ne pride. To birokracija zmore in zna. In tudi primernega šefa ima. Toda previdno, gospe in gospodje, zbirokratizirani birokrati; če je preveč birokracije, kaj kmalu za njo lahko vse skupaj nadzoru uide in anarhija pride, tej nadlogi pa ponavadi kazen, z imenom KAOS sledi. 7AWr rjmm a 13.SUŠCA2003 ISKRICE IGORJA GOŠTETA FOTOGRAFIJA NE LAŽE Le komu žuga nesojeni (beri neizvoljeni) hrastniški župan Drago Kopušar? Pa ja ne volivcem? SANJA LOGAR BOČKO IN SLAVKO KMETIČ STA ZMAGALA T)rva sicer ni zmagala, če upoštevamo izid glasovanja o Jl preimenovanju občinske deponije Unično v regijsko (tu je zaenkrat “pogorela” na celi fronti), ampak je zmagala nekje drugje. Na predzadnji seji OS Hrastnik je bila kritična do po njenem pristranskega poročanja iz sej oz. je bila kritična predvsem do Marka Planinca, kar seji je že (delno) obrestovalo. Marko Planinc, sicer sodelavec Radia Trbovlje in TV Slovenije, je z njo že na naslednji seji opravil intervju ob budnem očesu kamere. Naslednji dan na TV sicer ni bil objavljen njen intervju, ampak (le) z njenim strankarskim kolegom Samom Krežetom (SDS). Proti taistemu novinarju je le nekaj dni kasneje kot Sanja L B. protestiral tudi trboveljski občinski svetnik Slavko Kmetič. Češ, da ga njegov kamerman TV SLO (Naglav) vedno neha snemati, ko govori on. Torej, da ga načrtno ignorira. Marko Planinc, ne kamerman. No, Marko je “napako” hitro popravil in ga dal posneti že kar na isti seji. Ni kaj, protesti zaležejo. Kakor kje!!!? PRIMER PETEK A Tim Petek je bil brutalno pretepen pred dvema letoma. Kar IVJbi morala odkriti policija, obtožiti tožilstvo in razsoditi sodišče, morajo delati drugi-Zammikova parlamentarna preiskovalna komisija. Več kot očitno je njegova ekipa dokazala, da se policija in tožilstvo (vsaj del) boji “vaških pete!inov”.Pisatelj France Forstnerič je za Večer povedal: “Skrbi me, da imamo toliko sovražnikov na račun pohoda v svet. Primer Petek se je po mojem zgodil prav zavoljo tega, zavoljo zaprtega, samozadostnega in represivnega lokalnega okolja in mentalitete. Petelinov na svojem gnoju je po vsej Sloveniji veliko.” Pakrl premoženjskih zavarovanj Zavarovalniee Tri^la\ vam omogoča, da ee lovi to zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov : • s paketom pridobite paketni popust. • vsa zavarovanja sklenete hkrati. • izkoristile zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje ig zavarovalnica triglav,d.d. Celje - skladišče informacije o stanju na vašem računu' plačilo položnic, plačilnih nalogov in prenos sredstev med" računi prijava/odjava delovnega računa, povišanje limita," vezava depozita sprememba bančnega PIN-a,_ sprememba naziva računa ____pregled zadnjih štirih transakcij SMS opozorila o stanju -----vašega računa pod/nad določenim zneskom ____telefonska številka Klicnega centra NLB Moba je nov način bančnega poslovanja, ki omogoča opravljanje osnovnih bančnih storitev prek mobilnega telefona. S pomočjo Mobe NLB lahko z banko poslujete kjerkoli in kadarkoli - 24 ur na dan. Da bi postali uporabnik Mobe NLB izpolnite vlogo v vaši matični poslovalnici ali spletni poslovalnici Klik NLB, v mobilnem telefonu pa zamenjajte svojo SIM kartico z novo, ki jo kupite v Mobitelovih centrih Poslujte z banko v hitrem ritmu sodobnega življenja. Samo za uporabnike Mobitel GSM. Z® ) banka zasavje Xs------ Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje