t\A SLOV—ADDRESS
Glasilo K. S. K. JednOte fil 17 SI. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota
je prva in naj tiare jim slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki
Knter^d m S«wo«d Claas Mattet Q«r«aber
im a« tha Part Offlea m Cleveland. Obla, Cader the Art af Aaraet Mth. Uli Areevtad «er
Bate et
Prerlded fee ta
Posluje že 50. leto
KAMPANJA ZMAGE naie Jednota j« ? teko. Pridobivajte nove člane mladinskega oddelka!
ef October trd. »IT. Aetherlaed en May «nd. lfU
N0. 40 — ŠTEV. 40
CLEVELAND, O., 6. OKTOBRA (OCTOBER), 1943
VOLUME XXIX. — LETO XXIXi
PARTIZANI PROGLASILI ZE-DINJENJE PRIMORSKE S SLOVENIJO
POROČILO SANS-u IZ DOMOVINE
Novi davki
Mr. Mirko G. Kuhel, tajnik SANSa, nam poroča, da je na ¡»lavni urad organizacije v Chicagu dospelo naslednje poročilo:
"Ko je slovenska partizanska vojska osvobodila največji del Primorja, je Osvobodilna fronta v teh krajih izrekla zedinjenje Primorja s Slovenijo. Izvoljen je bil Narodni svet, kateremu naieljuje dr. Jože Vilfan ml.; podpredsednik je France Bevk, tajnik pa dr. Alojzij Bebler.
"Red je vzpostavljen v vseh osvobojenih krajih. Prebivalstvo je z navdušenjem pozdravilo prihod osvobodilne lojske in je po vseh mestih in vaseh razobesilo zastave. Italijanski manjšini, katero zastopa Ferdinanda llarega iz Tržiča, je obljubljena kulturna avtonomija in enakopravnost.
"V Gorici so partizani dobili deset nepoškodovanih sovražnih letal, ki so že v službi naših letalcev. Prebivalstvo mobilizira vse sile proti nacijski vojski."
ZADNJE VESTI Z BOJNIH FRONT
Amerikanci in Angleži zasedli Neapelj
Dne 3. oktobra so ameriške'in britske čete zasedle Neapelj in šle na delo, da upostavijo red v mestu, katerega so naciji pred umikom izropali in požgali. To je največje mesto, ki je v tej vojni padlo v roke zavezniških armad.
Prebivalci so ob prihodu Angležev in Amerikancev v trumah prišli iz kleti in navdušeno pozdravljali, objemali in poljubljali vstopajoče zavezniške vojake.
Napredek ameriške armade
Z glavnega stana zavezniških sil v Alžiru se poroča, da je peta ameriška armada, kateri poveljuje general Mark W. Clark zasedia mesto Benevento, 32 milj severno od Neaplja, medtem, ko je osma britska armada na jadranski strani italijanske celine odsekala večji kos teritorija in ga vzela pod svojo kontrolo.
Benevento se nahaja visoko v Apeninskem gorovju in od tam se dominira dolina reke Calore, ki se steka v reko Volturno. Domneva se, da se bodo naciji na tej liniji ustavili ter skušali ustaviti zavezniške sile na njihovem prodiranju proti Rimu. Ameriški bombniki nad Mona-kovom in Dunajem
Z zavezniškega stana v Afriki se poroča, da so ameriški bombniki od tam vprizoriji napad na Monakovo in Dunajsko novo mesto. To je bil prvi napad na Nemčijo z zavezniške baze v Afriki. S tem se je odprla zavezniška zračna ofenziva na vojno industrijo v vzhodni in južni Nemčiji, ki je bila doslej primorema varna.
(Neko poročilo iz Švice javlja, da je bila sestreljena od švicarskega anti-letalskega topništva ena ameriška leteča trdnjava, ko je bila nad švicarskim teritorijem v boju z zasledujo-čimi nemškimi vojnimi letali).
Rusi so osvobodili nadaljnih 460 krajev
Armade Rdeče vojske so v nedeljo, 3. oktobra prodrle do reke Pronje v Beli Rusiji» 22
milj od Mogileva. V teku dne-j va, pravi vest iz Moskve, so Rusi okupirali 460 nadaljnih kra-jjev in pobili 5,500 Nemcev. Nemci so se na črti blizu Biteb-i ska besno borili, toda ruske če-! te so jih vrgle nazaj. Z drugih ruskih front ni Moskva istočasno ničesar poročala.
Berlinski radio je oni večer trdil, da so naciji v južni Ukrajini pri Zaporožju zadali Rusom večji poraz. Toda celo nacijski vojaški komentator je priznal, da . bodo Rusi "vzlic težkim izgubam brez dvoma nadaljevali za napadi." Hitler ukazal armadi, da drži Dnjeper ' Iz Stockholma se poroča, da je Hitler napravil dramatičen obisk na ruski fronti, kjer je sklical sejo generalov in jim ukazal, da morajo za vsako ceno držati nemške linije ob Dnjepru, ker je "naravna meja" med nemško in sovjetsko vojsko.
Iz drugih virov se poroča, da Nemci hitijo pošiljati ojačenja v Kijev, katerega nameravajo braniti do skrajnosti.
--o-
j Washington.—Administracija : je 4. t. m. v kongresu predložila svoj načrt za nove vojne davke, ki se bodo bolj nanašali na razkošje. Tako se bo povjšalo in naložilo izredno visoke davke na žganje, pivo^vino, pokalice, prežvekovalni gumij,, tobak, cigarete, na vozovnice po železnici, telefonske klice,' brzojave itd. Zakladniski tajnik Mor-genthau pravi, da bo pri vsakem glažku žganja v salunu 121/2 centa tega davka. Na ta način želi vlada dobiti nekaj nad 10 bilijonov dolarjev dohodkov v vojne namene, pri zvišanju davka od dohodkov pa nadaljnih šest bilijonov.
Od gotovih plač se bo v bodoče jemalo 30'/* poročeni bodo prosti davka od samo $1,100 dohodkov, samci pa od $500, za odvisne pa po $300, korporacije bodo morale plačevati po 50% od dohodkov. Novi davek od žganja bo znašal $10 pri galo-ni, pri pivu od sodčka enako, pri vinu 50 centov galna, od 1,000 cigaret $5, tobak od 18 do 34 centov pri funtu, vstopnina v gledišča bo zvišana za 30pri prevoznih kartah pa železnic-cah 30%, pri telefonskih klicih 15'/', pri zlatnini 30% itd. •

Jugoslovanskigeriki so okupirali nadal jna štiri mesta
pn
New York. — Radio iz Švice je včeraj poročal, da dobivajo jugoslovanski domoljubi vedno tesnejši oprijei* na mestih Split in Sušak ter da so vzeli Nemcem srditem boju štiri nadaljna mesta v okolici Ljubljane.
Švicarski radio poroča, da se vrše med Jugoslovani in Nemci vroči boji za posest deželne ceste Trst-Pulj. Iz Črne gore se poroča, da so partizani očistili osvobojene kraje ter razorožili večje število Italijanov.
Poroča se tudi o vročih bojih Grčiji, katero so zasedli Bolgari. Iz Kaira se poroča, da so se grške čete izkrcale obenem z angleškimi na otoku Samos.
Angleški radio je pa poročal, da so Italijani napadli nemške komunikacije na prelazu Brenner.
Ameriške izgube znašajo dozdaj 115,000 mož
Washington. — Vojni tajnik Stimson naznanja, da znašajo ameriške izgube v vojni dozdaj okrog 115,000 mož. Armada ima izgub okrog 85,000, mornarica pa okrog 30,163.
Izgube mornarice so: 11,358 mrtvih, 5,305 ranjenih, 9,456 pogrešanih in 4,143 ujetih.
.Armada pa ima izgube: 10,-682 mrtvih, 26,666 ranjenih, 23,743 pogrešanih in 20,451 ujetih.
-o-
REKORDNI PREKOMORSKl POLET London. — Zadnji teden je transportno letalo DC-53 dovr šilo svoj polet iz Amerike pa semkaj v 9 urah in 34 minutah; s tem se je doseglo rekord. To naglico pa prekašajo ameriški bombniki, kajti zadnje dni je neki bombnik z 21 potniki semkaj prispel v šestih urah in 12
"'""^i ..........
Oko, ki vidi ponoči. — S takimi velikimi očmi stoje ria straži naši vojaki na obrežju Nove Gvineje in pazijo, če bi ge slučajno od kje pokazalo kako japonsko letalo. Mogočni žarki tega žarometa zaslede letalo in tudi omogočijo, da protizračne baterije pogodijo tarčo tudi ponoči.
Vesela vest ponosnega očeta
Harriman novi poslanik za Rusijo
W ashing t o n.—Predsednik Roosevelt je imenoval ameriškim poslanikom za Rusijo Averell Harrimana. Star je 52 let in je dozdaj upravljal ameriški posojilni sklad v Londonu. Harriman je sin železniškega milijonarja E. H. Harrimana.
VELIKODUŠNA PONUDBA
V Lakewood bolnišnici pri Clevelandu se nahaja že tri tedne 29-letni delavec Robert Holz, ki je bil zaposlen v Jones & Laughlin jeklarni. Samo tekom zadnjih 10 dni so zdravniki nad njim izvršili že 20 transfuzij krvi in sicer posebne vrste AB-1. Bolanemu delavpu na pomoč se je dosedaj priglasilo že 400 njegovih tovaršev za transf uzijo,____
Od brata Dečmana, predsednika porotnega odbora, smo; prejeli sledeče vrstice:
"Pittsburgh, Pa., 3. oktobra. —Danes sem prejel obvestilo, da je moj sin Robert E. gradu-' iral kot pilot v arnpadnem zračnem koru s povišanjem poročnika drugega razreda. Gotovo, da sem zelo ponosen nanj.
"Robert spada k društvu Marije Device, št. 50, Pittsburgh, Pa. Šolanje je dovršil v Doh-nam, Ala., in sedaj misli, da bo vpoklican za službo na fronti.
"Drugi moj sin S/Sgt. George C., bo letos • 8. decembra tudi dovršil svoje šolanje kot kadet zračne armade; tako bo postal tudi poročnik drugega razreda. Sedaj se nahaja v neki šoli v državi Kansas, ter spada tudi k društvu št. 50 naše Jednote.
"Moj prvi sin Lt. Robert je dve leti študiral na univerzi v Pittsburghu in je bil v "premed-ical" tečaju ali razredu armado je bil pozvan aprila, 1942. S/Sgt. George ima pa eno leto trgovske šole na univerzi v Scranton, Pa. George je prostovoljno stopil v službo Strica Sama v decembru, 1941..
"Ponosen sem na oba sina, in samo molim ter prosim Boga, da bi se srečno domov vrnila."
Novemu poročniku Robertu E. Dečmanu naj veljajo naše iskrene čestitke, tako pa tudi njegovemu ponosnemu očetu!
Harmonika in slovenska pesem v Avstraliji
V elevelandskem dnevniku "Press" od 28. septembra smo brali sledečo važno zgodbico, ki bo gotovo ogrela vsa slovenska srca:
"Johnny P e c o n, popularen voditelj orkestra, je znan vsakemu elevelandskemu Slovencu, zato si lahko predstavljate radost dveh ameriških vojakov-Slovencev, ki sta'se povsem nepričakovano sešla s Peconom v Avstraliji.
"Mornar Harry J. Vehar, 820 E. 222nd St., Euclid, O., je pisal svojim staršem, Mr. in Mrs. Anton Vehar sledeče:
"'Veselo sem bil presenečen, ko sem se tukaj sestal z Eddy-jem Ažmanom. Počutila sva se tako srečna, da nekaj časa nisva mogla niti govoriti. Kmalu nato pa sva zaslišala, kako igra nekdo v šotoru na harmoniko.
" 'Vstopila sva v šotor, in koga uzreva Johnny Pecona, ki je pri mornarici "carpenter's mate." On je zaigral nekaj polk in slovenskih pesmi, katere smo vsi trije v slovenščini zapeli.'."
Eddy Ažman je sin znanega mesarja Franka Ažmana, ki ima svojo trgovino poleg SND na St. Clairju. Poleg Eddyja sta še dva njegova brata v ameriški armadi.
Nemci so izgubili že 7,300 letel
New York. — Angleški radio poroča, da so izgubili Nemci od bitke pri E1 Alameinu v Afriki pa do zadnje nedelje 7,300 bojnih letal. Od teh so jih najmanj 3,000 pustili na letališčih, ki so jih dobili ^aY«zn|ki j roke,_a|
Jugoslovanski partizani so s topovskim ognjem razdejali Gorico
London. — Nemško poročilo preko Španije javlja, da je bi lo mesto Gorica popolnoma razdejano od topniškega ognja jugoslovanskih partizanov, ki že več časa oblegajo mesto.
Partizani so napadli mesto od severa in juga na 22. sep tembra. Partizanom so pomagali tudi Italijani. Kot trdijo Nemci, je došla pomoč pravočasno, da je mogla nemška gar-nizija vzdržati naval partizanov.
Radio iz Berlina je tudi javljal, da vodi partizane nek angleški častnik, katerega naziv-ljejo Nemci "major William Jones."
Iz Madrida prihajajo poroči la, da obvladujejo partizani vse ozemlje od Gorice pa do Ljubljane in da so uničili vse železniške zveze med tema mestoma.
Druga poročila trdijo, da se vrše boji pri Splitu, ob reki Neretvi in pri Sušaku, katerega obstreljujejo partizani s topniškim ognjem.
\Do 40,000 ubitih Rusov so našli v nekem rudniku blizu mesta Stalino
London, 3. okt. — Aleksij Tolstoj je govoril po radiu v angleščini iz Moskve ter zahteval maščevanje za smrt 40.000 Rusov, katerih trupla so našli zgnetena v nekem rudniku blizu mesta Stalino. Te masne morije so izvršili naciji.
Dalje je Tolstoj obdolžil Nemce, da so v decembru 1941 masa-krirali v Harkovu 24,000 Judov, med temi tudi otroke.
V prodiranju proti Beli Rusiji naletijo Rusi na vedno večji odpor. V južni Rusiji so pričele ruske armade z močno ofenzivo v namenu, da počistijo polotok Krim Nemcev.
VEST IZ HRVAŠKE London.—(ONA).—Šest častnikov hrvaške armade, ki stoje kakor znano pod kontrolo nemške vrhovne komande, je bilo ustreljenih po sodnem zaslišanju, v teku katerega je bilo 17 častnikov obtoženih veleizdaje. Ta vest prihaja od predstavnika Hrvaške Kmečke Stranke, Juraja Krnjeviča, prejšnjega podpredsednika jugoslovanske vladfi s isgnanatvu.
LIBERTY PARN1K "NIKOLA TESLA" SPLOVLJEN
Predzadnjo soboto, 25. septembra je bil v Baltimore spuščen v morje tovorni Liberty parnik, ki nosi ime "Nikola Tesla," po svetovno slavnem električnem geniju jugoslovanskega porekla.
Admiral Land je kot poveljnik vladne ladjedelnice v Baltimore povabil na slavnost hrvatskega bana dr. Ivana šubašiča, Savo Kosanoviča, bivšega jugoslovanskega ministra in nečaka pokojnega Tesle, Louisa Adamiča, pisatelja in predsednika Združenega odbora južno-slo-vanskih Amerikancev, ter Zlat-ka Balokoviča, violinskega umetnika in predsednika Hrvatskega narodnega kongresa.
Po slavnostni splovitvi novega parnika se je vršila zaku-ska, na kateri so bili omenjeni gostje admirala Landa.
AMERIŠKE IZGUBE PRI
SALERNU Washington, D. C. — Vojni department Zedinjenih držav je te dni objavil številke glede ameriških izgub v bitki za posest Salerna, iz katerih je razvidno, da so izgube mnogo manjše, kot se je domnevalo na podlagi časnikarskih poročil o srditosti boja in trditev berlinskega radia.
Glasom tega poročila znašajo do 15. sept, izgube 3,497, v kateri številki so vključeni ubiti, ranjeni in pogrešani. Naznanilo izrecno poudarja, da so vključene tudi izgube za 14. sept., na kateri dan so Nemci trdili, da je padlo od 8 do 10 tisoč Amerikancev.
JUGOSLOVANI V NEMČIJI
Preko 500,000 Jugoslovanov, piše Berg Holt, znani časnikar v Christian Science Monitor, se nahaja v Nemčiji, od katerih je 200,000 delavcev, povečini mobiliziranih vojnih ujetnikov je 130,000. Približno 85,000 Nemcev, ki so bili del nemške manjšine v Jugoslaviji, je bilo preseljenih v Nemčijo.
Partizani imajo v rokah velik del proge med Rakekom in Trstom
London. — Svobodna jugoslovanska radijska postaja poroča, da so partizanske čete okupirale črnogorsko mesto Kolasin, 75 milj v notranjosti od Dubrovnika. Dalje trdi poročilo, da so hrvaške uporniške čete zasedle železniško postajo Generalski stol, ki stoji ob progi med Zagrebom in Sušakom. Boji pri Splitu se še vedno vrše med partizani in Nemci, enako pri Klisu, Kninu in Drnišu.
Druge partizanske skupine, pravi poročiio, so prešle železniško progo med Rakekom in Trstom ter da imajo velike dele te proge zdaj v rokah.
NEMCI ZOPET IZSELJUJEJO NAŠE LJUDI IZ KRAJEV GORENJSKE
Na Gorenjskem so Nemci letos v juniju odselili 35 družin iz Bohinja in okolice ter 60 družin iz Stražišča pri Kranju in bližnje okolice. Te družine so p r e s e 1 i li iz maščevanja, ker fantje iz teh vasi niso hoteli k vojakom pod kljukasto Hitlerjevo zastavo. Zbežali so v gozdove in žive kot "hostarji" v gošči, kjer čakajo prihoda osvobodilnih čet. Nemci ne love teh fantov, ampak se znašajo nad njihovimi družinami in družinami sosedov.
CERKEV JE SVOBODNA V RUSIJI, PRAVI NADŠKOF Moskva, 27. sept. — Yorški nadškof, drugi prelat angličan-ske cerkve, je dejal, da se je popolnoma uveril, odkar se nahaja v Moskvi, da ruska pravoslavna cerkev uživa popolno svobodo. "Stalin je kot velik državnik priznal organizirano silo pravoslavne cerkve," je rekel nadškof. "V Moskvi je odprtih 40 do 50 cerkva in program določa zgradnjo novih."
ANGLEŠKI PREVOZNI PARNIK TORPEDIRAN Capetouon, Južna Afrika.—
Šele sedaj se je doznalo, da je bil lansko leto v novembru tor-pediran angleški potniški parnik "Ceramic," ko je bil na poti semkaj; zasledovala in zadela ga je neka nemška podmornica. Ker je bila istočasno strašna nevihta na morju, se potniki niso mogli rešiti, vsled česar jih je našlo smrt v valovih nekaj čez 500 s posadko vred.

DRUŠTVO SV. ANTONA P A-
DOVANSKEGA, ST. 97, JOLIET, ILL. Vabilo ma t jo
Pozor člani in članice! S tem vam naznanjam sklep zadnje seje 12. septembra, da se za oddajo kupi en vojni bond za $25. Ta bond bo dobil eden na seji dne 202. novembra t. 1. in ves dobiček je namenjen za potil j atev kakega primernega božičnega darila našim članom-vojakom, katerih imamo že do-
sedaj 47.
Lani smo naše vojake lepo za Božič obdarovali, zato jim hočemo tudi letos prirediti to veselje in se jih zopet spomi njali, ker se borijo sa našo domovino in dosego svetovne demokracije.
Prosim vas zato, da pridete v velikem številu na sejo dne 10. oktobra v Ferdinand dvorano, kjer se bo razdelilo knjižice za ta bond; na tej seji bo tudi prečitan trimesečni račun po naših nadzornikih, tako imamo še nekaj drugih važnih zadev za rešiti. Na svidenje prihodnjo nedeljo na naši seji!
S pozdravom,
Matk Krall, tajnik.
DRUŠTVO SV. BARBARE, BROJ 92, PITTSBURGH, PENNSLVANIA
štovane sestre! Poživljate
se na dojduču sjednicu 10. ok-rtobra u 2 sata posle podne.
Predsednica nadzornog odbora če čitat račun za prošli mjeseci ove godine, i druge društvene stvari imamo za ri-ješiti.
Opominjam članice, koje du gujete, da se požurite platit dug, eto konca godine pa treba da se potplati; ako ne mo-žete platit sad, kad se dela, ne znam kad mislite, da čete, to je samo nemarljivost. Pozdrav,
Mary Petrcich,\&jnica.
DRUŠTVO SV. ANE, ŠT. 105
NEW YORK, N. Y. Drage sestre:
Prihod na seja je četrtletna katera se vrši 10. oktobra ob treh popoldne. Za rešiti bo tudi več raznega. Tako boste čule finančno stanje društva.
Imele smo dolge počitnice, zatorej je vaša dolžnost, da se udeležite sedaj seje.
Nadalje prosim vse one, katere dolgujete več, da poravnate svoj dolg. Torej na svidenje.
Jennie Toneich, tajnica.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ST. 110, BARBERTON, O. Uradno se naznanja vsem članom našega društva, da na podlagi sklepa zadnje glavne letne seje meseca decembra 1942 se imajo vršiti društvene seje začenši z mesecom oktobrom zopet na nedeljo in sicer tretjo nedeljo v mesecu, torej prihodnja redna seja se vrši 17. oktobra. Začetek iste bo točno ob dveh popoldne, ases-ment bom pa začel pobirati že ob eni uri.
Vsi člani ste naprošeni, da blagovolite to vpoštevati in da se polnoštevilno udeležite sej in pa, da ne pozabite vsak izmed' vaa priporočati vsaj enega novega kandidata za mladinski oddelek!
Vas bratsko pozdravljam, Joeeph Lekšan, tajnik. •
DRUŠTVO SV. PAVLA, ST. 118, LITTLE FALLS, N. Y. Dvojen apel
Na skupni seji vseh lokalnih društev v Little Fallsu, N. Y„ dne 27. septembra se je sklenilo, da naredimo veselico in sicer v soboto, 9. oktobra v Slovenski dvorani na Danube St. Ista se vrši v pomoč JPO, slovenske sekcije, ker naši rojaki v starem kraju potrebujejo pomoči v teh kritičnih časih, či-tali ste gotovo, da jim je kruti
ubogo naše ljudstvo izropal; torej je ostalo brez vseli sredstev. Zatorej pomagajmo jim po naši zmožnosti!
Vsled tega prosimo vse članstvo našega društva in društva Marije Pomagaj it. 118 KSKJ, da se vsi, ali .v polnem številu udeležite te važne veselice. Torej na svidenje označeni dan!
Našim Jednotarjem v tej naselbini je gotovo znano, da se vrši sedaj velika "V" kampanja za pridobivanje novega članstva v mladinski oddelek. V imenu dobre stvari apeliram na vse naše člane in članice, da bi sodelovali v tej kampanji in pridobili kaj naraščaja; kam panja traja do konca decembra ti. Na ta način bomo lahko pokazali, da je naša naselbina v Little Falls tudi nekaj pripomogla h kampaiijski zmagi.
Naj še omenim, da ima do-sedaj naše društvo devet članov - vojakov v službi strica Sam-a. Iz srca želimo, da bi bil kmalu konec te nesrečne vojne in da bi se vsi naši vrli fantje-bojevniki kmalu in zmagonosno vrnili med svoje drage.
S pozdravom,
Frank Gariner, tajnik
DRUŠTVO SV. VALENTINA ST. 145, BEAVER FALLS, PENNSLVANIA Članica društva umrla
Dne 11. septembra je nemila smrt zopet posegla v naše dru štvo ter nam odvzela našo do bro članico in sestro Mrs. Ane Sutej, rojena Drap.
Pogreb se je vršil 15. sep tembra po cerkvenem obredi: ob številni udeležbi našega članstva in sorodnikov ter pri jateljev pokojnice.
Pokojna Ana šutej je bila rojena 1. julija 1897 v Lari mer, Pa. V Fallston - New Brighton zapušča soproga Ni kolaja, ki je doma iz vasi Seče Selo št. 2, pri Vinici na Dolenj skem, za ljubo materjo žalu jejo tudi tri njene hčere: Elizabeth, Margaret in Alice, ter dva sinova: Raymond in Nick Jr.
Pokojnica je pristopila društvo Marije Device št. 50 Pittsburgh, Pa., 12. novembra 1916, potem je pa prestopila k našemu društvu. Bila je vec no vrla naša članica; škoda, da jo je smrt pobrala v njeni naj lepši dobi!
Naj ji sveti večna luč in naj mirno počiva v svoji rojstni grudi! Prizadetim izražam is kreno sožalje v imenu našega društva.
Frank Flajnik, tajnik.
ZAHVALA
Podpisani se tem potom is kreno zahvaljujem vsem prija teljem in znancem za lepo ude ležbo pri pogrebu moje nepo zabne soproge Ane; dalje lepa hvala vsem za darovane vence in za naročene sv. maše zaduš nice. Hvala tudi društvu sv Valentina za vso pomoč, potem hvala odsjeku št. 490 HBZ. in odsjeku št. 38 HKZ. v New Brighton, Pa. Pokojnico pri poročam v molitev in blag spomin.
Nick Sutej Sr. z družino.
DRUŠTVO SV. MIHAUA, BROJ 163, PITTSBURGH, PA.
Članom i članicam našeg društva naznanjam slijedeče:
1.—Dojduča	sjednica če se održavati na nedjelju, 10. oktobra u 2 sati posle podne u navadnim prostori jama.
2.—Na	istu sjednicu ste povabljeni da dodjete u što večem bro ju bez izprike dela i bolesti, jer imamo več važni točka na dnevhom redu.
3.—Nadzorni	odbor bi^de predaval tričetrt godišnje račune, pak budete čuli kako obstoj imo. Nem o j te reči, kako to je vaša navada—kako za sve.
ali ipak ako dojde kaj "ekstra," ali povraie, prigovarate, sato • bolje da sami čajete kaj se godi. I sada je lijepo hladno vrijeme, da se projdete i nešto znate i Čujete.
4.—Ja	sam se pohvalil z vami, da ste dobri, marljivi članovi, da dobro plačate svoje asesmente. Sva čast onemu, ko-ji uvijek pazi, na svoje dugbve društvu. Ali ima j oš eno če-tvrtinu, koje moram više pute opomenut za vaše asesmente.
Saj ne bi platili sada, jer su dobri časi zaslužka.
5.—Ima	j te se na brigi i či-tajte naše Glasilo, pak budete skoro svaki tjedan od mene nešto čuli.
6.—Agitirajte	za naše društvo, kod njega imate bolje pogodnosti nego kor insurance companije. Primarno članove od poroda pak do 60 god in stare. Osmrtnina od $250 do 15,000. Svake vrste policy od isplate na 20 let cash i 70 let plačeni certifikat po novi lestvici HH. Moževe se obrniti na mene za pojasnilo za pristup i za pomladak i za odraslo članstvo.
7.—Da	ne zaboravite naše člane-vojnike, ko j i danas imamo 49. Znate, da se moramo zanje sjetiti za božični spomin dara. Prošla sjednica je zaključila v to svrhu za oktobor 25 centi razporeza po članu. Ne mojte se kriviti ni jedan, nek se uglejte na preko stotina članova, koji su več pljtili ovi kvoder u septembru, kao u na-pred, lijepa im hvala zato, kao
vama hvala u napred. Sa pozdravom,
Mett Brozenič, tajnik.
ne more sam pravočasno plakati asesment. In še tega se ne more od njega pričakovati, ker to ni njegova dolžnost, četudi bi mo bilo to mogoče in je tudi tajnik poleg drugega dela in skrbi sa društvo Se posebej ravno tako član društva in mora ravno tako zase asesment plačati, krikor vsak drug član in kakor noben člsn za njega ne plača asesmenta, tako naj bi tudi drugi člani se ne zanašali na njega, da bi on zanje zalagal. Če bi drugi tajniki imeli tako težko nalogo in take dol žnosti, kdo bi pa potem še hotel biti društveni tajnik
Naj bi si te vrstice dobro zapomnili vsi, katerih se tiče! Z bratskim pozdravom, Peter Bukovec,ajnik.
C H BrUthart, li, kako sntjo igrati na havaj-jjo pošljite direktno na Upravo blagajnik. I ske kitare ter nas zadivili s svo- Novega Sveta, 1849 W. Cermak
sovražnik porušil domove, ter tako i za mene.—To je dobro,
DRUŠTVO SV. ŠTEFANA, ST. 187, JOHNSTOWN, PA.
Cenjeni Člani in članice! Ponovno pozivam, da naj vendar prihajate na društvene seje. Le malo število članov se redno udeležuje sej, če pa katerega slučajno včasih manjka, nas je pa tako malo, da se seja sploh ne more vršiti in da še tisti, ki pridejo, ki jim seveda tudi ni lahko vselej priti, pridejo zastonj, ker nekateri drugi sploh nikdar ne pridejo.
Na ta način je bolje, da seje sploh opustimo, če imajo prihajati v društveno dvorano samo društveni odborniki in le eden' ali dva izmed članstva. Kako naj pa društvo obstoji in napreduje brez mesečnih sej, to si pa lahko vsakdo misli. Vsak je v društvu zato, da ima korist od njega in zakaj je potem toliko članov v našem društvu, ki nimajo nič smisla in skrbi zato, da bi tudi onf kaj društvu koristili in pomagali, da bi društvo lažje obstalo in bolj napredovalo in da bi tako obstalo in bolj napredovalo in da bi tako moglo njim bolj koristiti?
Kar nerazumljivo je, da imamo vsi enako korist od društva in da se društva za vse enako briga, pa da se za društvo le eni brigajo in le eni prihajajo na seje, eni se pa za seje toliko zanimajo kot za lanski sneg. Vsaj včasih naj bi vendar prišli, kai* jim je gotovo mogoče in mora biti vzrok temu, da ne pridejo, prevelika brezbrižnost in neodpustljiva malomarnost.
Posebno na prihodnjo našo sejo, ki bo dne 10. oktobra, naj pridejo gotovo tisti, ki imajo še za oddati gotovo knjižice, ker je zdaj že skrajni čas, da se ta stvar uredi.
Tudi glede plačevanja asesmenta bi bilo nekaterim članom priporočati, da bi bili pri plačevanju istega bolj točni, da ne bi bil tajnik v zadregi, kaj narediti, ko je čas asesment poslati na glavni urad Jednote, pa vsote denarja še toliko in toliko manjka. Vsak naj se vendar toliko zaveda, da če" je njemu težko plačati asesment za enega in to za njega samega, da je tajniku še težje plačati in založiti za več drugih. Žrtev za tajnika je, če on založi za kakega takega člana, ki v resnici
Prednaznanflo
Cleveland, O.
Zveza društev Najsvetejšega Imena ima svoje letno skupno obhajilo v nedeljo 10. oktobra v cerkvi sv. Lovrenca pri sveti maši ob 8:45. Zbirališče je cerkveni dvorani ob 8:15. člani iz vseh štirih slovenskih fara so prošeni, da se gotovo udeleže te naše skupne pobožnosti.
Ker je v mesecu oktobru tudi četrtletna seja Zveze društev Najsvetejšega Imena, se tem potom naznanja vsem članom, da se bo omenjena seja vršila 5. nedeljo 31. oktobra in NE 4. nedeljo <24. oktobra) kot je bilo prvotno določeno in to pa iz vzroka, ker bo ravno na ta dan (24. oktobra) zaključek 40 urne pobožnosti v cerkvi sv. Lovrenca. Torej, seja se bo vršila peto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani fare svete Kristine v Euclidu. Začetek seje točno ob 2;45 popoldne. Vse članstvo že danes opozarjam, da se na to se jo pripravite in se je gotovo tudi udeležite.
Michael Kolar, predsednik
DOBRODELNA KAMPANJA
Barberton, O.—Kampanja za
pobiranje obleke za rusko vojno pomoč je v teku v vsem Summit okraju.
V	od vojne razdejani Rusiji, naši zaveznici, je na milijone-siromakov brez strehe in brez gorke obleke. Domovi so razdejani od nemških hord in ruska zima brzo prihaja. Vsi ti milijoni revežev bodo zmrzovali v nerazgretih, za silo postavljenih domovih ali bolje v barakah, votlinah ali pa tudi pod milim nebom. Otroci se bodo stiskali k svojim nedovolj oblečenim materam ali očetom, tisoči pa še brez staršev, kajti ti so padli v bitki napram njihovemu in našemu sovražniku. Matere in očetje si lahko predstavljamo trpljenje teh sirot v neznosni ruski zimi. In menda ni nikogar med nami, da bi odrekel nekoliko gorke obleke, to je obleke, katere ne morete več rabiti, ker vam je premajhna ali na kateri drugi način nepo-rabna.
V	Rusiji danes ne izdelajo dovolj obleke, da bi zadostovala vsem potrebam, kajti tovarne so zaposlene večinoma za vojne potrebščine.
Mi, ki smo pa vsaj toliko srečni v tej deželi, da ne prejemamo milodarov; temveč jih raje delimo, bomo gotovo storili delo usmiljenja s tem, da bomo podarili tako obleko tem revežem, katere mi sami ne moremo več rabiti.
V	ta namen je organiziran v Summit okraju (Akron, O.) odbor, ki bo skrbel, da se to obleko nemudoma pošlje na dostojno mesto v Rusijo. Glavni sedež je v Akron, O.
Hon. Judge A. W. Doyle, predsednik; Mrs. J. A. Nadolske,
podpredsednica; Mrs. Emma Lernen, tajnica;
Podružnica ša Barberton, O., pa sestoji iz sledečih odbornikov:
Bon. Rog K. Dobbe, župan,
predsednik;
H. H. Creager,
podpredsednik;
Harold R. Crom, tajnik;
Mrs. Mary Streeter,
blagajničarka.
Nadaljni odborniki: A. P. Cramp, E. D. Heppert, Fred Slaybaugh, Joseph E. Mackel, Leo Walsh, Mrs. Florence Mp-ersk in E. A. Jakobs.
Nekoliko navodil glede darovanja obleke ali obuvala:
1.	Obleka naj ne bo zamazana ali raztrgana, temveč v dobrem stanju za takojšnjo porabo.
2.	Ako darujete čevlje, ste prošeni, da vsak par skupno tesno povežete, da se eden od drugega ne izgubi, ker med milijoni čevljev se potem ne more najti pravega para.
3.	Vse skupaj zopet zavijte in dobro povežite predno oddate to blago na dostojno mesto.
4.	Te zavoje bodo pobirale vse šole, cerkve in druga javna poslopja, za to bo skrbel zgoraj omenjeni odbor.
5.	Povejte vašim prijateljem o tej kampanji.
6.	Pobiranje se prične 6. oktobra in traja do 13. oktobra vštevši.
Za to delo usmiljenja ne boste prejeli nikake kolajne, niti ne posebne zahvale. Toda vi boste vedeli, da ste ogreli v tej hudi zimi nedolžnega otroka ali odraščenca in mu olajšali trpljenje mraza, in zato boste imeli pravico, da se čutite ponosne.	A. A. B.
jo umetnostjo.
Profesor Frank Kubina bo spremljal Tomaža Cukaleta na klavirju v njegovem popeva-nju slovenskih pesmi, ki jih je glasbeno priredil g. Ivan Račič.
članice slovenskega zabavnega kluba "Ljubljane" bodo nastopile v slovenski narodni noši, znana trojica—Fajfar, Kra-penc, Gomilar—bo poskrbela s svojimi kupleti za to, da bomo vsi prav židane volje.
K sodelovanju v programu sta povabljena poleg drugih še gospoda Anton Subelj in Zlat-ko Balokovič.
Iz vsega tega se lahko razvidi, da bo koncertni program zelo, zelo zanimiv, a obenem pa tudi sila lep glasbeni užitek.
Po glasbenem programu bo prosta, zabava s plesom v gornji in spodnji dvorani. Za godbo pri plesu bo zgoraj skrbel orkester Gradišek-Omerza, spodaj pa Puclov tercet. Za. okusno večerjo bodo skrbele članice postojanke št. 8 JPO-SS in podružnica št. 2 SANS v spodnji dvorani. Tudi dobra pijača bo udeležencem na razpolago.
Vstopnina je po 50 centov z davkom vred in vstopnice v predprodaji se dobijo pri raznih društvih in posameznikih.
Rojaki in rojakinje! Sezite po njih ter se udeležite Tomaževega koncerta v kar največjem številu. S podpiranjem pevske umetnosti boste obenem prispevali nesrečnemu slovenskemu narodu onkraj morja v pomoč. Zvonko A. Novak.
VABILO NA SEJO PO-
Rd., Chicago 8, Illinois. -o-
VELIK KONCET ZA SANS IN JPO-SS
Chicago, III.—Naš znani tenorist Tomaž Cukale bo imel dne 31. oktobra popoldne velik koncert v Ameriški dvorani na 1438 W. 18th St. v Chicagu.
Ker se je moral Tomaž pred dvema letoma ali tako nekako podvreči zdravniški operaciji, je bil začasno prenehal s svojih pevskim urjenjem, a pred nekaj meseci se mu je grlo žt toliko popravilo, da ga sedaj spet lahko posveča pevski umetnosti in tem svojem koncertu nam bo pokazal, kako se mu je glas zboljšal in izpopolnil po tisti zdravniški operaciji.
Ta glasbena prireditev zbuja že precej zanimanja med naši mi ljudmi v tej naši naselbini in sliši se, da se jih bo dobršno število udeležilo tega koncerta tudi iz Jolieta, Waukegana in Milwaukee, Wis. V si ti gostje nam bodo prisrčno dobrodošli.
Če ne bo posebnega zadržka, se bo udeležil te velike užitka obetajoče glasbene prireditve gospod Josip Zalar, ki je bla gajnik Slovenskega ameriškega narodnega sveta in tajnik slovenske sekcije pri Jugoslovan skem pomožnem odboru, za kateri organizaciji je pol čistega prebitka v enakih deležih namenjenega.
Koncert podpirata po vseh svojih močeh podružnica št. SANS in postojanka št. 8 JPO-SS, a po teh dveh tudi domala vsa slovenska društva v Chicagu.
V koncertnem programu bosta nastopila moški pevski zbor "France Prešeren" in žensko pevsko društvo Slovenske ženske zveze.
Zelo obetavna deklica June E. Reuterjeva bo nam zapela nekaj pesmi in Krapenčeva Tončka bo pokazala navzočim, da se kljub svoji nežni mladosti ne boji odra.
Sopranistka Majda Novak bo tudi nastopila ter zapela par lepih pesmi. Na klavir jo bo spremljala njena sestra Ksenija in tudi sama še posebej zaigrala par klasičnih skladb.
Plutovi trojčki bodo pokaza-
Za nedržavljane v ameriški armadi
Tuji državljani, Id služijo onstran morja v ameriških oboroženih' silah, dobe ameriško državljanstvo
Washington. — V preteklem fiskalnem letu si je pridobilo skupaj 1,425 tujih državljanov, ki služijo v oboroženih silah onstran morja, ameriško državljanstvo; državljanstvo jim je bilo podeljeno po posebnih zastopnikih urada za imigracijo in naturalizacij o.
Acting Attorney General, Charles Fahy, ki je to zadevo naznanil javnosti pravi, da do sedaj v zgodovini naše dežele še nikdar niso dobili tujci našega državljanstva na tuji zemlji.
Fahy je dejal, da zastopa teh 1,425 naturaliziranih oseb 56 tujih dežel in 5 britanskih dežel. Najštevilnejša skupina, je bila skupina Kanadčanov, katerih je bilo 335, a za njimi pa prihajajo otoki Filipini z 136, tretja je Italija s 114, dočim sta Poljska in Mehika na četr-' tem in petem mestu, vsak z 98 člani, nakar pride Nemčija z 84 člani.
Med njimi se nahaja tudi šest vojaških bolničark in precejšnje število vojakov, ki so bili poslani v Anglijo, da ozdravijo od ran, ki so jih dobili v tuniški kampanji — vsi so že dobili svoje dokumente državljanstva.
Prva oseba, ki je postala ameriški državljan na Angle-Chicago, ///. — Prihodnja se- škem, je mlad grški poročnik, ja postojanke št. 8 JPO-SS, šejki je služil v zračnih silah ar-bo vršila v sredo, 13. oktobra, made, je povedal Fahy. 1943 v Tomažinovi dvorani, Glasom drugega člena voj-1902 W. Cermak Rd. Pričetek pooblastitev more biti po-točno ob osmi uri zvečer. Ker deljeno ameriško državljanstvo bo to najbrže zadnja seja pred tujemu državljanu, ki služi v velikim koncertom Tomaža Cu-1 ameriških oboroženih silah le,
kale, ki se bo vršil v nedeljo, 3l.j ako se je nahajal v trenotku
oktobra, je zelo važno, da se nabora ali vpoklica v Zed. dr-udeležijo vsi odborniki in od- žavah. Druga zahteva pa je, da bornice in zastopniki ter za-'se je nahajal v službi oborože-stopnice, ker moramo izvoliti nih sil najmanj en mesec, potrebne odbore.	j	(OWI)
Kakor znano, je Mr. Cukale	-0-
obljubil polovico čistega pre- OSTANKI PREDPOTOPNIH bitka naši pomožni akciji in;	ZMAJEV.
SANSu v podporo.	j V visokih Pirenejih so se po-
Zatorej udeležite se te seje javili nenadno nestvori iz pred-
DRUŽNICE ŠT 8 JPO
vsi!
Rodoljubni pozdrav,
John Gottlieb, tajnik.
KNJIŽEVNOST
Tekoči teden bo izšla deseta ali oktobrska številka družinskega mesečnika Novi Svet s sledečo vsebino:
"Mir —kako?" (uvodni članek). "Pregled" (raznih poli-jvo tičnih in drugih dogodkov). P. Bogomil Trampuš: "Razvaline" (pesem). C. Kranjc: "Knjžnice v zgodovini" (članek). "Diplomatski tolmači"
potopne dobe. Ženske, ki so nabirale v ossunskih gozdovih šmarnice za prodajo, so zagledale baje ogromnega, več metrov dolgega kuščarja in so v brezglavi, kričeči paniki zbežale domov. Četa pogumnih mož je takoj odšla na pot, da tisto pošast ujame — a je ni bilo več.
Ta dogodek je dal tisku no-priložnost, da se bavi s , vprašanjem, da žive v Pirene-Ijih še vedno živali iz preteklih ¡zemeljskih dob. Tamkajšnje ljudstvo je vedno trdilo, da žive. Pošast so proti koncu prejšnjega stoletja večkrat videli.
(članek). M. Savs: "Proklet
. .. Proklet..." (črtica). J. M.:	1892 se Je vrl podeželski
Trunk: "Tihe ure—znamo z	župnik, ki se je vračal domov,
možgani misliti" (premišljeva-	na smrt prestrašil, ko je ne-
nje). Matija Novak: "Napo-	nadno srečal nad dva metra
leon" (življenjepis razboritega	dolgo kuščarico. Ob istem času
Napoleona). "S 1 o venski pio-	je ostal nekemu kmetu, ki je
nir" (opisovanje slovenske naselbine in slovenskih družin v Leadville, Colo.). "Dom in zdravje" (nasveti za zdravje in gospodinjstvo). "Za smeh in zabavo." "M o r s k e globine" (članek). "Življenje in smrt zmajev" (članek). M. Seemann A. Lebar: "Dve kroni" (zanimiv roman.
Mesečnik Novi Svet izide vsak mesec okrog 15. dne v mesecu razven v avgustu. Vsaka številka prinese čitateljem zbrano in zanimivo čtivo. Ljubiteljem lepega berila je Novi Svet zlasti v jesenskih in zimskih dnevih najboljši tovariš in prijatelj. Naročite si ga in uživajte ob lepem branju tega lista. Stane $2. Naročnino sprejemajo zastopniki lista, ali pa
večerjal pod hrastom, grižljaj v grlu, ko je zagledal ogromno kačo. Počast, ki je bila ovita okrog mogočna veje hrasta in ki je prej ni bil videl, se je za čela nenadno odvijati in pomikati proti njemu. Seveda je kmet pobegnil, kakor še nikoli v življenju. Oblasti so vse takšne dogodke protokolirale, Znanstveni krogi so seveda skeptični. Ne smemo pozabiti, da se razne pošasti kaj rade prikazujejo, ko se bliža vroči cas poletja in počitniških potovanj,
-o-
Ali Imata ie tvojega otroka zavarovanega pri naii Jednoti ?
Privatne, bratske in družabne organizacije morejo premoženje sto je or-de in znamke (Dafense Bonda and Stamps). serije F in G.
IZ URADA
Slovenskega ameriškega narodnega sveta
3935 W. 26th Street,
Važna prikazen s konvencije
Hrvatske bratske zajednice
Vsakdo ve, da je velika večina Hrvatov katoliška. Na konvenciji njihove Zajednice, ki je bila pravkar zaključena, se ni zgodilo nič, absolutno nič, kar bi dišalo po komunizmu. Zaradi tega je važno, da je ta konvencija poslala pozdrave ne le Mačku in Krnjeviču, ampak tudi dr ju. Ivanu Ribarju in Vla-dimirju Nazoru, znanemu pesniku, katerega je Pavelič na vso silo skušal pridobiti zase.
Oba pozdrava sta baš v sedanjem času, ko se sovražniki narodne svobode trudijo, da bi diskreditirali osvobodilni boj v domovini, značilna in vredna pažnje, tembolj, ker nimajo tisti, ki bi hoteli v bodoči Jugoslaviji ohraniti stari diktatorski režim, nobenega drugega orožja, kot da označujejo vsakega, ki se bori za svobodo in demokracijo, za komuniste. Priznati ogromne žrtve, katere doprinašajo tisti Slovenci, Hrvati in Srbi, ki se z orožjem v roki in z večno nevarnostjo za svoje življenje bore za osvoboditev, jim je smrten greh. In med nami so ljudje, ki ne vidijo, da je kričanje o komunizmu brez vsake podlage in le cenena izmišljotina, da bi stari reakcionarji lažje v kalnem ribarili.
Konvencija HBZ ni bila in ni mogla biti komunistična. Kako bi torej bilo mogoče, da pozdravlja Ivana Ribarja in Narodni antifašistični svet ter Nazor j a in hrvaški antifašistični svet, če bi bila.komunistična?
Kaj je konvencija rekla v teh pozdravih?
Doktorju Ribarju to le:
"Mi delegati šeste konvencije Hrvatske bratske zajednice, obdržavane v hotelu Shermanu, Chicago, 111., v imenu blizu sto tisoč svojih članov Vam pošiljamo tople pozdrave in po Vas vsem rodoljubom, ki se skupno bojujejo za osvoboditev svoje rodne grude izpod jarma osvo-jevalcev in domačih izdajalcev.
"Kot Amerikanci hrvaškega porekla posebno pozdravljamo Narodno osvobodilno vojsko, v kateri se z brezprimernim junaštvom skupno bore—Hrvati, Srbi in Slovenci za svojo svobodo in za zmago Združenih narodov nad zverskimi fašisti. Najbolj obsojamo izdajalca Paveliča in ostale sluge Hitlerja in se zavezujemo, da bomo moralno in materialno podprli borbo našega .hrvaškega in ostalih narodov Jugoslavije, tako da bodo čim prej priborili svojo svobodo in ustanovili skupno državo, v kateri bodo vsi narodi imeli enake pravice in enake dolžnosti.
"Smrt fašizmu, svoboda narodu!"
Pozdrav pesniku Nazoru se pa glasi:
"Mi delegati (kakor v gornjem pozdravu) Vam pošiljamo tople pozdrave.
"Junaška borba hrvaškega naroda za narodno svobodo in socialno pravičnost je začudila nas in ves svobodoljubni svet. Iskreno Vas prosimo, da izročite naše bratske pozdrave vsem članom Hrvaškega anti-fašističnega sveta narodne osvoboditve, glavnemu poveljstvu Osvobodilne vgjske in vsem narodnim borcem, ki doprinašajo nepopisne žrtve za osvoboditev našega hrvaškega in ostalih narodov Jugoslavije.
"Veselimo se ustanovitve Hrvaškega antifašističnega narodnega sveta, ker vidimo, da. nam daje garancijo, da bodo, hrvaški in ostali narodi imeli i polno svobodo in narodno enakopravnost v bodoči Jugoslavi-! ji, katero si bodo osvobojeni narodi ustanovili v soglasju z At-j lantskim čarterjem.
"V tej sveti osvobodilni borbi smo z vami. Zavezujemo se, da vam bomo moralno in materij alno pomagali do ' končne zmage.
"Smrt fašizmu, svoboda narodu !"	j »
Hrvatje smejo vedeti, kdo se resnično bori za svobodo in enakopravnost. Zakaj ne bi mi smeli vedeti tega? Oni borcem lahko obljubujejo moralno in materijalno pomoč. Zakaj jih
mi niti priznati ne bi smeli? *
Na konvenciji je govoril tudi ban Šubašič. Upajmo, da vsaj njega ne bodo označili za komunista. Saj je bil član zame j ne vlade, kjer ga gotovo ne bi bili sprejeli kot komunista. Nemogoče je na tem mestu objaviti ves njegov govor, toda ker je bil v vladi, je imel najboljšo priliko zvedeti, kaj se res godi v stari domovini. In na podlagi tega znanja je govoril o boju Narodne osvobodilne fronte ter dejal:
"Ta boj postaja krepke j ši od dne do dne, ker je naroden. Oslabiti ga ne morejo' tenden-cijozne ali hudobne obtožbe zaradi komunizma pred velikimi zavezniki, kakor ga niso mogle in ga ne bodo strle številne sovražne divizije. Do danes je zaznamovanih pet osiščnih ofenziv proti tej osvobodilni fronti. Danes je dejstvo, da niso uspele. Danes je dejstvo, da je v zadnji ofenzivi sodelovalo pet nemških divizij, težko pa je dognati, koliko je bilo italijanskih. Te ofenzive so se pa končale z rezultatom, da je namesto poraza osvobodilna fronta danes v največjem zamahu osvoboditve Hrvaške, kakor tudi cele Jugoslavije.
"Priznanje temu boju daje glavni stan angješko-ameriške vojske na bližnjem vzhodu, ki je dne 22. julija 1943 ne le priznal, temveč tudi ustanovil zveze s poveljstvom osvobodilne
vojske (to se pravi, s Titom)." *
Šubašičev govor je bil zanimiv tudi v drugih ozirih. Toda gornji izčrpek je za nas važen zaradi tega, ker postavlja na laž obrekovanja Osvobodilne vojske, brez katere bi bili osvo-jevalci že davno dosegli v Jugoslaviji, zlasti pa v Sloveniji vse, kar so hoteli.
Ne, gospodje! Ne gre za komunizem, ne gre za katoličan-stvo, ne gre za pravoslavje.
Za svobodo gre in za resnično demokracijo. Za to gre, da postane v bodoči Jugoslaviji vsaka diktatura nemogoča. Za to gre, da bodo povojni južnoslo-vanski narodi lahko svobodno izrekli svojo besedo in da se bo izvršila njihova volja.
Za osvobodilno fronto je vprašanje: Ali se doseže taka svoboda, ali se vrnejo stari diktatorji, ki so vladali kakor fašisti in se pajdašili s Hitlerjem in Mussolinijem. To mora biti vprašanje tudi za nas.
Kdor ga razume, bo našel pravi odgovor.
Etbin Kristan.
Pozdrav osvobodilni vojski
Z ozirom na skoraj neverjetne uspehe jugoslovanske osvobodilne vojske, zlasti na Primorskem in v Dalmaciji, je Združeni odbor južnoslovan-skih Amerikancev poslal tem junakom sledeči brzojavni po-zdTav:
"Osvobodilnim bojevnikom Jugoslavije!
"Slovenski ameriški narodni svet, Srbski vidovdanski kongres, H r v a t s k o-amerikanski svet in Bolgarsko-niacedonski kongres zmage, zedinjeni v Združenem odboru južnoslo-vanskih Amerikancev, srčno
.videl včlovečenje Boga; Otrok [je stal v naročju Matere in se •je zrcalil v njenih očeh. To je ¡bila neskončnost, ki se je pogrezala v človečnost, a ta člo-'večnost je bila tako čista in 'brezmadežna, da ni ovirala i Luči. Toda krog in krog obeh ' se je dvigala množica samih obrazov. Obrazi so imeli motne oči ko steklo, in oči, ki so bile trde in neprozorne ko majhni kamenčki, in oči, ki so se kresali plameni z njih in so se v srdu lesketale. — Otrok se je spremenil v postavo moža. Toda stena obrazov z očmi se je večala krog in krog njega. Mož je ležal iztegnjen na tleh, čelo je pritiskal na zemljo, v neki polmračni deželi, in skal
Naši vojaki daleč proč od svojih sorodnikov in prijateljev večkrat postopajo s svojim orožjem kot s svojim najboljšim prijateljem. Na sliki vidimo ameriškega topničara, ki je splezal na konec cevi 155 -mm topa, ki je poznan pod imenom "Long Tom" in tam pritisnil poljub na cev predno je bila izstreljena prva granata iz tega topa v bojih ni Siciliji.	• -
žele izraziti svoje globoko občudovanje presenetljivih vojnih uspehov jugoslovanskih ljudskih osvobodilnih vojsk.
"V najtežavnejših razmerah in brez ozira na osebno trpljenje in žrtve, osvobojujete svojo domovino korak za korakom. Vi odpirate pot invaziji Združenih narodov, katerih dragocen del ste sami. Vi pripravljate v veliki meri bližajočo se zmago nad nezaslišanim barbarstvom. Vi polagate temelje resnične demokracije s svobodo, pravičnostjo in varnostjo za vse.
"Vaše čudovite vojaške operacije dokazujejo, da ne potrebujete ohrabritve od nas, čutimo pa v globočini src potrebo zagotoviti vas, da smo z vami. Vse možnosti, ki so nam dosegljive, izrabljamo, da bi poučili veliko amerikkrišfco javnost o vašem gibanju in njegovih uspehih, ki ga je tako dolgo blatila lažnjiva propaganda vaših in naših sovražnikov. Vršimo vse, kar je v naših močeh na mestih, ki jih morejo naši glasovi doseči.
"Naprej v boljšo bodočnost za južnoslovanske narode in za ves svet! Vaše vojske drže to bodočnost v rokah, ki drže tudi puške in mečejo grom in strele nad sovražnika. Vaše vojske so enake v duhu armadam Amerike, Anglije, Francije, ki se sedaj bojujejo ob Sredozemskem morju, in rdeči armadi, katere zmage napolnjujejo napredne može in žene po vsem svetu z občudovanjem in navdušenjem.
"Sprejmite vsi našo bratsko ljubezen!
"Louis Adamič, Etbin Kristan, Zlatko Balokovic, Peter Peff, Žarko Bunčič, S mile Vojdanov."
-o-
DOGODKI V JUGOSLAVIJI
London. — Jugoslovanski uporniki, ki so bili slabo oboroženi več nego dve leti, so se zdaj polastili vojaške opreme od več nego 15 italijanskih divizij. Najnovejša sporočila iz
stare redne jugoslovanske ar- Pobiranje starega železa made. Med njimi se nahaja Washington.—D. M. Nelson, 11 častnikov z činom genera- i načelnik WLB (odbora za voj-la, od katerih je 7 Srbov, ostali ' n'o produkcijo) trdi, da je se-pa Hrvatje in Slovenci. Pre- daj v deželi na razpolago samo cejšnje število bivših pristašev i 7,500,000 ton železa in starega in sotrudnikov dr. Vladko Ma-; jekla, kar bo zadostovalo samo čeka, priljubljenega hrvaškega j §e za dva meseca. Vsled tega bo kmečkega predstavnika, ki se'vlada otvorila letos s 1. okto-
me spremeni tako, da bom mogel resnično biti to, kar ti hočeš, in se bom mogel mimo vseh drugih stvari povzpeti k tebi. Bila je skušnjava vseh skušnjav, skušnjava neresničnosti, ki je bolj vabila ko vse drugo na svetu —, a ti si mi dal tak odgovor na to, da se komaj upam pogledati k tebi, ker ne vem, kako bi se ti zahvalil . . .
Ko je Helge vstal, da pristopi k sv. obhajilu, je Pavel ostal v klopi. Toliko ljudi jebilo — tri vrste klečečih — ko običajno ob prvih petkih.
Ko so ljudje vstali in stoje poslušali zadnji, evangelij, je Pavel videl, da se je bil Helge jokal.
"Kaj pa je, Helge?" je v skr-
nate stene v votlini in oblaki j beh vprašal sina, ko so se spet nad njim so bili sami obrazi z usedli, še nikoli ni videl, da očmi. Mož se je dvignil, za bi se bil fant jokal v cerkvi in hip je klečal pokoncu in je pre- hudo mu je bilo.
meril vse svoje sovražnice skozi dobe vseh časov. Nato je nastala popolna tema krog temnega križa, in tema je bila še bolj črna in v neki nepojmljivi temi je bil Bog skrit pred Bogom.
To je bila tema ko je Bog Boga zapustil. Ljudi pa ni zapustil.
Pavel je ves v dve gubi ždel pri obhajilni mizi. Iz kraljestev brezdanjih skrivnosti in iz resničnostne bližine, le za nekaj korakov od sebe, je občutil voljo, ki se je zgrinjala nad njegovo voljo. Kakor mogoč-
"Tako sem se veselil, da bova šla skupaj k obhajilu! A ti nisi šel."
"Moram iti še prej k spovedi. Pa saj veš, da se ti zaradi tega ni treba jokati! Kaj je to spričo tega, ko si sam sprejel . . ."
"Res je. A tako se veselim tistih dni, ko greš tudi ti!" Ljudje so odšli iz cerkve. "Ali boš ostal tu, Helge, in boš molil zame, ko se bom jaz spovedoval?"
Helge je prikimal. Pri spovednicah je bilo precej ljudi. Pavel je sklenil, da na reka ga je potegnilo s seboj pojde v prvo spovednico, ki bo — in začutil je, kako ga je prosta in bo čakal, kdaj pride
«.inc^ftcsa	m se vlada otvorila letos s i. okco-' , ,	, , t r ,	. ,	, ,
zdaj nahaja v Avstriji kot po-'brom zopetno kampanjo za po-' +vsrkalo;'ase' tlsto' kar Je na na vrsto Kaj bo povedal pn
litični ujetnik, se je tudi pri-1 tira^je ^arega Sa, * 1 ^ SVGtU °ge,1J njeg°Va P°d°" SP°Vedl' kak° VSG raZl°Žl1' SaJ
ki bo
družilo ljudski osvobodilni ar-;trajaia š?st tednov. V ta na: ^ madi-	meh bodo širom dežele posebni znaj^
ba. Njegovi duši je vzelo luč še vedel ni . . . tisto, kar je na zemlji luč njen Nehote je klečal v spovedfii-Bilo je, ko da goreči ci tako, da je mogel videti več-
no ^ vse m i ^sre d stvi ^ os k uš a jo ™b'™lni pr0st°riL a,i skladišča j grm vleče riase, da se njegovo; no luč in pa vratico tabernak-uiti preko jadranskega morja, T	^	vejevje zgrinja nad njim, ga lja. Nepremično je zrl tja in
vremen i ar»i	tpoužije in navzlic temu je ostal 'ni vedel, kdo je za rešetko, da USMlLl SE! Pavel še zmeraj Pavel. Potem mu v imenu Boga odgovori, kar _ ga je izpustilo, ničesar ni bilo mu bo povedal.
ter se poslužujejo v to svrho kakršnih koli, tudi najmanjših bark in čolnov, katere morejo najti. Jugoslovani jim često
Ko je prišel Pavel do cerkve.več, ostal pa je občutek sreče,
naju. Jugoslovani jim cesto	j»* r ° --------- !,. .	. . ..
pomagajo. Mnogo je sličnostf ¡zavoda, kjer je bil Helge, nje- ki je ves izginil v njej. med razvojem dogodkov, o ka-'sov sin> so bila vrata pod zvo-j Nepremično je ostal
1 _£1»___1	„	TT.'J„i.' - _ .l..'! « . len n ^nfn in Ir« Ita i q
Glas v spovednici je govoril: "Dobro veste, da je Bog de-na ko- jal, da naj se s strahom in tre-
terih čujemo iz Korzike in s'nikom odprta. Videti je NbilOj¡ lenih, čutil je, kako je v njem petom trudimo za svoje zveli-položajem v Jugoslaviji. Mno-iko da ni nikogar ..v cerkvi, ko, do najglobljega dna vse utih-canje. To so njegove besede, gi opazovalci so mnenja, da ti Je stoPn vanjo. Tu je bilo prav|nilo. Nekaj se je sesulo v ¡kakor nam jih .ie sporočil sveti dogodki prerokujejo kaj se boitemno' Ie visoko zgoraj v ko-|njem, na dnu njegove bitnosti¡apostol Pavel. Kdor hoče zve-godilc širom vse Evrope ka-iru Je bila majhna, rdeča luč- so se odprle globine. V njih ličati svojo dušo, mora pač iz-dar bo udarila ura	' lka-	j bo odslej zmeraj ta tišina, pa polniti vse pogoje za to. Niti
! Pavel je šel prav v ospredje čeprav bi bila nevihta njegove reči ne smemo, da kaj storimo, in je stopil na stopnice pri ob-'čutnosti edino, kar bi mogel ve- dokler nam ni strah blizu ali
HUDA CERKVENA KAZEN ZA MIKU Z A
Ljubljanski Slovenec poroča 17. aprila 1943 sledeče:
"Najnovejša številka Škofijskega lista za ljubljansko škofijo prinaša v kroniki naslednji
hajilni mizi in je pokleknil.
Iznenada je sam uvidel, kako se ni to prav nič skladalo:
kazenski odlok škofa dr. Grego-imrk.jn	duha' tak° se
.. „ .	]e bil nalašč namenil. V duši
rija Rozmana:	. , „ ... , . , , . .
je občutil neko trmoglavost, ki
se je bila zapičila vanj ko čre-
p.nje razbitega zrcala, in ki je
iV , ,,	ni mogel potegniti iz duše.
spensus est), dokler se ne vrnejo, je da bo Bog navzlic te_
m ne javi škofu	| mu ^ k njemu Naj ,e Bog
S tem je tudi z najvišjega !stopi na te črepinje, naj se le cerkvenega mesta uradno obso-|Bog gkloni in jih naj namesto
doma občutiti.	dokler se nočemo sprijazniti s
*	j tem, da spoznamo strah do
Mahoma se je posvetila elek- dna. Tu na zemlji ne moremo vso to grozno noč je mislil na trična luč po vsej cerkvi in opa- doseči nobenega drugega zago-to, da bo šel zjutr-aj, ko navad- zil je, da so prišli ljudje. Zdaj tovila v svojem razmerju do no. k obhajilu. Da bo šel ves je moral oditi v svoj navadni Boga, ko tisto, ki sloni na bo-
A zdelo se 'gaboječnosti.
"'Duhovniku Metodu Mikužu je vzeta pravica opravljanja svetih obredov (a divinis su-
jen duhovnik, čigar dejanja so zadnje čase vzbujala toliko pohujšanja in ogorčenja med vernim slovenskim ljudstvom."
———o-
IZ GORICE
njega pobere iz duše!
Brez dvoma ni lahko biti Odrešenik sveta, ko se že en | sam človek tako šopiri in si toliko domišlja, da bi te oviral in ! kljub temu še zmeraj zahteva,
--I da bi hodil s teboj ! Moj Bog,
Novi grobovi. — Na Taboru j če je vse v tvojih rokah, zakaj v Motespino je zatisnila svoje!si se pa potem prostovoljno dal trudne oči 92-letna I. Kavčič iz ljudem v roke? ugledne tamkajšnje družine.j gog bi bil mogel prisiliti lju-Razumna gospodinja in skrbna j da bi morali hoditi po dolo-
jugoslovanskih krogov zatrju-|žena je vse svoje dolgo življe-;¿enih potih, tako poslušno ka-jejo, da je ta oprema padla v, nje neumorno delala za svojo !k0r zvezde. A Bog je stopil v roke Jugoslovanov po predaji, družino in dom. — Na Lokvah Svet človeka, oblečen v staro
nad Čepovanom je legla v pre- opremo Adama, in je svojo zgodnji grob 30 let stara Ivan- vsemogočnost odložil zunaj
Italije.
Italijanske čete v vseh krajih zapuščajo svoje postojanke, oddajajo orožje in na vse načine poskušajo oditi nazaj v Italijo. Ponekod so sile jugoslovanskih patriotov zahtevale od italijanskih čet, da predajo svoje orožje in vso svojo vojaško opremo in> oskrbo. Italijani pa se raje ne upirajo.
Jugoslovani, ki so prepričani, da je konec Nemčije zdaj že blizu, se trumoma v širokih masah pridružujejo ljudski osvobodilni vojski, ki je vsled tega ogromno narasla in zadobi-la obseg zares mogočne vojaške šile. Nekatera poročila pravijo, da se nahaja v tej armadi zdaj že 5,000 častnikov
ka Vinkler, poročena Marega, iz znane Vinklerjeve družine. Zapušča moža in dva otroka v nežni mladosti. — V Kanalu (Canal d'Isonzo) je umrl ta-mošnji lekarnar Štefan Sauli. Dosegel je lepo starost 71 let. Bil je dober in pošten mož ter obče spoštovan.
o-
ITALIJANSKI GERILCI
Bern, Švica.—Iz Chiasso, na Italo-švicarski meji se poroča, da so zadnje dni italijanski ge-rilci prizadeli veliko škode na železniških progah v Severni Italiji, vsled česar je promet ondi začasno ustavljen.
pred vrati. Ta misel je Pavlu vzela sapo. Bilo je ko nekaj, kar je videl: bilo je nasprotje med vsemirjem, ki se giblje po večno zasnovanih smernicah, in med vrtincem človeškega hotenja, ki je večno nezakonito. Bilo je ko pravilo, odsev vsemogočnosti, ki vlada vsemirju in ki prosi miloščine za množico človeških duš, ko berač, ki prosi zato, da daje in da sme iz skrivnostnega bogastva svojega lastnega bistva deliti dobrote. Kakor iznenada prodre šop pramenov iz goste plasti oblakov in zaneti dolgo progo lesketajočih se lučk na površini vode, tako je
prostor med klopi. A zdelo se 1 gaboječnosti. Veste pa. da nas je, ko da kar ne moré oditi. Bog na vsak način hoče zveli-Opazil je tudi, da se je jokal, jčati. — Do svoje posledje ure čeprav ni vedel, kdaj.	j pa si moramo venomer priza-
Prišel je ministrant v rdeči devati in nikoli pozabiti na to: obleki in beli srajci. V roki je da si nismo sebe nikoli zadosti držal dolgi kajfež s svečico na svesti.
koncu. Prav resnega obraza j "Tudi jaz lahko mislim, da se je trudil, da bo prižgal sve- morate biti Bogu neskončno če na oltarju, in Pavel je nape- j hvaležni, da vas je z doživet-to sledil njegovo prizadevanje, jem, ki je izven našega vsak-— ena sveča ni in ni hotela za- danjega življenja, poučil o četi goreti.	¡vas; a prav tako mu morate
Nato je prišlo več ministran-1 biti hvaležni za priliko, da ste tov, za njimi duhovnik, in Pa- mogli spoznati, kako ste neza-vel je moral oditi. Njegov sin, nesljivi.— vi — kakor mi vsi Helge, je že klečal na svojem prostoru. Naglo je pogledal očeta, a potem je obraz spet obrnil k oltarju. Kmalu pa je, videč, da oče nima molitveni-
Vem, da ste bili v svojih delih zvesti našemu Gospodu. Mogoče bi se dali, če bi prilika tako nanesla, prav težko zavesti, da bi izdali Boga s pregrešnim de-
ka, porinil svoj obrabljeni in janjem. Zatorej je brez dvo-umazani molitvenik:	ima dobro za vas, da ste smeli
"Vzemi mojega," je zašepe-1 spoznati, kje tiči nevarnost za tal, "če si svojega pozabil. Jaz znam vse na pamet."
Molitvenik je bil odprt pri
psalmih, in orgle so zabučale. Seveda, bil je prvi petek v mesecu, se je spomnil Pavel, zato je bilo tudi šest sveč na oltarju in zato toliko ministrantov — pa petje pri maši. —
Vse, kar je bil doživel, ga je preveč prevzelo, da bi bil mogel zbrano biti pri maši. O Bog, saj niti ne vem, kako bi to storil, da bi se ti za vse to zahvalil! To je bilo nekaj takega, česar ni niti mislil doseči, niti želel. Zdaj, ko je že vse minilo, ga je bilo strah že kar pri zahvali za vse tisto . . .
Moj Jezus, že sem bil pripravljen, da te izdam. Odpusti mi vendar, stri me, poruši me in
vas: namreč v vaši muhavosti, v svojeglavosti, ki nas zavaja v grehe razumarstva. — Z veseljem sprejmite Odrešenika, ker ste se smeli malo več naučiti tega, kar je bogaboječ-nost in zaupanje. Pomislite, da je Cerkev na zemlji — vojskujoča se Cerkev. Odrasel človek zdravega razuma se mora zavedati: kjer je vojna, ondi je tudi nevarnost — in bojazni se ni moči izogniti. Ta bojazen ni isto ko strahopetnost ali malosrčnost. Za beg iz te vojne pa ni oproščenja. In saj veste: čujte in molite!"
Pavel je sklonil glavo in rezki, mladi, deški glas je začel: "Misereatur . . . Usmili se . . ." — (Iz: Sigrid Undset, "Goreči grm.")
maALu
OVFICIAL OBOAM OP AMD F0BL "TïW THE GRAND CARNIOLIAM BLOVMMIAM CATHO»—i JMXOM Oft t&e U. B. A. in UM lUft d ttM
ovFics: cut er. clair avknus
OUBVXLAMD S. ohio.
For mentes, yearly Par naomembers tn U. 8. A Countries.
..$3.00
NAŠA T KAMPANJA TRAJA ŠE TOI MESECE
Naša sedanja "V" kampanja mladinskega oddelka bo zaključena koncem decembra; do tedaj imamo še tri mesece, oziroma 86 dni. Tekoči mesec se bližamo dosegi pol milijona dolarjev nove zavarovalnine. Naš glavni kampanjski voditelj brat Zalar se je že večkrat izrazil, ali omenil en milijon take zavarovalnine do konca leta; prav lepo bi bilo, če bi se ta njegova želja uresničila!
Odprimo torej našo kampanjsko knjigo in poglejmo, kako se naša društva za pridobivanje novega članstva zanimajo. Izmed 179 skupnih društev, je bilo do danes agilnih 125, toda žal, 54 pa še ne. Številk teh zaspanih društev nočemo še danes objaviti, pač pa sledijo prihodnji mesec v svarilo, da ne bodo vpisana v "črno" knjigo. Omenjamo pač na tem mestu teh 54 društev po raznih državah kakor sledi:
Arkansas'.......... 1 društvo
Colorado.......... 1 društvo
Illinois............9 društev
Indiana............ 2 društva
Kansas............ 3 društva
Michigan..........5 društev
Minnesota.........7 društev
4	Montana........... 2 društva
New York.........2 društva
Ohio............... 6 društev
Oregon........ 1 društvo
Pennsylvania....... 9t društev
Washington........ 1 društvo
Wisconsin.........2 društva
Wyoming..........-3 društva
Katera društva so to, bo dobro znal odbor dotičnih, ker se je dosedaj bolj malo zanimal za našo kampanjo. Ne moremo sicer rači, da je agitacij ska dolžnost ležeča samo na teh odborih, ampak priporočati bi jo morali na vsaki seji svojemu članstvu, da naj z njimi sodeluje!	*
Še tri mesece je čas, katerega se ne sme zamuditi!
KAMPANJSKI GLASOVI
Dragi mi sobratje in sestre!
Kot načelnik tretje armade naše sedanje "V" kampanje, sem šel malo na ogled, da vidim, kako hrabro se naše divizije borijo. Naša armada šteje 14.divizij, od teh sta bili dosedaj samo še dve neaktivni; upam torej, da bodo tudi še te stopile v našo bojno vrsto, da z združenimi močmi zmagamo.
Najbolj bojevita je divizija št. 156 tamkaj v Severni Minne-soti pod vodstvom sestre Kosmerl. Na drugem mestu je divizija št. 81 v našem Pittsburghu, pod vodstvom sestre Rogina. Obe označeni diviziji tvorijo ženske, za kar jim vsa čast in priznanje.
Med moškimi divizijami prvači dosedaj št. 56 tamkaj v sončni Coloradi, pod vodstvom brata Toneta Kaplana. Ta divizija je obkoljena od dveh precej močnih armad, toda general Kaplan v Leadville se še vedno hrabro drži in se noče kar brezpogojno vdati. Generalke divizij št. 156 in 81 so pa namignile, če bodo še vse ostale divizije uspešno sodelovale, bomo dali generalu v Leadville moč, da bo lahko povzročil skrb in strah vodstvu prve in sedme armade v Coloradu.
Še imamo precej močno armado pred nami, katero vodi "zviti" general Zefran. Res, da mu ne želimo slične usode kakor nemški general Rommel, ko je moral bežati iz Egipta, vseeno pa moramo biti zelo previdni, da bi takega bega nam ne povzročil; drugih devet divizij naše armade tudi pazi na to, da ne bomo poraženi. Za vse to vam izražam na tem mestu v svojem imenu in imenu Jednote lepo zahvalo ter priznanje.
Res, da imamo sicer še tri armade, ki stopajo nekoliko za nami, nikakor jih pa ne smemo podcenjevati, kajti lahko imajo kake svoje podtalne namene, da nas lahko iznenadijo. Zatorej apeliram in prosim vse članstvo, osobito pa moje tretje armade, da VSI sodelujemo v tej kampanji zmage! V prošli dobi šest mesecev ni bil sicer povoljen uspeh kakor pričakovati. Ako hočemo zamujeno nadomestiti, moramo iti VSI TAKOJ na delo, in ne čakajmo do zadnjega, ali ne zanašajmo se na konec. Na ta način bomo lahko dosegli predpisano kvoto.
Pozdrav vsemu članstvu!
MATH PAVLAKOVICH, drugi podpredsednik KSKJ
-o-
4.—1777: Bitka pri German-town, Pa., v revolucijski vojni.
5.—1502:	Krištof Kolumb odkril Costa Rico.
6.—1890:	Mormonska cerkev prepovedala mnogoženstvo.
7.—1777:	Druga bitka pri Saratoga, N. Y.
8.—1862:	Bitka pri Perry-ville, Ky.
9.—1871:	Velik požar v Chicagu, 111.
10.—1845: Otvoritev U. S.
mornarične akademije. . 11.—1811: Prvi prevosni brod začel obratovati v New Yorku.
12.—1492:	Kolumb odkril Ameriko.
13.—1792,:	Vogelni kamen Bele hiše vzidan.
14.—1905	: Mirovna pogodba med Rusijo in Japonsko podpisana.
15.—1874:	Odkritje Lincol-novega spomenika v Washing-
tonu.
16.—1758:	Noah Webster, avtor besednjaka rojen.
17.—1777:	Predaja angleškega generala Burgoyne Ame-rikancem.
18.—1867	: Alaska se pridružila Združenim državam.
19.—1781:	Angleški generaV Cornwallis premagan.
20.—1820:	Španija odstopila Florido Ameriki.
21.—1879	: Prva električna "incandescent" žarnica prižgana v Clevelandu, O.
22.—1915:	Prva radijska vest poslana čez Atlantik.
23.—1819	: Prvi čoln v rabi v Erie kanalu.
24.—1852:	Daniel Webster umrl.
25.—1888:	Razizkovalec R. E. Byrd rojen.
26.—1682	: William Penn dospel v Ameriko.
27.—1858:	Predsednik Théodore Roosevelt rojen.
28.—1886:	Kip boginje Svobode v New Yorku odkrit.
29.—1701:	Mesto Philedal-phia dobilo čarter.
30.—1735:Predsednik	John Adams rojen.
31.—1886:	Pisatelj C. R. Cooper rojen.
-o-
Mornarica Zed. držav največja v svetovni zgodovini
Važni zgodovinski dnevi meseca oktobra
1.—1800:	Španska odstopila ameriški teritorij Loujiana Franciji.
2.—1780:	Angleški major John Andre (rojen Teta 1751)., ujet in obešen v revolucionarni vojni po Amerikancih.
8.—1862: Bitka pri Corin-thu, Miss., v naši državljanski yojni.
Ta teden je mornarica ponosno oznanila, da imajo Zedinje-.ne države zdaj vojno brodovje, ki je v vsej svetovni zgodovini najbolj mogočno — 14,072 ladij — in "najsilnejšo mornariško zračno silo na svetu" — preko 18,000 mornariških letal.
To poročilo je z velikim poudarkom potrdil admiral Ni-mitz v Pearl Harbor-ju, ki je naznanil, da so močne ameriške mornarske sile udarile na dvojico utrjenih otokov, ležečih na obrambnem pasu Japoncev na Tihem oceanu, in sicer japonsko zračno bazo na otoku Tarawa v severnem delu otočja Gilbert in otok Nauru, ki leži zahodpo od otočja Gilbert. Mi-nisterstvo mornarice pa je ob-jasnilo neverjetno naraščanje mornarice Zedinjenih držav v poročilu glede produkcije v skladu s programom gradnje, raztezajoče se na zadnja tri leta.
"Prav v sredi vojne," pravi to poročilo, "so Zedinjene države zgradile svojo mornarico v največjo pomorsko in zračno silo na svetu ter dodaja:
"Njen obseg je videti manjši le ako ga primerjamo z nalogami, katere ima pred seboj." Na morju, pravi ministerstvo mornarice, se nahaja brodovje 14,072 ladij, med njimi 613 vojnih ladij. Pred tremi leti smo imeli komaj 1,076 ladij, med katerimi je bilo le 383 vojnih ladij.
Zračna sila mornarice ima danes 18,000 letal—strmoglav-cev, letal torpedovk, lovcev, stražarjev in letal najrazličnejših vrst. Pred tremi leti smo imeli komaj 1,744 mornariških letal vseh vrst.
Ministerstvo mornarice izjavlja, da je sposobnost Amerike, da zgradi to ogromno mornariško silo, "in da tudi nadaljuje to gradnjo s sedanjim zamahom," eden "temeljnih kamnov" naše vojaške strategije.
"Na tem temelje naši amfi-bični napadi v Pacifiku, na Atlantskem Oceanu in v Sredozemlju. Tako tudi ščitimo svoje dolge zunanje dovozne zveze,
Id se pletejo preko tisočev milj oceana.
. "Kar pa je najbolj važno, je to, da moremo posvetiti te sile strategij i napadanja kljub vsem nevarnostim, ki so z njo zvezane. Naša sposobnost, da gradimo — oziroma, ako potrebno, da nanovo, zgradimo — v takem obsegu je ena osnovnih prednosti, katere ima ameriška mornarica nad vojnimi brodovji vseh ostalih narodov," zatrjuje poročilo.
V teh treh letih "fenomena! nega" naraščanja, je naše vojno brodovje glasom poročila mornariškega ministerstva doživelo tudi precej resnih izgub. Iz tega poročila sledi, da so znašale naše izgube na morju 58 vojnih ladij — eno^oklopno ladjo, štiri matice za letala, 9 križa rk, 32 rušilcev in 12 pod mornic.
Mornarica naglaša, da je najbolj pazila na to, da si čim hitreje zgradi največjo mornarico na svetu, obenem pa, da bo čim več teh ladij bojnih bro-dov velike udarne sile, torej ladij za boj, ki bodo mogle udariti na sovražna brodovja. Tonaža bojnih ladij, zgrajenih v prvih šestih mesecih leta 1943 prekaša 20-krat tonažo zgrajeno v teku prvih šestih mesecev velikega "Defense Pro-gram-a." ' ,
Glasom poročila mornarice, je bila ista skrb posvečena tudi gradbi letal. "Produkcija mornariških letal je oni del naše ga programa za gradnjo zrač nih sil, ki napreduje v najhitrejšem ritmu," pravi poročilo. "Nobena druga panoga našega programa za letalstvo ni šla naprej s toliko brzino.
(O.W.I.)
-o-
Odpošljite božična darila onim, ki služijo-sedaj!
Tu je stvar, na katero moramo vsi misliti že zdaj. Gre za "božično darilo, namenjeno našemu fantu na fronti. Ne smemo- pozabiti, da so božična darila rodbinska zadeva, tako da bo on, kjerkoli se nahaja, na kateri koli fronti, mislil na dom in svoje drage doma. ,
Njegova četa pripravlja morda veliko veselico ob tej priložnosti, toda za vojaka, mornarja ali marina bo treno-tek največje napetosti, vendar takrat, ko bo odpiral zavoj z božičnim darilom od doma. Pazite torej na to, da bo svoje darilo dobil pravočasno. Kupite darilo zanj zdaj takoj in odpošljite ga po sledečih navodilih:
Napravite tnpežen zavoj, ki ne sme tehtati več od pet funtov, niti presegati dolžino od 15 inčev. Napišite naslov jasno in razločno. V naslovu omenite ime, čin, številko serije, oddelek, "detachment" za ladjo, ter naslov Army Post Officea. (A. P. O.) Ne pozabite, da je nepreklicno zadnji rok za pošiljke preko morja na fronte 15. oktobra, tako da je najbolje, ako pošljete svoje darilo še danes.	^
Novinarji na bojnih frontah
Amerikanski vojni poročevalci pokazujejo izvanredno junaštvo in spretnost v svojih naporih, da javljajo ljudem doma pravilne podatke o borbah takoj, >ko se vršijo na raznih bojnih frontah sveta.
Inozemski vojni poročevalci v drugi svetovni vojni so bili zares v sredini vseh borb, ki so se do sedaj vodile na suhem in v mnogih, ki so se vodile na morju in v zraku, kjer so tudi oni živeli kot vojaki in z njimi delili vse težave.
Današnji reporterji niso kot oni novinarji, ki so poročevali v pretekli svetovni vojni iz ugodnih mest daleč zadaj za borbenimi vrstami, ter sprejemajoč vesti o borbah iz uradnih poročil, temveč gredo naprej s četami z namenom, da dobijo
prvovrstne vest! in osebno prisostvujejo dogajanjem. Ve« kot enkrat so se naili ie pred prvo vrsto borbenih policij»
Kot résultat takih podjetij, je bilo mnogo žrtev. Pred nekaj meseci je EditoV and Publi-sher, trgovinski magasin novinarskih podjetij, sestavil listo žrtev, ki je pokazala, da je od nekaj manj kot 450 reporter j ev in fotografistov, ki so na frontah, 12 je bilo ubitih, trije izgubljeni, 55 ranjenih, 28 Ujetih. Zraven tega jih je bilo od časa do časa Se 44 v bolnišnicah radi bolezni, sedem je bilo ujetih in pçtem izpuščenih, in 40 je bilo interniranih in potem izpuščenih. Od tedaj je Še en fotograf izgubil svoje živi j e-ko se je pridružil dnevnem bombauiiraiûu na Južnozapad-nem Pacifiku. Dalje se je dokazalo, da je še eden od izgubljenih poročevalcev mrtev, in žrtve v drugih kategorijah so tudi nekoliko skočile v številu.
Editor and Publisher pravi, da so bili slučaji, ko so se poročevalci izognili smrti, mnogo— brojni, da bi se mogli našteti. Pismo Merili Muellerja, dopisnika Newsweeka, v katerem se opisuje položaj v Severni Afriki se smatra kot tipično v opi-äovanju tesne izognitve smrti, katero je doživela večina dopisovalcev pri eni ali drugi priliki.
"Moja sreča me je skoro zapustila pretekli teden," piše Mueller ,"za časa bombardiranja in strašnega napada Nemcev blizu linije Mareth, ko je strel prižvižgal mimo me in mi ranil uho in napravil rano. Ni več rane. Rana se lepo začelu-je. Bil sem priporočan za škrlatno srce, kar sem odbil, ker smatram, da nisem zadosti zaslužen."
Nekoliko novinarjev je že dobilo medalje za junaštvo na fronti. Eni so dobili vojno srebrno zvezdo, eni škrlatnega sr-:a. V pretekli vojni se medalj ni delilo, toda v pretekli vojni sta tudi samo dva dopisnika umrla, eden je bil ranjen in aden zastrupljen s plinom.
Sedemdeset žrtev je že umrlo vsedan jem konfliktu od bomb, krogel in dogodkov direktno v zvezi z dogodki na fronti. Tropske mrzlice in dru-ge bolezni so tudi uničile skoro polovico tega števila. In skoraj v^sak dopisnik iz tropskih krajev je bolehal od neredov v trebuhu, čeprav se ta bolezen ni smatrala za dovolj važno, da se uvrsti med žrtve.
Malarija, tropske ali džungl-ske mrzlice, puščavne mrzlice, infekcije od praskanja ali uje-dov žuželk, ki napadajo dopisnike kakor vojake, lahko včasih pustijo tudi resne posledice. Neki poročevalec na Novi Gvineji, katerega je u jedlo v noge 27 okuženih žuželk in ki je bil vsled malarije, ni mogel hoditi.
Toda dopisniki ne ostajajo dolgo v bolnišnicah. Oni ne želijo niti prestopiti njih praga, kot pravi Cecil Brown od Columbia Broadcasting Systema, ki je bil par dni po Pearl Har-borju rešen s torpedirane britanske bojne ladje Repulse blizu Mala je.
"Ako se v vojski kakšen vojak prijavi, da je bolan od mrzlice," pravi Cecil Brown, "ga takoj vzamejo v bolnišnico. Toda dopisnik se nima komu prijaviti kot pa svoji vesti. Treba ga je skoraj ubiti, predno se odreče svojega dela. Mnogi so na delu toliko časa, dokler jim telesne sile ne odrečejo. Oni se zrušijo zdelani od mrzlice in izčrpani, ko delajo skozi dolge ure zares bolani."
Mnogi dopisniki niti ne prijavljaj^ svoje bolezni svojim uradom, ker se bojijo, da ne bi bili odpoklicani.
Spis žrtev lista Editor and Publisher je tudi pokazal, da dopisniki in fotografi na bojnih frontah predstavljajo 13 časopisov, šest agencij, štiri magazine, šest filmskih in foto-
grafskih agencij in tri radijo službe. Njihovi dopisi preko telefona, telegrafa in radijo znašaj a milijone besed tedensko.
FUS.
Ženski armadni kor potrebuje novink
Ženski armadni kor, ki je zdaj e d e n pd sestavnih delov armade Združenih držav, potrebuje dodatnih novink. Vojni department p o v d ar j a, daje treba potrojiti ritem vpisan j a v WAC, ako hočemo, da bo vseh 200,000 posebnih armadnih poslov zasedenih, ki so zdaj kandidatom WAC na razpolago. WACS so neobhodno potrebne v svrho nadomestitve mož. ki vrše vojaške posle v zaledju.
Zelo raznovrst nseo možnosti, ki se odpirajo ženam v organizaciji WAC. Članica WAC lahko postane izvedenec v foto-grafični stroki, radio operator ali zdravniški tehnik. Izvežba-na bo z največjo skrbnostjo v najboljših vojaških šolah. Res je sicer, da služba v ženskem armadnem koru ne more biti trajen posel, ker je le služba za čas vojne, vendar pa bodo mno-?e žene na podlagi tega, česar se bodo naučile v WACu, dobi-ie povojnem času marsikatere zanimive službe.
Vse žene od 20. do 50. leta, ki nimajo otrok izpod 14 let, ki so ameriške državljanke ter imajo dve leti višje šole ali trgovske šole, in ki še ne delajo v vojnih tovarnah, morejo vstopiti v WAC. Obiščite takoj svojega domačega ^bornega čast nika WAC!
govem važnem poslu.
Naj ne stopa po slabi poti, da Te ne bo žalil, ampak da bo zvesto služil svoji domovini in delal čast materi, ki ga je rodila.
Prispevajte k "National War Fundu"
KO VRNEM SE .
Ko vrnem k tebi se, o domovina, še bodo žive solze v dnu srca,
še v duši bo gorel mi žolč gorja,
ki ga je vanjo zlila ta tujina.
Spoznanja cvet — cvet
grenkega pelina ne zvene sredi mojega polja,
dokler se zadnjikrat ne
zasmehlja v večerni zarji rodna mi planina.
Ko vrnem se. — Med tvo-v jimi bregovi utihne peklo, ki sem skozenj šel, a kar je prah, bo prah, in mrtev bo pepel.
In sanjal bom med tvojimi vrtovi
o teh, ki. Bog jih ni nazaj privel
in veter jim šepeče nad grobovi.
—Vojeslav Mole, v "Bazovici."
MOLITEV MATERE ZA SINA-VOJAKA
(Napisal Geoffre M. Adams)
Bog, oče svobode, ozri se na mojega sina, kjerkoli se nahaja, Ti hodi z njim. Govori z njim, ko je v tihi noči na straži in navdušuj ga k hrabrosti, ko se nahaja v bližini krutega so-vrajnika. Prenesi mojo molitev v njegovo srce.
Navdahni ga^da ne bo nikdar zgubil vere in zaupanja v svojega Boga. Utrjuj njegov duh in namen v dolgih dnevih upanja na zmago. Kamorkoli ga bo njegova služba vodila, naj postane Tvoj lojalni prijatelj. Hrani ga z ljubeznijo, katero sem mu jaz navdahnila ob njegovem rojstvu. Nasiti njegovo dušo z vednostjo moje dnevne molitve zanj. Saj je on moje največje bogastvo. Bog, skrbi zanj, ohrani ga pri zdravju in pomagaj mu v vseh neprilikah. Nekoč sem ga grela pod svojim srcem; Ti ga pa sedaj grej v zavetju pod večernimi zvezdami. Pokaži mu moj nasmeh-ljaj tolažbe in korajže ter mojega popolnega zaupanja v nje-
Letos bo 14 podpornih in pomožnih organizacij—skupaj s tisoči lokalnih podpornih skupin—razposlalo poziv za prispevanje k "National War Fundu," ki je začel nabiranje v pondeljek, 4. oktobra. Nabiranje se bo nadaljevalo do 20. novembra in ima cilj doseči znesek $125,000,000.
Kar sq bile v mirnem času občinske zbirke (Community Chests) so zdaj postale vojne zbirke (War Chests) in imajo kot člani nacionalnega vojnega fonda (National War Fund) mnogo večjo odgovornost. Poleg svojih navadnih dolžnosti, podpiranja siromakov, pohabljenih in občinskih revežev, morajo te domače podporne organizacije, ki skrbe za naše vojake, njih rodbine in za nasrečna ljudstva od vojne prizadetih dežel.
To bo letos edini poziv in klic na pomoč vseh organizacij, ki pripadajo narodnemu vojnemu skladu. -Ker pa se bo zahtevalo od Amerikancev le enkrat, da prispevajo za vse te organizacije, morajo prispevati z velikodušnostjo in radodarnost-jo.
Pavelič in predaja Italije
Washington. — Vlada hrvaškega kvizlinga, ki mora zdaj prevzeti oskrbo dodatnih nemških garnizij na Balkanu, poskuša dobiti nekoliko več za-slombe med ljudstvom s tem, da proslavlja veličino pridobitev na ozemlju, katere so jim poklonili Nemci na dalmatinski obali. Nemško časopisje naglaša z velikim povdarkom, da daje okupacija dalmatinske obale "Hrvatom edinstveno priliko, da zberejo vse pozitivne sile v deželi in jih uporabijo v svrho obrambe proti zunanjim in notranjim sovražnikom."
Videti je, da Nemci z veliko vnemo podpirajo in hvalijo Pa-veličev režim, najbrže zato, ker trenotno niti Bolgari, niti Rumuni ali Madžari nočejo prispevati dodatnih čet za okupacijske posle. Pavelič, ki si na vso moč prizadeva, da potlači gerilske nemire in širjenje upora, je postal za Nemce dragocen zaveznik.
Namestnik ministra za zunanje zadeve in obenem hrvaški minister propagande, Kovačič, je naslovil prebivalstvu priključenega ozemlja nagovor, v katerem jih pozdravlja kot dobrodošle in povdarja, da so dobrodošli tudi oni Hrvati, ki so podpirali gerilske sile, ako se bodo udeleževali "dela pri obrambi in obnovi" hrvaške države.
Jasno je, da poskušajo hrvaški sodelovalci prav po hlapčevsko zadovoljiti svoje nemške gospodarje, ki delajo obupne napore, da bi v vseh balkanskih deželah nadomestili italijanske vojaške oddelke, ne da bi preveč obremenili že zdaj preobteženo nemško vojsko in nemške delavske sile.
NEMŠKI STRAH PRED
JUGOSLOVANI Washington. — Marijonetna vlada takozvane neodvisne hrvaške države je izdala dekret, da se morajo vsi moški na dalmatinski obali, bodisi Hrvati ali Slovenci, prijaviti za vojaško službo, ako so rojeni v letih 1908 do 1925. S tem je razveljavljena določba hrvaške vojske, ki je oproščala vojaške službe vse Dalmatince v krajih okupiranih od Italijanov. Paveliču je do tega, da vpokliče čim več za vojaško službo sposobnih mož, da bi preprečil njihov prestop na stran partizanov.
v mmb, m, ds
driavl	Aig 12. januarja, UK.
___. OLAVin URAD: 861-868 H. CHICAGO 8T, JOLDCT. ttj.
Telefon t H»T&n uradu: Jollet MU; stanovanj* glavnega tajnika »448 Od ustanovitve do 31. julija, 1M3 snaia skupna isplaČJUjTpodpora«,85^503
Bolventnost 127.24% Častni predsednik: FRANK OPEKA, North "»»Hgn ^ PLATMI ODBORNIKI Glavni predsednik: JOHN GERM. 817 Kast «o* St, Pueblo, Colo Prvi podpredsednik: JOHN ZBFRAN, 3738 W. isth St, rT%iifgir m Drugi podpredsednik: MATHPAVLAKOVICH, 4715tHatfleld OL. Pittsburgh, Pa.
i»»-^1 N- W- Barberton. O Oetrtl podpredsednik: MIki CERKOVNIK. P. O. Bok 887. Dr Minn. Peta podpredsednica: JOHANA MOHAR. 1138 Dillingham Ave, Sheboygan. Wis. Šesti podpredsednik: OBORGE PAVLAKOVICH, 4673 Pearl St. Denver 18 Coio Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 881 N. tldoago St. Jollet. m. Pomotal tajnik: LOUIS ZELEZNIKAR, 861 N. Chicago St. JoUet. Dl Glavni blagajnik: lCATT P. SLANA, 861 N. Chicago St, Jollet DL Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 416 N. Chicago St, JoUet HL Vrhovni sdravnlk: DR. JOSEPH E URSXOH. 1901 W. Cermak Rd '"hi rag" DL
NADZORNI ODBOR Pradsmtolk: GEORGE J. BRINGE. 612 Adams Ave, Eveleth. »f*»" prva nadsoroloa: MART E POLUTNIK. 1711 E 80th St, Lnln. a DrugI nadsoralk: FRANK LOKAR, 1383 Hawthorne St, Plttsbmgh. Pa. Tretji nadsornik: JOHN PEZDIRTZ, 14904 Pepper Ave, Cleveland 10, Ohio Četrta nadzornica: MARY HOCHEVAR, 21341 Miller Ave, Cleveland 19, Ohio
FINANÖNI ODBOR Predsednik: JOHN GERM. 817 East "O" St, Pueblo. Colo. Tajnik: JOSIP kat-sh, 861 N.	St, Jollet DL
Prvi odbornik: FRANK J. OOSPODARICH, 300 Ruby St., JoUeA, DL Drugi odbornik: MARTIN SHUKLE, 811 Avenue A. Eveleth. Minn. Tretji odbornik: RUDOLPH O. RUDMAN, 400 Burlington Rd, Wllkinsburg. Pa. Četrti odbornik: GEORGE G. BRENCK 716 Jones St, Eveleth. Minn.
POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECHMAN, 1102 Jancey St, Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL, 117—6th St, & W, Chisholm, Minn. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E 8th St, Pueblo, cola Tretji porotnik: JOHN OBLAK, 215 W. Walker St. Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSELICH, 1847 W. Cermak Rd, Chicago. DL Peti porotnik: JOHN BEVBC, Alexander Ave, 8trabane, Pa. Šesti porotnik: LUKA MATANICH, 2624 E. 109th St, South Chicago, HL
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio.
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC. 1045 Wadsworth Ave, North Chicago. 111.
NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M TEŽAK, 457 Indiana St, Jollet DL
Vsa pisma In denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA. 351 N. Chicago St., Jollet. Dl.; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K. S. K JEDNOTE, 8117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Dr. Rajko Ložar:
Rimsko mesto Emona
Na tleh današnje Ljubljane je stalo v rimski dobi utrjeno mesto Emona. Že zgodaj so naši zgodovinopisci prišli na to, da pri antičnih avtorjih (Pli-niju in drugih) kakor tudi v antičnih zemljevidih (Tabula Perutingeriana) navedeno mesto Emona ne more ležati nikjer drugje, kakor na tleh današnje Ljubljane. Edino nekdanji kustos ljubljanskega deželnega muzeja, Alfonz Mul-lner, je iskal Emona na Igu, na mesto današnje Ljubljane pa je prestavil rimsko naselbino problematičnega imena, Aquilino. Ta Muellnerjeva teza se pa ni mogla dolgo držati. Ne-številne starinske najdbe, prihajajoče na dan na vseh koncih in krajih Ljubljane že pred in za Muellnerjevih časov, so dokazovale, da se je morala tu nahajati mestu podobna naselbina. Še bolj pa se je ta domneva utrdila, ko je v 1. 1909-1912 W. S c h m i d na zemljišču nemškega viteškega reda na Mir ju jel odkrivati ostanke emonskih hiš, čest, ulic, trgov itd.
Kje in kakšna je bila in kako je nastala T
Kje leži Emona v današnjem mestnem teritorij u Vsak Ljubljančan pozna znameniti "rimski zid" na Mir ju, čeprav večina izmed njih ne veruje, da je na njem še kaj pristno rimskega. Ta rimski zid je južna fronta nekdanjega rimskega mestnega ozidja in sega na vzhodu do Emonske ceste, na zapadu paj>ribližno do Groharjeve ulice, kjer se končuje s stolpom. Vzhodna fronta je potekla približno od kapelice na Emonski cesti proti severu (hiša poleg kapelice je zgrajena na rimskem zidu in se je imenovala "na vrtici"; fortez-za — utrdba), prekoračila je Emonsko oz. Cojzovo cesto ter teče po vrtu Križevniškega reda potem pod Vegovo ulico (natančno pod ostanki zidu Knežjega dvorca, v globini kake 8 m pod nivojem) do Kongresnega trga V bližini Univerze. Tu se je zid zopet obrnil proti zapadu, tvorec severno fronto. Potekal je približno pod današnjo Wurzbachovo hišo v Gradišču, nato pa v isti smeri proti današnji Bleiweiso-vi cesti; ozidje nunskega zidu v Nunski ulici stoji na funda-
mentih rimskega zidu. Nekoliko pred Bleiweisovo cesto se je zid zaokrenil proti jugu, tvorec zapadno fronto. Njena linija leži vzporedno z Bleiweisovo cesto, teče po vrtovih za bansko palačo, Trgovsko akademijo, skozi klet hiše Hrovatin na Cesti 29. oktobra, nato pa po za-padnem robu Ulice rimske legije; tam vidno današnje vrtno ozidje stoji v celoti na funda-mentih rimskega zidu.
S tem ozidjem je v glavnem očrtan obseg rimskega mesta Emone. Kako je bilo to mesto veliko, si lahko predstavljamo na podlagi številk: severna in južna fronta sta bili dolgi po 435.50 m (1470 rimskih čevljev), vzhodna in zahodna fronta pa po 523.60 m (1768 rimskih čevljev).
Izmed današnjih mestnih delov spadata v obseg rimske Emone Gradišče in Mirje. V obeh teh dveh besedah se skriva prava tradicija, kajti beseda mirje naznačuje kraj z ostanki ozidja, beseda gradišča pa to, da so stari Slovani na ondotnem mestu našli razvaline starejših gradu podobnih na vzvišenih položajih, bo kdo rekel, da v tem primeru to ne drži. Toda drži: kajti ozemlje Gradišča je najvišje ležeča točka osrednjega dela Ljubljane, ki obvladuje vso dolino Ljubljanice in Gradaščice; v rimski dobi, ko okolica še ni bila zazidana, je moral imeti s tega mesta vsakdo najboljši pregled celotne okolice.
Ta rimska Emona je bila po najnovejših raziskavanjih (B. Sarja) ustanovljena verjetno kot taborišče legije, in sicer XV. legije, za časa vlade cesarja Avgusta* V literaturi se omenjajo nekatere opeke z žigi te legije, toda opeke same so se izgubili. Mere obzidja ustrezajo obsegu taborišča, potrebnega za kvartir ene legije. Ko je legija mesto zapustila, se je v zasilnih vojaških barakah razvila sčasoma civilna naselbina, po mnenju W. Schmida sestoječa izvečine iz odsluženih vojakov ali veteranov XV. legije. Za časa Iberija je ta mlada naselbina postala kolonija, to je, dobila je pravice,' ki so mesto ožje pritegnile v sestav rimsko-italske upravne in politične organizacije; imenovana je bila Colonia Julia Emona. Mesto je potem doživljalo vesele in žalostne čase tja do Ati-lovega pohoda v Italijo (425
po Kr.), ko je bito verjetno porušeno.
Oglejmo si nekoliko zunanjo ali mestno podobo Emone. Ozidje mesta je bilo. opremljeno z obrambnimi stolpi, deloma čet-verokotnimi deloma okroglimi. Teh stolpov je bilo po Schmidu 22. Zgoraj so imeli najbrž lesene nadgradnje in pa mostovže za stražo. Pred zidom je bil na zunanjih straneh jarek, napolnjen z vodo, da je sovražniku oteževal dohod k ozidju. V ozi d ju so bila vrata: predvsem v vsaki glavni fronti po ena glavna vrata, skozi katera je vodila glavna deželna cesta dotične smeri iz mesta. Skozi zapadna vrata je šla cesta v Aquileio in Trst, skozi severna (v današ-nem Gradišču pri Nunski šoli) cesta v Celeio in Poetovio, vodeča pri Črnučah čez Savo, skozi vzhodna vrata cesta v Si-scio, vodeča na današnjem Bregu čez Ljubljanico. Južna fronta takih vrat ni imela, kajti tu se je najbrž v neposredni bližini ozidja razprostiralo barsko močvirje. Razen glavnih vrat je bilo v ozidju še mnogo manjših vrat za mestne ceste in ulice same, da je bil meščanom pristop v okolico olajšan. Ali polagoma, ko so postajali časi bolj in bolj nemirni, so mnogo teh vrat zazidali ter tako povečali obrambno sposobnost mesta.
Mesto samo je sestojalo iz tako imenovanih insul (insula —otok), hišnih kompleksov v obliki četverokotnih oddelkov. Te insule so obsegale ali po eno hišo, ki je bila v tem primeru sorazmerno velika, ali pa več hiš manjšega obsega. Schmid misli, da je bilo v Emoni 46 takih hišnih otokov. Obsegi teh insul so kaj različni; za primer naj navedemo hišo XVI., ki je merila približno 46x50 metrov. S pravokotno obliko hiš je bila podana že tudi pravokotna mreža cest in narobe. Tudi v Emoni so imeli ceste speljane po splošnem rimskem vzorcu na osnovi cardo - decumanus cest (cardo maximus — glavna cesta v smeri sever-jug, decumanus maximus — glavna cesta v smeri vzhod-zahod). Vzporedno s temi glavnimi cestami so potekale male oziroma ožje ceste in ulice v istih smereh.- Ta način pravokotnega cestnega omrežja kakor tudi insularne razdelitve hiš so Rimljani prevzeli od grških he-lenističnih arhitektov in ga najprej uveljavili v svojih legij-skih taboriščih, odtod je pa prešel tudi v civilno urbanisti-ko. Toda mi si vsega tega ne smemo predstavljati pretirano —šablonsko; tudi tu so bile možne spremembe, inačice in druge oblike, kajti rimska mesta niso nastala na risalni deski, temveč iz živih potreb. Cestna mreža sama je bila opremljena z dobro kanalizacijo, ki je vodila v strugo Ljubljanice.
Koliko in kakšno Emono poznamo?
Doslej je znana približno polovica Emonske naselbine, namreč njen južni del, ki se nahaja v glavnem na Mir ju. Ni nam pa znana v isti meri severna polovica mestne notranjščine, ležeča v Gradišču, in ker domnevamo nekje v tem okolišu tudi mestni trg ali forum, je tudi forum začasno še neznan, skupno s templom glavnega mestnega božanstva, z mestno hišo, s tržnico, baziliko in podobnimi mestnimi poslopji. Ali gotovo se je marsikaj nahajalo tudi zunaj mestnega obzidja, extra muros. Razne prezidave v času srednjeveške Ljubljane so vzrok, da je naše znanje v tem pogledu pomanjkljivo.
Hišna insula je obsegala ali eno samo hišo ali pa več hiš. Emonska hiša se je po pričevanju Schmidovega izkopavanja v nekaterih insulah držala tipa pompejanske hiše s peristi-lom, to je dvorišča» s stebri-
ščem, ki je nekako središče vse zgradbe. Drugod pa že v sta-rejšem času najdemo mnogo-stanovanjske insule oziroma hiše. Pravih analogij med Emono in Pompei pa ni. Kar se stanovanjskega vprašanja • tiče, ga lahko označimo tako, da v starejši dobi sorazmerno prevladujejo v hišah dvorišča, to je neizrabljen prostor. V kes-nejših stoletjih so večino dvorišč adaptirali v stanovanja oziroma v prostore, prvotno velika stanovanja so pa razdelili v več stanovanj.
V umetniškem ali arhitektonskem oziru v Emoni ni čudežev, je pa tudi treba podčrtati dejstvo, da se ni nič storilo, da bi dobili primer hiše, kakor je vsaj približno bil. Hiše so bile opremljene z dobro izvedeno kanalizacijo. Vodo so dobivali Emončani večidel iz vodnjakov, ki so se nahajali ali na dvoriščih ali na cestah, deloma pa iz vodovoda. Prostori, potrebni za gospodinjstvo, so obsegali kuhinje, jedilnice in shrambe; v stanovanjskih prostorih imamo predvsem spalnica, dnevne sobe in kopalnice. V najstarejši dobi Emona ne pozna segrevanja prostorov z vročim zrakom; šele v 3. in 4. stol. so večino stanovanjskih prostorov in kopalnic opremili z rimsko centralno kurjavo. Tla stanovanjskih prostorov kažejo često mozaik, stene pa ali oblogo boljšega kamna ali slikarije. V nekaterih hišah so se nahajale delavnice ter izrecni gospodarski prostori. Naravno tudi ni manjkalo hišnih kapelic.
Gospodarsko in so c i a 1 n o strukturo Emone določajo trije stanovi, obrtnik, trgovec in kmetovalec. V Emoni so imeli več kovačev, steklarja, zlatarja, barvarja, slaščičarja, peka, lončarja in še razne druge obrtnike. Omenjajo se v napisih tudi stanovska zastopstva posameznih obrtnih panog (collegium naviculaiorum — brodarji itd.) Tudi trgovski stan je bil zastopan. Mnogo boljših predmetov, ki so jih dali emonski grobovi, so očividen import iz tujih dežel, znamenje, da so trgovske zveze s tujino cvetele. Trgovina se je razen kopne poti posluževala zlasti vodne in Ljubljanica je tu imela važno vlogo. Kmetijstvo v Emoni je bilo po vsej priliki na stopnji vrtnarskega ali domačega obdelovanja zemlje in nemara obstoji tradicija med njim pa med krakovskimi in trnovskimi vrtnarji.
IDuhovna kultura stare Emone nam je deloma znana. Verstvo je bilo zastopano predvsem z oficielnimi rimskimi božanstvi, tako imenovanimi ka-pitolinskimi bogovi, ali ker ne poznamo foruma, tudi o njih ne vemo nič podrobnejšega. Poleg njih pa so Emonci častili še tudi druga božanstva, med katerimi nahajamo zlasti nekatera avtohtona, domača božanstva (Aequorna, Adsulluta itd.), katerih češčenje in imena segajo v predrimske čase. Umetnost je tudi imela kos svojega zatočišča v Emoni, čeprav se n(jeni izdelki ne dado primerjati s klasično rimskimi. Znana je bronasta statua mladega Rimljana v togi ali marmorna portretna glava Rimljana. Bogato je cvetela tudi umetna obrt, predvsem lončarstvo, steklarstvo, zlatarstvo in okrasna obrt. Stenske slikarije spadajo prav tako sem, enako pa tudi tedanje kamnoseštvo. Spomeniki, ki nam to ponazarjajo, pa izvirajo povečini iz emonskih grobov in ne iz emonskih hiš. Za zabavo so skrbela y rimskih mestih gledališča; ali je obstojalo tudi v Emoni, ne vemo.
Doberšen del verskega življenja starih je v zvezi s kultom umrlih. Svoje rajnke so Emonci po zgledu italskih in rimskih mest pokopavali ob glavnih ce-
stah, vodečih iz mesta. Rimske
grobove iz Emone so našli predvsem ob Dunajski česti, počenši od kavarne Zvezda na Kongresnim trgu do cerkve sv. Krištofa, dalje na Karlov-ški in Dolenski cesti ter končno ob Tržafiki cesti. V prvih dneh stoletjih po Kr. so mrliče seži-gali, a že proti koncu 2. stol po Kr. se je razširila navada po-kopavanja mrličev. Zato so mala kamnita koritca, ki so jih bili dotlej uporabljali, nadomestili z velikimi kamnitnimi krstami, sarkofagi. Mrličem so dajali v grob najrazličnejše predmete, kot denar, posod je od najfinejše do najslabše vrste, bronasto, lončeno in ste kleno, okras, orožje itd. O materialni kulturi starih Emon cev se poučimo prav iz ostaline, ki nam jo nudijo leto za letom na dan prihajajoči grobovi. Prebivalstvo stare Emone Kar se prebivalstva stare Emone tiče, ne smemo misliti, da je bil to vseskozi novo dose-Ijen romansko-italski živel j. Jedro je bilo predrimsko, počasi pa se je ta živelj romaniziral ne le v imenih, temveč^ tudi v navadah in mišljenju. Ime mesta samo ni rimskega izvora, temveč pripada po vsej priliki enemu izmed ilirsko-traških je-zikovno-etnoloških kompleksov. Istotako je nespametno mišljenje, da nas rimska Emona nič ne more zanimati, ker je pač rimska. Emona je bila po svojem prebivalstvu v veliki meri abtohtona in se nas ravno tako tiče kakor kaka druga doba naše zgodovine in predzgodovine. ♦
Ljubljana ima v Emoni častitljivo predhodnico. Vendar se pa tega premalo zavedamo. Ne bo več dolgo, ko bo gradbena delavnost na Mir ju uničila še poslednje ostanke stare Emone. In dočim bi v vsakem drugem mestu to pravočasno preprečili s tem, da bi zidanje na takem svetu prepovedali in starine konservirali, pa bomo o Emoni kmalu čitali samo še iz kniig in spisov. Kar niso tedaj napravile številne vojne vihre, ogenj in Atila, ki jih je Emona videla na svojih tleh, to bo napravila moderna Ljubljana. -o-
Usodna debata
Napisal PETER LIPA
cionalisti so bili potisnjeni v
opozicijo.
Po Pearl Harborju je debata utihnila. Nacionalisti in internacionalisti so se soglašali, da se je treba boriti, ako smo napadeni. Toda nacionalisti so na tihem še vedno mislili, da bi bili mogli ohraniti mi, ako bi bili ostali popolnoma nepristranski, dočim so internacionalisti nadaljevali svojo propagando za ožje sodelovanje med miroljubnimi narodi.
Med narodom—v časopisju, na radiu, v knjigah in «revijah, razgovorih pa se je debata nadaljevala.
Vladna administracija je odkritosrčno objasnila, da je njena pozicija v soglasju z internacionalisti. Državni tajnik, Cordell Hull je izjavi! v svojem govoru par dni pred novim zasedanjem kongresa:
"Povsem jasno je, da je tre ba organizirati mednarodno sodelovanje za vzdrževanje mi ru, ter da mora temeljiti to sodelovanje na dobri volji udeleženih narodov in njihovi pripravljenosti, da se poslužijo, ako potrebno tudi nasilnih sreclstev, da zavarujejo mir. Zadostna sredstva morajo biti na razpolago za tak slučaj. Pripravljenost, da uporabimo silo za vzdrževanje miru, kjer in kadar koli potrebno, je neobhodno potrebna, ako hočemo zares najti sredstva, ki bodo preprečila izbruh novih konfliktov."
Ko se bližamo zmagi, je tudi čedalje bolj potrebno, da se odloči kongres sam v pogledu predlogov in sredstev, ter tako pove ali je njegova usmerjenost nacionalističnega ali inter-nacionalističnega mišljenja.
Ne bo več dolgo, predno bo svet imel priliko, da spozna, kakšna bo v bodoče politika Združenih držav.
Washington.—(ONA).—O priliki zopetnega zasedanja kongresa in v trenotku, ko se nam že približuje zmaga, se bo začela nanovo v ameriškem narodu in med njegovimi predstavniki velika, usodna debata — nacinalizem prot^internaciona-lizmu.
Nacionalisti, katere včasih imenujemo tudi izolacioniste, bodo dejali:
"Združene države žive lahko same za sebe. Zmešnjave in prepiri starega sveta se nas ne tičejo. Ako se bomo vmešavali vanje, se bomo zapletli le v nove vojne."
Internacionalisti pa bodo dejali:
"Svet je postal tako majhen, da Združene države ne morejo več odklanjati svojega sodelovanja. Izolacija je iluzija. Združiti moramo svoje sile s silami drugih miroljubnih narodov proti bodočim poskusom agresije."
To je že stara debata in se plete že od konca prve svetovne vojne naprej. Nacionalisti so imeli večino po predaji Nemčije leta 1918. Ko se je začel dvigati Hitler je debata oživela in postala vroča, ko je izbruhnila španska civilna vojna. Toda naši evropski prijatelji, Britanci in Francozi so mislili, da si bodo ohranili mir, ako Hitlerja ne bodo ovirali, in zato tudi Rooseveltove administracija ni začela borbe proti njemu. Šele ko je izbruhnila druga svetovna vojna, je začela naša politika bolj aktivno delovati proti agresorjem in na-
Položaj na Balkanu
Kairo.—Glasom poročila O. N. A. z dne 16. sept. so italijanske garnizije na Balkanu skoro popolnoma razorožene— vsega skupaj približno pol milijona vojakov. ^
Le še nekatere posamezne posadke se še vedno upirajo nemškim in ustaškim četam. Nekatere manjše italijanske edfnice so se baje pridružile generalu Draži Mihajloviču ali pa se spojile s partizanskimi skupinami.
Dočim zatrjuje hrvaški radio, da je prešlo na tisoče Italijanov na nemško stran, ter da bodo nadaljevali boj proti zaveznikom, trde druga poročila, da nacisti razorožene italijanske vojake s silo odvajajo v Nemčijo, kjer bodo morali ali na prisilno delo, ali pa v Mussolinijevo legijo črnih srajc. Nemci bodo nadomestili italijanske častnike.
Sile jugoslovanskih patriotov so pregnale Italijane iz mnogih krajev in jih zdaj drže proti nemškim silam, ki poskušajo na tem ozemlju zgraditi utrdbe. Poročila zavezniških častnikov, ki se nahajajo pri partizanih, potrjujejo vesti radio postaje "Svobodne Jugoslavije," ki pravijo, da imajo partizani v rokah pristanišče Sušak in velik del dalmatinske obale. Partizani trde, da so obkolili Split.
. Kairo. — Z dne 23. septembra poroča ONA, da se general Mihajlovič drži v strategično važnem ozemlju Sandjaka, skozi katero gredo nekatere važne prometne linije.
Tukajšnji krogi ne mislijo, da bo Jugoslovanom uspelo obdržati Sandjak v rokah 2>a daljšo dobo. Ako jih ne bodo podprle zavezniške sile, se bodo najbrže morali kmalu
men, izkrcati se v kratkem na obalah Jadranskega morja — njihova sedanja akcija bi preprečila, da si Nemci izgrade primerne obrambne pozicije, tako da. bi zavezniki mogli hitro ustvariti trdna in varna mostišča.
Zavezniška okupacija različnih italijanskih dodekane-ških otokov in grškega otoka Samosa, je najpomembnejša strategična poteza v vzhodnem Sredozemlju, odkar je moral maršal Rommel pred letom dni pobrati svoja šila in kopita pri E1 Alamainu in pobegniti. Zavezniki imajo na teh otokih zdaj več ofenzivnih baz, ki so naperjene neposredno na naj-slabejši sektor Hitlerjeve obrambne črte. Nemci se morajo tudi zanašati popolnoma na bolgarske čete, ki bodo morale braniti vso macedonsko obalo, izvzemši le Solun, v katerem se nahaja nemška posadka. Raz-ven tega pa je s tem tudi ogrožen otok Kreta,vzadnja utrdba Nemcev v Sredozemskem morju. Kreta je zdaj odrezana in bo neizogibno pripadla zaveznikom, bodisi da jo Nemci za-puste ali da jo zavezniki, kadar pride čas za to, napadejo.
Angleško letalstvo ta položaj z največjo naglico izkorišča v svoj prid — poročila o zračnih napadih na nemška letališča v bližini Aten, na Kreti in na Rodosu, so dokaz za to.
V pogledu okupacije zgoraj navedenih otokov, je javnost večinoma prezrla izredno zanimiv in prijeten detajl — tu so zavezniki prvič odkar se je začela vojna, zasedli košček zavezniške zemlje, katera je bila padla osišču v roke. Grški otok Samos je bil prva zavezniška zemlja, osvobojena Hitlerjeve okupacije.
OLJSKA GORA V NEVARNOSTI
Angleško kolonijalno ministrstvo je nedavno objavilo svoje poročilo o stanju v Jeruzalemu, v katerem tudi opozarja, da je svetopisemska Oljska gora v nevarnosti, da popolnoma izgine v novem Jeruzalemu.
Gora je večinoma v zasebni lasti in ker se Jeruzalem od leta do leta bolj širi v okolico, bi se moglo zgoditi, da bi lepega dne tudi po Oljski gori zrasle nove stavbe, ki bi jo popolnoma prekrile, ograjeni vrtovi pa bi kristjanom onemogočili obisk tega svetega mesta.
Jeruzalemska mestna uprava pa sama nima zakonite moči, da bi preprečila širjenje mesta v to smer. V zvezi s temi poročili se nekateri bavijo z mislijo, ali ne bi kazalo s kakimi zbirkami odkupiti vso Oljsko goro in še druga sveta mesta, ki so v nevarnosti, da bi pod pritiskom modernega življenja izginila.
Ustanova, ki bi to izvedla, bi potem taka mesta proglasila za svoja in "zaščitena" in nihče bi jih potem ne mogel uporabljati za stavbni svet.
-V-•
PROŠNJA NA LASTNIKE DOMOV ZA STANOVANJA Uradne vladne osebe so naprosile prebivalce v glavnih industrijskih središčih, da odprejo svoje domove več kot 600,-000 vojnim delavcem, ki se selijo, da bi lahko vojna produkcija mogla priti do viška.
Vladni vojni stanovanjski program, ki bo vporabljal sredstva iz privatnih podjetij in javnih fondov, se bo izvedel do one meje, katero dovolijo delavna moč in potreben materijah Toda tega problema ni mogoče rešiti brez sodelovanja hišnih lastnikov domačega prebivalstva.
Večina od 1,100,000 delavcev, ki se pričakuje, da se bodo selili v središča vojne indu-umakniti ali pa jih bodo prete-|strije od julija 1943 do julija žne nemške sile uničile.	¡1944, mora biti spravljena pod
Na drugi strani pa je treba (streho zgradb, ki že obstojajo, reči, da bi jugoslovanski patri- Računati moramo, da bo naj-oti izkazali zavezniški stvari manj 200,000 delavskih družin ogromno uslugo v slučaju, da (in 400,000 delavcev-samcev na imajo zavezniške sile zares na- ta način oskrbljenih.
Jaku se je neznansko dobro zdelo in kar hvaležen je bil starcu.
Opoldne so dobili hrano. V pločevinastih, že rjastih posodah je bilo za dobre tri prste neke zmesi iz krompirja in čebule. Čebula je bila prismojena, jesih pa je udarjal v nos in v oči.
Starikavi pritlikavec, ime mu je bilo Špine, je zajel le dvakrat in je bilo po južini. 2e je gledal, da se ga kdo usmili.
Močan, nekam zasanjani juž-njak, Dalmatinec, ki se je po pet in dvajsetih letih vrnil iz Amerike, je porinil predenj svojo skledo in se spet zagledal nekam v stene.
Siromak se je vrnil v domovino. Pet in, dvajset let je ni videl. Zena ga čaka doma in sin ga čaka doma. Povsod je bil njegov potni list veljaven, na naši meji so pa odkrili napako. Povedal je, da je manjkal podpis nekega načelnika ali kaj in so ga vtaknili v zapor. Sedaj sedi že tri tedne, ker dalmatinske oblasti še niso poslale uradnih poizvedb, da je on to, kar je, in nič drugega.
Pozno popoldne je že moralo biti, ko so se odprla vrata in so v sobo potisnili še mladega, kuštravega fanta, ki pa je bil oblečen že v jetniško obleko; Jaku so že prej opisali, kakšna obleka ga morda čaka.
"Cuk, Čuk, Bog te živi, prijatelj ! Kaj so te preustrojili? Pa nisi dal obleke čistit?" Tako je pozdravil Špine svojega starega znanca.
• "Špine, veš kaj, letos imam res smolo! V Dalmaciji se kmalu prične sezona, no, pa sem ob-njo, šest mesecev mi pribijejo kot mi pribijejo kot nič!"
"Kaj si ga pa spet ..." Špine mu je pomežiknil pa sta se razumela.
"I, kaj! Na letovišče moraš dostojen, nov. V gostilni sem si izposodil obleko, novo, elegantno, za Ljubljanico sem se preoblekel, stare cape pa zmetal v strugo. Še za vlak mi je manjkalo, pa tudi za to me ni skrbelo, hop, pa me sname policaj," je razlagal Čuk, klel policaje, kapitaliste, sodni j o, sodnike in vse, kar mu je kdaj oviralo svobodo in križalo njegove načrte.
"Zakaj so te pa pred tem za-mrežili?" je poizvedoval Špine.
"Za malenkost. Stanoval sem v tistih samotnih barakah, saj jih poznaš; bilo nas je več, eden je bil bolj pretrganega želodca kot drug. Kadar si lačen, pa kraja ni greh. In sem šel na lov. V Trnovem sem iztaknil kokošnjak. Kure so dremale, jaz pa po njih. Vsaki sem zavil vrat in jo telebnil v vrečo. Dvanajst sem jih obsodil na smrt in določil za večerjo. Vrgel sem vrečo čez rame in korajžno korakal skozi mesto. Tam nekje na Poljanski cesti prav tik policaja se je pa v vreči prebudila kokoš in prav čudno zakokodakala. Vraga, sem si mislil, kaj hočeš. Uteči ne moreš, kar bo, pa bo. Hop! Policaj me je že držal! Kaj sem hotel, moral sem z njim. Na policiji je bila že rednica teh kokoši. Kako bi mogel utajiti tatvino? Kokoši sem stresel iz vreče, potem je policaj štel, komisar pa zapisoval.
'Devet mrtvih, tri žive . . . pardon, osem mrtvih, štiri žive . . . nak, sedem mrtvih, pet živih!»
'Hudiča, preštejte že vendar pravilno,' je zarenčal komisar.
'Šest mrtvih ... ne, pet mrtvih, sedem živih . . . ' Potem se ni nobena več prebudila.
'V zapor z njim!' je velel komisar, ko je napisal kratek zapisnik. Nazadnje se me je sodnik usmilil za dva meseca."
"Koliko pa presediš na leto
_?» se je oglasil mladenič, ki
je bil zaprt tepeža.
"Posebej zapisnika o tem ne vodim, rečem pa lahko, da večinoma vse zime. Kaj pa bi drugega. Pozimi je prvič premraz drugič pa slab zaslužek. Tu si
drugo je odvisno od trenutnega položaja. Morda podjetja takoj pristanejo na naše pogoje, morda bodo klicala oblasti na pomoč. Pripravljeni moramo biti na vse, tudi na žrtve. Zgodi se lahko, da bomo morali čepeti v tovarnah tri tedne, morda še več.
"Borbenega fonda nimamo!" je omenil neznanec.
"Kako naj ga pa izkujemo, ko s tem zaslužkom še živeti ne moremo. Vsa okolica je bogata, zdi se mi, da bo kmet toliko pameten in nam bo priskočil na pomoč
pa z vsem preskrbljen. Hudiča, iyež ,, s	negliSn0
Irolrn /Mcrarprn" '	I	_ "	. .
poudaril Dorče. Mislil si je dru
kdo ima kako cigareto?
"Kje naj jo vzamemo!" se jih je nekaj oglasilo.
"Še danes bomo kadili, fantje!" se je široko zasmejal Čuk, se zavrtel in obstal pred otroško naivnim, mladim jetnikom, ki se ni ganil s slamnice.
"Veš, fant, ti se pa za mojim poklicem nikar ne pehaj. Tri kilograme premoga si ukradel, pa so te potisnili prav tja kot mene, ki kradem že deset let. In kadar jaz kradem, se pozna obema, lastniku in meni. Ti nisi za tako rabo, to ti povem," mu je razlagal.
/Nekateri so se mu smejali, drugi so pomilovali ubogega fantiča, ki je ukradel tri kilograme premoga, da je z njim segrel peč svoji bolni materi.
V	vratih so zarožljali ključi. "Čuk, v pisarno!"
"Bravo!" je siknil Čuk in z roko pokazal, da bo poskrbel za cigarete.
Ko se je vrnil, je bil umirjen, kot bi mu bili pravkar naložili bridko pokoro; ko pa so se vrata za njim zaprla, je pokazal zavitek cigaret.
"Vidite, to je pa za nas, gospode!" Delil je kar bratovsko.
"Poskusimo, kako se kade komisarjeve cigarete," se je norčeval, ko je previdno prižigal vsem po vrsti.
Drugi dan je bil Jaka že zaslišan.
Dorčeta ni izdal. O letakih je povedal, da mu jih je vsilil neznanec in da jih prav zato ni hotel razdeliti.
Zaslišan je bil še tretji, četrti, peti dan, potem pa so spet dali mir. Življenje v zaporu ga je spremenilo. Postal je bled in je shujšal.
Skoraj mesec dni tega enoličnega življenja je že minulo. Še upanje, da bo kdaj videl dom, mater in dekleta, je umrlo v njem; taval je po sobi kot mesečnik, jedel skoraj le kruh, posiliti se je moral s krompirjem, zabeljenim s čebulo.
Sojetniki so odhajali, prihajali novi, zločinci vseh vrst, od najkrvoločnejših pretepačev do najbolj nedolžnega tatu. Ja ka se ni več zanimal zanje, otopel je za vse, zdelo se mu je le, da bo v zaporu umrl. , Ko je bila soba nekega dne najbolj natrpana, so ga poklicali. Klican je bil k razpravi.
Jaka je bil oproščen.
XII.
V	gostilni "Pri zadnjem gro-šu" je sedel Dorče in z njim troje neznancev. Liter vina je stal pred njimi; kakor je bilo videti, jim za vino ni bilo dosti. Imeli so važnejše stvari. Govoril je večinoma Dorče, neznanci so le poslušali in pritrjevali.
"Zmerom sem vas opozarjal, zbujajte med delavci stanovsko zavest, podžigajte njihovo nezadovoljnost, to je prva stopnja k odporu. Naš delavec je prepotr-pežljiv ali pa tako trd, da ne čuti biča; povedati mu je treba, da ga šibajo in bizajo, in ni vraga, da bo začutil bolečino. Da bo še bolj skelela, posujte jo s soljo! To se pravi ustvarjati proletar-sko revolucijo."
"Ali se kaj pripravlja za štrajk?" je šepnil neznanec.
"Seveda! Ampak za to je treba mož in pa pameti, s pametjo opreznosti, pa nič omahovanja. Zasesti, bo treba tovarne, tovarniške pisarnice, knjige, če bi se pokazala potreba, no, ravnatelji se lahko vzamejo za talce. Vse
gače, kot pa je povedal. Po njegovem bi morali kmetom zagroziti : če nočete zlepa, boste zgrda.
"Na zdravje vseh naših!" je nazdravil Dorče in namignil vsem trem, naj molče. V sobo so prihajali večerni gostje. Bili so tekstilni mojstri, skladiščniki, ki so se navadnih delavcev ogibali.
Dorče je zavil v klanec. Tovarna, kjer je delal že dv^, tri mesece, je biha razsvetljena, statve so se pregibale in ob statvah so se zibala živa telesa po taktu strojev.
"Bog ve, ali so Jaka že izpustili?" je jel premišljevati. 'Nekaj takih fantov bi mi bilo treba, to bi bila sila," se je navduševal. XIII.
Ko se je Jaka vračal, se je že povsod razkošatila pomlad.
Za mater je bil njegov prihod praznik. Vse, kar je le premo-
gla, je znosila na mizo.
'¿)a so te le oprostili! Hvala Bog&i" je vzdihovala mati in ni prezrla motnih senc na Jakovem obrazu; oči so se mu v tem času vdrle, kipeča mladost na licih se je ppstarala.
"Vzelo ga je," si je pritrjeval Jože.
"Jaj, joj, kako je shujšal," sta tarnala Lojze in Jernač ter klicala maščevanje na Ceneta in žandarje.
Jože je že navsezgodaj moral v Loko. Klicali so ga, da premeri prostor in les ter začne delati novo opravo. Zaslužek bo. Popoldne se je že vrnil, nekam dobre volje in kar nič utrujen.
"Jaka, tole pisanje sem dobil zate." Izročil mu je pismo in že na ovitku je bil naslov tovarne. Jaka je imela huda radovednost in s tresočo se roko je odprl pismo. Bral je in bral, v očeh mu je vzplamtel ogenj.
"Mati, v službo me kličejo!"
Mati od samega veselja ni mogla do besede.
"iivio!" sta kričala Jernač in Lojze.
"Srečal sem tudi Rezo. Proti veečru se oglasi pri nas," je Jože nadaljeval, to pa Sila važno, da je bil Jaka kar v zadregi.
Res je res prikla, ko je bilo sonce še visoko.
"Bog bodi' zahvaljen!" se je izvilo iz Reze, ko je zagledala Jaka. Stisnila mu je roko, na kateri so splahneli žulji in je bila sedaj gosposko voljna.
"Da si le prišel!" to je bilo vse, kar je mogla v prekipevajo-
či sreči spraviti iz sebe.
"V službo me tudi kličejo!" je Jaka ponosno dodal in ji razgrnil
pisanje.
Rezi je tedaj zagorelo neskaljeno upanje. Vse se obrača na bolje, nič več ni med nama zaprek, da bi se ne mogla vzeti.
V mraku jo je spremil prav do bajte. To je bil zanj eden najlepših večerov na svetu. In tisto noč je sanjal le o Rezi, o tovarni in o bajti, kjer bo gospodaril in užival blagoslov zemlje in blagoslov ljubezni.
(Dalje prihodnjič)
. ZABAVNI KOmSK
VLOGE
v tej posojilnici
»varovane do $5,000.00 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Washincton, D. C.
Sprejemamo osebne in druitvene vloge.
LIBERALNE OBRESTI St Clair Savings & Loan Co.
6235 S«. Clair Avenue - HEnd, 6570 CLEVELAND 3. OfflO
NAROČITE IN dlTAJTE
i priznano najboljšo slovensko družinsko revijo
"Novi Svet"
♦
★ ★ ★ -
Prinaša zbrane članke, črtice in najlepše zanimive povesti. Posebno je zanimiv "SLOVENSKI PIONIR," ki prinaša zgodovinske podatke slovenskih naselbin in slovenskih družin v Ameriki. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez tega zanimivega in pomenljivega slovenskega mesečnika.
Stane letno za Ameriko $2; za Kanado $3.
Naročnino sprejema: ★ ★ ★'
" "NOVI SÏET"
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, 111.
MOLITVENIKI
v krasni vezavi importirani iz starega kraja ...
Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCE—(it 355)
2\ z 3% inčev—224 strani v belem celoUdu
Cena 75 centov
KVIŠKU SRCE—štv. 415
2% x 3% lnčev—224 strani ' Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI—(it. 406
Cena 75 centov 2V4 x 4 inčev—255 strani vStevii Sv. Krišev Pot
Cena 61.50
RAJSKI GLASOVI—(it. 415)
2V4 x 4 inčev—255 strani vSievtt Sv. Krttev Pot
Cena $L50
NEBESA NAŠ DOM—(it. 415)
2% x 4* inčev—384 strani Cena 75e
NEBESA NAŠ DOM—(it. 415)
2% x 4% inčev—381 strani Cena 75c
Ker se nam je posrečilo dobiti te molltvenlke po zelo nizki ceni, jih tudi moremo prodajati po tfori označeni ceni. Zaloga pa ni po^b-no velika, zato jih naročite Čimprej, da Vam bomo mogli ž njimi (*>-s reči.t
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
lino vezano _______________________$ M
KEY OF HEAVEN
v usnje vezano _________________ .78
CATHOLIC POCKET MANUAL
v fino usnje vezano _________$1.00
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 West 18th Street	New York, N. Y.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI DRAGOLJUBLJENE IN NEPOZABNE NAM BLAGE TETE
Agnes Gorišek
ki je preminula dne 7. oktobra 1942, še vedno obžalovana od podpisanih.
Mesec oktober je zopet v deželi, zgodnje jeseni razsiplje nam ki-as; mi pa ne moremo biti veseli, ker je najtužnejši mesec za nas.
V času tem smrt je nam teto odvzela, bila nam ljubljena, draga čez vse, kakor nam mati za nas je skrbela, vdano za nas je imela srce.
Hladna zdaj zemlja že leto dni krije draga vas teta, kjer truplo trohni; luč naj nebeška tam v raju Vam sije, dokler se ondi ne snidemo vsi!
žalujoči ostali:
FRANK FERENTCHAK, nečak; M RS. ANNA DUDAK in MARY RA0IČ, nečakinje.
Pittsburgh, Pa., 6. oktobra 1943.
Naročite si dnevnik!
V	Clevelandu izhaja že nad 40 let slovenski list z imenom
"AMERIŠKA DOMOVINA"
V	teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en
SLOVENSKI DNEVNIK Ako še niste naročeni na
"AMERIŠKO DOMOVINO"
nam sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
je. primeroma zelo poceni. Za vse leto vas stane samo ' $6.50; za pol leta $3.50, za četrt leta $2.
Naročite si jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
O MINNESOTSKIH . MEDVEDIH
(Križkraž) Stoji, stoji tam mestece, ki Gilbert imenuje se, po Rangu znano dobro vsem, čemu, naj to takoj povem.
Rojak saj naš je tam župan, Anthony Lopp, prav vnet
Slovan; \ po sredi mesta cesta pa
široka, glavna vam pel j a.
»
Ker žeja vlada večkrat tam, na cesti tej, — to dobro znam salun, saluna se drži, 14 jih je, verujte mi!
Gostilničar in naš sobrat, Slovencem vrlo vsem poznat Semeja Mike je gospodar, ljudem postreže za denar.
Korajžen lovec, nikdar plah je Mike, zato pa velik strah vsa minnesotska ima zverjad pred njim, ker isto strelja rad.
Medvedov tam je mnogo zdaj od kraja vandrajo kar v kraj; ob cestah se ustavljajo in potnike pozdravljajo.
Nedavno z "lizo" peljal se je Mike v gozd nad jagode; lovit še ribe k jezeru zato saj žilca bije mu.
Ko pelje se tako naprej "O strah in groza tamkaj glej jo kosmatinec star raca!— a puška moja je doma!"
Kosmata črna grda zver je Majka spravila v nemir: "Kaj bo sedaj če medved me objame, živega požre?"
Pa kosmatinec bil čez vse prijazen vljuden ker se je umaknil "lizi" stopil stran pa rekel Majku: "Dober dan!"
Na zadnjih nogah glej stoji priklone Majku, nasmeji; mu s taco salutiral je; kar Majku v glavo res ne gre—
Na "gas" pritisnil je vesel, da medved ga ni tam objel, in z "lizo" svojo odleti naprej, naprej, da se kadi!
Ta zgodba jagrom naj bo zgled, če gredo le kam na pregled: doma naj puške ne puste, kot storil Mike Semeja je."
Dobra glava
i'
Kmetica: "Ali bi, prečastiti gospod župnik pomagali, da bi se moj France učil naprej, morebiti se bi za gospoda izučil?"
Župnik: "Ali ima fant dobro glavo?"
Kmetica: "Dobro glavo ima, čez tri stopnice je padel, pa si je ni razbil."
Zdravnik in stara devica
Stari gospodični je svetoval zdravnik, naj se omoži, potlej ne bode več tožila o malenkostnih boleznih. Gospica se mu na to kar hitro odreže: "Vzemite me kar vi, gospod zdravnik." Zdravnik pa tudi ni bil v zadregi z odgovorom, ter reče: "Zdravnik le zapiše zdravilo, zavžije ga pa ne."
-o-
V hotelski restavraciji
Gost: "Nesite to porcijo kokoši stran, trda je še kot kamen."
Strežaj: "Morda je 'Plymouth Rock' vrste?"
Iz šole
Učitelj : "Ce bi Shakespeare še danes živel, ali mislite, da bi bil še tako cenjen ali čislan?"
Dijak: "Gotovo da, saj bi bil že 379 let star."
Materino svarilo
Mati: "Ali te ni sram, da te moram zopet kaznovati, kar se vrši že vsak dan tega tedna?"
(Sinko: "Vesel sem, da je danes že sobota."
The Spirit of a Rejuvenated KSKJ"
RAISE BLISTERS ON THE AXIS
"Well, Sawdust Caesar Mussolini threw in the towel. Things look mighty bright. This is just one of the victories with more to follow. But you people at home, don't let yourself go! Keep those machines rolling! Buy those bonds and stamps. They help to raise blisters on the Axis.
Excerpt from Pvt. Lou Verch's letter to the editor.
MONARCH BEERS, DAROVIC LAWYERS
SWEEP CLEAN IN STEVE CIRCUIT
» *« i Chicago, 111. — Mr. Zelezni-.chan Grocers won two to one
kar, backer of the Zeleznikar Fuels, chose a bad night to watch his team — at the last session of the Chicago Steves league. The Fuels just could not get going, so the Monarch Beers took three from them
verdicts over the Park View-Laundry, Gottlieb Florists, and Jerin Butchers, respectively. High men were Ralph Muha, 576, John Zefran, 518, Frank Banich, 507, Vincent Novak, 496, Hank Bascao, 564, John
with Edwin Zebuc, 502, and Kerzich, 486, George Husich,
John Kochevar doing the 566, Eddie Kerzicnik, 484,
heavy blasting for the Beers. Stanley Wolsic, 518, Louie Ko-
Louie Rabetz, 517, and Frank vacic, 456, Tony Rabetz, 448,
Koporc, 458, tried to fire up Frank Bicek, 444.
for the Fuels, but the heat was 1 Ralph Muha led the 200
off.	| scorers with a 207 and a 220.
T,01 , jtu Other double-century markers John Sluga's 551 and John________,	. r.
Jeray's 546 helped the Daro
were registered by Edwin Ze-
vic
Lawyers serve a three-
bic, 229, John Jeray, 206, John Sluga, 213, J. R. Tomazin, 200,
straight setback to the Toma- „	„ . ,	.
. *	T „ *	George Husich, 208, Stanley
zin Taverns. J. R. Tomazin ®	'	J
Wolsic.
482 respectively, did best for ¿J^^Tl ^backerato
and Frank Strupeck, 520 and
the Taverns.
In the other matches of the
come out and watch the teams perform. Members, too, are
evening the Kosmach Boosters, asked to come out and root for Fidelity Electrics, and Koren- the teams.
they said last week
Cordell Hull, Secretary of State :
"Throughout our national history, our basic policy in dealing with foreign nations has rested upon certain beliefs which are widely and deeply rooted in the minds of our people. Outstanding among these are:
1.	All peoples who, with 'a decent respect to the opinions of mankind,' have qualified themselves to assume and to discharge the responsibilities of liberty are entitled to its enjoyment.
2.	Each sovereign nation, large or small, is in law and under law the equal of every other nation.
3.	All nations, large and small, which respect the rights of others, are entitled to freedom from outside interference in their internal affairs.
4.	Willingness to settle international disputes by peaceful means, acceptance of international law and observance of its principles are the bases of order among nations and of mankind's continuing search for enduring peace.
5.	Non-discrimination in economic opportunity and treatment is essential to the maintenance and promotion of sound international relations.
6. Cooperation between na
TIME IS SHORT
When you're lying In a fox-hole with a rifle at your cheek. Then there aint no time for thinking of a forty-four hour week.
For the tropic rains pour on you while your nose Is In the mud
And your overtime Is counted when they pay you off In blood.
You just grip your rifle tighter as you wade into the fight, And there's no time off for gassing 'bout the date you had last night,
For you know it would be foolish, and you save your precious breath.
For the only date you're keeping Is a rendezvous with death. And you feel the fevered sUence As the sun begins to sink. Time Is short and growing shorter, It Is later than you think. When you're home and working steady you have time to shoot the bull
For the boss aint always looking and his hands are kin da' full.
You can grouse about your wages; you can sneak out for a smoke;
You can leave the drUl press idle while you hear or teU a Joke;
But the yap'offs coming later for the job you haven't done, When the fighting isnt over and the battle lsnt'won. For the forge that's lying idle forges chains you cannot see TU1 you find a stricken Nation in the bonds of slavery. And eternity will damn you ' As your soul begins to shrink, lime is short and growing shorter. It. is later than you think. Some are barn to do the fighting, some must work and
some must pray. But there isnt one among us who can sit and rest today; For the freedom that we cherish puts a levy on our soul, And we may not shirk our duty 'tUl we reach that final goal.
For the time is growing shorter As we hear destruction's brink. And your job needs lots of doing IT IS LATER THAN YOU THINK!
(This poem, author unknown, was sent back by an Army Air Foroes sergeant on foreign duty, explaining that it is a favorite of the men and that they would like to see it used in home pubUcatlons. We think it's good too.)
DOC ZALAR, EAGLE STORE, AYSEC PRINTS SHINE IN JOLIET PIN LOOP
Joliet, 111. — Doc Zalar's Ten Pin Flashes . . . 626 series and the rolling of a' Frank Ramuta couldn't keep 041 game by the Eagle Store up his rolling of 600 or better team and a 930 game by the series, so Doc Zalar took the Avsec Printers were the feat- series ... on games of 225 ures of the third bowling ses-1 series on games of 225 (high sion of the Joliet KSKJ Men's'for the nite), 221 and 180 . . .
be expected on purely military grounds; but it would be far more difficult for those Germans who are sick of the war to translate their feelings into action than it was in 1918.
"We may very likely, before the war is over, see a phony revolution in Germany put over by a sham opposition, by Nazi leaders or by military leaders who would be willing to cut the throats of their associates if they could thereby save not only their own necks but the substance of German military or industrial power. The object of such a revolution would be a compromise peace, which would leave Germany still very strong among her shattered neighbors, a peace which would be only the beginning of German preparation for the next war."
Bowling League.
Avsecs ....795 930 748 Peerless ..796 759 778 The Peerless Printers copped the series from the Avsec Printers by coming up with
society is kept on the march?.!
Come to the next meeting and show your spirit! •
Secretary.
Doc was tickled jank (so was Mrs. who watch^il him) . . . for it was his first 600 or better series in two years of trying • . . perseverance sure does pay . . . Andy Kludovich strong tenth frame finishes in | must have been practicing' on the first and last games. In shooting splits ... he picked the first game Tony Lilek's up two difficult ones . . . and turkey and Paul Laurich's 10th drew a big hand from theJ Cleveland, O.—Mr frame strike gave the Peerless bowlers and spectators . . .'Louis Kozel, 15219 team the decision by one pin. Tony Lilek's eyes must have Ave., announce The Avsecs second game score almost popped out
ARE YOU PLANNING, TOO?
St. Ann's Society, No. 150, of Cleveland, (Newburgh), O., last week announced that it will give a series of card parties to build u|> a fund.for a party to be given juvenile members at Christmas time.
We are now in the month of October and it would be well for lodges to make similar plans. There are a number of lodges thatliave a Christmas program for juveniles on their regular annual schedules—and alVhave met with success.
Will the lodges that intend to give a Christmas party of program for juveniles, please notify us, so we can publish the fact, and thereby perhaps encourage others to follow this worthwhile promotion.
It is not too early to start planning!
ROBERT DECHMAN COMMISSIONED AS LIEUTENANT
Robert E. Dechman, member of KSKJ Society No. 50, was recently commissioned a 2nd Lieutenant, as an army air corps pilot, after having completed training at Dohnam, Ala. Prior to his enlistment in April 1942 he had completed two years of pre-medical studies at the University of Pittsburgh.
His brother George C., at present a Staff Sergeant, will complete his training as an
^lun^De"'»?^:WAUKEGAN JOSEPHS HOSTS TO
er having completed one year' f r«a»f |*r*jril IT fUlflfA IICA
of Business Administration at I )fcK V llCflCn AI iHKAUU UMl the University, of Scranton. He	_
Waukegan,
is also a member of KSKJ Society No. 50.
Both officers are the sons of Mr. and Mrs. John A. Dechman. Mr. Dechman is the president of the Supreme Board of Jurors of the KSKJ. -o-
, MEETING NOTICE
Johnstown, Pa. — Officials of St. Stephen's Society, No.
I vanetich, ♦Joseph Iva-
Ill. — The St. Ikovich, Frank Joseph's Society, No. 53, was »Paul Ivanetich, host at a buffet supper for netich, Richard Jereb, William servicemen Sunday night, Sept. Jereb, William Jesenovec, An-26, at the Madison St. USO- thony Kerin, William Kolens, NCCS. The lodge sponsored Edward Kovacek, Frank Kozi-this affair in the interest of na, Ignac Krizay, Edward Kut-the young men who are giving zler, Joseph Leben, Anthony their full share for America. Lesnak, Frank Lesnak, Several hundred servicemen John Marinsek, Stanley Mer-visited the USO Club quarters lock, Stanley Meznarsic, Victor 187, are anxious to have a ¡during the day and a larg^ Meznarsic, John Miholic, Mike larger attendance at monthly number of them were in at- Miholic, Joseph Miholic, Stan-
meetings.
It is also important that all members pay time.
The next meeting will be held Oct. 10, so members,
tendance at the buffet supper, ley Miholic, James Moore, A1 Ladies of the Mother of God Musich, August Musich, Frank on parish who have been giving Musich, Joseph Musich, Wil-up a good deal of time and liam Musich, Albin Ogrin, Wil-have done fine work for the liam Ogrin, Anthony Opeka, USO during the past season John Papesh, Michael Pen-please attend. While the boys 'and wh© served the tempting ich, Joseph Petrovcic, John are fighting for us all over the food, were: Mmes. John Repp, |Plut, Edw. Poglayen, Jos. Pu-world, don't you members feel John Cepon, Lawrence Umek, staver, Frank Repp, Matt S?-iL.i 14. :---4. —1-.------------Andrew florin and Prank Pn- nira. Louis Serpe, JoS. Serti:,
that it is not only proper, but" Andrew Ogrin and Frank Po- nica,
also your duty to see that the 'glayen-	! A1 Setnicar, Frank Setnicar,
ENGAGED
and Mrs. Holmes the engage-
. trying ments of their two daughters of 930 overwhelmed the Peer- to follow the course of Flash's recently.
less 759 score, but the last fra- special hook . . . which was' Ann Marie is engaged to Mr. cas went to the Peerless team running all over the alley . . .'Vincent Champa, son of Mr. due to Paul Laurich's and Lou and by the pins . . . clean and Mrs- J- Champa, 447 E.
Zeleznikar's strong finishes, misses . . . Father Butala must,156 St., and her sister Helen is^esnik, Anton Barle, Albert Ce- the service. Frank Ramuta's 530 score was live a charmed life . . . can
The visiting committee from Paul Shebenik, Edw. Slana, the St. Joes lodge included Frank Stefanic, Peter Stefanic. Frank Jerina, president of the Frank Stupar, Frank Suhadol-lodge and Joseph Zorc, Louis n,k> Wm- Suhadolnik, Felix Kosir, Martin Zupec and Math Svete»
Slana, Sr. The members were Frank Terchek, Lawrence escorted on a tour of inspec- TerIaP> Chas. Urh, Fred Urh, tion by Mr. Gable, director of Rud°lph Urh, Fred Zalaznik, the Catholic USO center in Robert Zorc, Wm. Zorc, Aug-Waukegan.	ust ZuPec» John Zupec, Jos.
, , ,	Zupec, Victor Zupec, and An-
The St. Joes lodge at pre»- ton Jaronik> Jr.
The families of Mr. and Mrs.
ent has 86 members called to
the colors:	jVinko Miholic and Mr Frank
Raymond Carr, Joseph Ce- Musich each have four sons in
tops for the Peerless team call his shots . . . and it seems while John Culik's 554 and they come out as called . . . Matt Slana's 528 series were Supreme Secretary Zalar was high for the Avsecs.	missing , . . was attending the
White Fr. 803 862 757 National Fraternal Congress Slovenics . 807 780 887 Convention in Cleveland ... I The Slovenic Coals went in-1 wonder if John Culk was prac-to a first place tie by winning ticing secretly ... he sure is two games from the White working his back-up for good Front Liquors. The first game scores . . . what happened to .	,, , .was a battle to the pitch of the Will Kuhar in the third game?
jlast ball, and the Slovenics'. . . it looked like it was too
. much
Virginia C. Gildersleeve, Dean of Barnard College :
war organization of the world on four , Qene around for peace may take, one thing ^	iir:u>„ _____
about it we know positively— to be any good, it must have as a foundation understanding and co-operation between Britain and Arfierica."
*
Senator Elbert D. Thomas:
"Peace settlements should be prepared before hostilities and in those cases in
engaged to Cpl. Louis W. Som-jp0n, Joseph Cepon, Jacob	During the Third War Loan
rak, son of Mr. and Mrs. Louis bevec, Frank Drasler, Thomas Drive St. Joseph's Lodge pur-Somrak, 1201 E, 167 St. Cpl. ■ Dras'ler, Jerome D ro b nic k, | chased $1,500 worth of bonds Somrak returned to Fort Leon-, Louis Geryol, Stanley Geryol, as its contribution to the cause, ard Wood., Mo., after a one- John Gostisha, John Grampo, in addition to the present hold-week furlough.	I Peter Grampo,	ing of $10,000 on hand in war
The two sisters are members i Joseph Habyan, John Hera-' bonds, of St. Joseph Society, No. 169. Ver, Michael Hodnik, Joseph -o-
An Accident Every 18 Minutes
There was an accidental death every six minutes and an injury every three and a half
Joseph Zorc, sec'y.
will sponsor annual yugoslav hour
tions in the spirit of good | cease, and in neighbors, founded on the prin-1 which that is impossible, the ciples of liberty, equality, jus-¡methods of solving them should tice, morality, and law, is the
most effective method of safeguarding and promoting the political, the economic, the social and the cultural well-being of our nation and of all nations."
Elmer Davis, Director of OWI :
"There is no present reason to expect that victory will come either soon or cheaply. It is possible that the political
be agreed upon. The United Nation» should be organized as quickly as possible, so that when the war ends the univer-al structure of peace to promote economic justice and to prevent aggression, by whatever means or force necessary, will be ready for man's use."— FLIS.
-o-
NEW ADDRESS
Chicago, 111. — Pvt. John A.
A. Terselich is now stationed disintegration of Hitler's ram-j at Co. B, 6th Batt. Port. New shackle empire, already well ¡Orleans 12, La. He is a mem-begun, might bring a decision ,ber. of St. Stephen's Society, in Europe earlier than might j No. 1.
due to Tony GolobitsAi's dou- (to Will's sorrow . . . and a low ble and Father Butala's tur- score result. . . P«ul Laurich's key. The second and third round-house was pecking at(pac^t> games were runaway affairs, J the pocket all nite . . . for with each team taking a deci- good results . . . and two wins sion. Doc Zalar's 626 series for his team . . . Jimmy McTee topped the evening's scores reminds me so much of Joey of the league as well as the Horvath . ... for a little fellow White Front Liquors, while j. . . can throw a real "cannon-Frank Gregory's 549 and John ball" ... we now have a new Churnovic's 515 topped the'good father-and-son, combina-Slovenic scores.	tion ... in the Lilek's . . . fa-
Tezak ......867 722 842 ther Tony and son Bobby, a cident ¡n someone's home.
The Eagle 777 941 744 new-comer . . . both pretty The Tezak Florists took the fair bowlers . . . another fa odd game from the Eagle Store team. The Tezaks started off good with a nice 867 game, bogged down in the second Doc
game with a 722 score and fin-j training for something
ished the nite's chores with an j plays golf all afternoon . . . j	.
842 game to win the series then| bowls in the league at '"
from the Eagle Store team j nite . . . John Kren came up ers 810.7 an^ Slovenic Coals
Chicago, 111. — Palandech's that the dance will be given seconds' during" 1942*,*"the- Na-'yearly Yugoslav Music Festi- before other than a Czechoslo-tional Safety Council reports in val AwiU .take Place this year vak audience its 1943 edition of "Accident at American - Bohemian Hall, Other members on the pro-
,1436 West 18th St., Sunday gram will be Serbian Kolo
Occupational deaths occur- afternoon and evening, Oct. dances by the Yugoslav Javor red in 1942 at the rate of one 10' The music Pr°2ram starts club; Rose Arbanas, the pop-every 19 minutes, the Council,at 2:3U° and continues through- ular Yugoslav opera star; John said, and occupational acci-™1 the afternoon. The pro- Banch the gifted stage and dents occurred every 31 sec>ram JlH featuure Slovene mu- concert singer; Miss Helen Ko-onds. Every 18 minutes some- s,c whlch wlU *>c rendered by vacich the popular accordion-one suffered a fatal accident the famfus and ™*lcally *al- lst: MJSS Maryianne Goyko-at home and every seven sec-ifnted Plut Trio; Thomas Cu- yich the sensational baton onds there was a non-fatal ac-ikale' ^f	^ovene tenor, twirler and the Popovich Bros.
' ^„f .^oWc	Also, Frank Gradisek and Tim tamburitza orchestra. The
,	¡home deaths was falls, which
ther-and-son combination that ¡took a toll of 24>800 liveg last
has been bowling for the past'
,__, • , „„„ao Prelesnik in a duet of Slovene newest Serbian kolo dance
The largest single cause of *	(	44_,
melodies.	from Savme's great opera "The
The Czechoslovak folk Girl from Sandjak," which
dance, which was brought over was such a tremendous suc-
year. Burns, drowning, rail-
few years, is Mr. Zalar and son £oad' firearms poison gas and from Czechoslovakia in 1938, cess at the Blackstone Theatre,
T\	* 1	Ik _ '_____ ' 1 %	'	___2 11 L . ^aaAM AM^A J U.. 4lt />	rm	««Til 1 V-V A	_ 1%.. i-l« A nx MA A
John Azman must be
other poisons were the other major causes of death in 1942.
which could put up only one good game, and that a score of 941, which {is high team game for the young season of three weeks. John Kren's 536 was tops for the Tezaks while Charley Gregory's 538 was high for the Eagles.
with a hîce 536 series
810.3 avèrages ate high for
pretty many 200 or better the league teams.
games . . . rolled by: Doc Za- Slttvenics ........................6	3	.667
lar 825 and 221, Andy Kludo-| White Fronts ....	6	3	.667
vfc 222, Ffttftk Gregory 220, The Eagle	6	3	.667
Matt Slana 219, Johtt Culik Peerless ............................5	4	.556
210, John Kren 205, and WilliTfezaks ............................3	6	.333
Kuhar 202 . . . Peerless Print- Avsecs ________________________________1	8	.111
will be presented by the Cze- will be given by the same choslovak Sokol Organization group of artists who danced it of Chicago, and it will be one in the opera which was con-of the many features on the ducted by Rudolph Ganz. The program. Sixteen beautiful Bo- admission to the Yugoslav Mu-hemian girls will perform this sic Festival, which is a yearly dance. This is the Czech's na- feature of the Yugoslav peo-tional folk dance, made up pie in Chicago, is only 50 cents, from dances of the various national groups in Czechoslovakia. This dance made a sen-
For Victory, for our boy», for big returna on your invest-sation wherever it was present- ment — buy more War Bonds ed, and this is the first time'now!
	our
	page
	war
	kitchen
	By
	FRANCES
	JANCAR
	1110 Third St.
	La Salle. 111.
how to meet fear and competition in juvenile department field work *
Group strength is the most most plastic and retentive. It
potent power in this country is well, therefore, to organize today. It is being exerted in many ways — not all of them for good. Fraternalism generally, is the best.illustration for good. And the exercise thereof, particularly among our jun
WAR'S EFFECT ON THE FAMILY
__iors, is .— - ------- --------------------
Just because there is a war than ever, in the history of the ated with fhe lodge in which
what might be characterized as a "cradle roll" and to keep close track o" it as the years progress. In some societies this plan has been worked with a great deal of success. The more needed today, ¡children who are clo3ely affili-
on, and food is rationed, is no reason why tasty and nutritious desserts cannot be served. Dessert always rounds up a
world.
Children often have a better appreciation of what fraternal-
____________ _ _ ism signifies than do grown-
meTu* and* gives it "a satisfac-■ UPS- Certain it is that they tory ending. Here's a Lemon' manifest it in a higher degree Cheese Cake that is delicious, toward those whom they con-Lemon Cheese Cake ¡tact, as a rule. They are less 2 tablespoons butter, % cup selfish, zwieback crumbs, % cup con- Accustomed
fectioners sugar, 14 cup flour,
to look upon pretty much all people with
1 cup granulated sugar. 14 tea-,whom they are brought in con-spoon salt, 2 cups well-drained >ct as worthy of confidence
one or more members of the family are members naturally hold it in that regard to which it is entitled by reason of its long and illustrious history, as also its assurance for the future. There are few lapses among such fraternal families, for they all work together for the common good. Need New Blood, New Ideals Where can we find a medium so well fitted to accom-
cottage cheese, 1 cup helvy 'and as their friends, it is aston-jplish1 our up-building of mem-cream, 3 tablespoons lemon ing how seldom they are |bership generally, as concerted juice. 1 teaspoon grated lemon mistaken as to this in the re- effort put forth to interes and
rind, 1/, teaspeon vanilla, 4 Hts which follow such mani' enth1IWe °Ur ch*ldren? Bl*
r	'<• 1 1 • _ _ r____3 ___;n	______1 urnvb- nonnn^ ha an/>nmnliaha/l
well beaten eggs.
Spread 8 inch round pan with softened butter of margarine. Sprinkle with zwieback crumbs which .have been mixed with confectioners sugar! reserve two tablespoons of this mixture for the top. Combine remaining ingredients; beat well. Pour into zwieback
crust. Top with remaining j getting out the crowds — a crumbs. Bake in a slow ovenjhi£hly essential factor in fra-
festation of good-will toward big and little folks alike.
Youth Brings Out Crowds
It is noticeable that those lodges which avail themselves most frequently and fully of the home talent among the children of the members when arranging an entertainment
work cannot be accomplished with worn-out tools. Into our work must be put new blood, new ideals and new effort. Our lodge activities must be attuned to the tempo of today. If leadership is necessary, and we all know it is the paramount issue, then let us get to-program are most successful in gether and solve this problem
as society leaders. Find the ways and means to employ
325 degrees 1 hour, pan. Serves 6 to 8.
Heavenly Hash
2 cups hot milk, 3 tablespoons rice, 2 eggs, few grains
leaders for our junior departments locally, giving those leaders some remuneration which will engender enthusi-
Cool in ternal work. There are drill, degree and other teams to be organized or supported; musical clubs, booster clubs, girls'
and boys' clubs, and at least a ¡asm and inspire them to fur-cf salt, 1 3 cup sugar,"Ctea-'score of other desirable feat-jther our cause and aim and spoon vanilla. 1cup black |ures, in every lodge, which ap- ^ our juniors in the right di-walnut meats, cup whipping Peal very strongly to persons ¡ rection. cream.
Put rice in double boiler with
This cannot be prop
of all ages.	jerly or permanently accom-
A membership campaign Pushed, using the old method the *milk and~cook 1 "hour. Mix v/hich neglects the children j of volunteer services. The fra-together egg yolks, salt and and young people is not being ternal societies are leading the sugar and add to rice stirring ¡conducted upon correct princi-constantly, and cook until it p!es. A lodge can shift along thickens, stirring occasionally. I without the bl'der people, but Take from fire and fold in j it will be strongly supported if
beaten egg whites, >/2 teaspoon'the interests of youth is en-vanilla and i/i cup black wal-|listed. It will find it hard to nut meats coarsely chopped.jdo its full fraternal part and
assist in keeping down the mortality rate unless it appeals strongly and continuously to the young people — and cultivate the good-will of the chil-
When cold pile lightly in dessert glasses and serve with whipped cream and a cherry. Oatmeal Pudding 2 cups cooked oatmeal, %
cup evaporated milk diluted!dren, so that in the fullness of with H cup water and then, time the ranks may be recruit-scalded, 2 beaten eggs, 1 cup ed from them rather than from molasses, teaspoon cinna- outsiders who know little — mon, 14 teaspoon allspice, ljand often care less — about cup chopped raisins.	(the society and the work the
Cook oatmeal. When thick, subordinate lodge is doing in add diluted milk, and stir until,the community, free from lumps. Add well Strange as it may seem, beaten eggs, molasses, spices when the membership is per-and raisins. Place in buttered j sistently recruited from this casserole and bake in slow never-failing source — and
ranks and they visualize in no small measure the possibilities and potentialities for fraternal juvenile development. If our fraternal system permits the commercial institutions who have nothing to offer along educational lines, social and humanitarian lines to take youth into its hands, then a commercial product will be the result.
The urgent responsibility of our fraternal societies today is to create a source of supply that will compensate the de-mn.id for our maintenance in the future. The fraternal beneficiary system will not automatically perpetuate itself. If ¡the future of our system cannot be obtained from the youth of today it is difficult to foretell what the future will be.
m
oven for 40 minutes. Serve hot or cold with cream. Peppermint Stick Cream
1 egg yolk, 4 cups milk, 1/3 cup minute tapioca, 14 teaspoon salt, 2/3 cup crushed peppermint candy, and 1 egg white.
Let us meet the changing times
highly" desirabie "one — there with new ideas and new ideals.
Let us learn that youth cannot be linked to the past. It must members. 7n other words," it reach out toward the future.
is often little outside our
occasion to go ranks for new
is, in effect, an endless cjiain of prospects, most of whom do not need to be told or educated as to the desirability and ad-Mix egg yolk with small vantage of membership in the amount of milk in sauce pan.! society. They learn it young Add tapioca, salt, candy, and | and when their minds were
remaining »milk. Bring mix- j--
ture quickly to a full boil overlcream into applesauce. Add direct heat, stirring constant- j brown sugar, cinnamon, nut-ly. Remove from fire, mixture j meg> and lemon Juice Mix will be thin (do not overcook), thoroughly and place in refrig-Beat egg white until just|erator tray to freeze. Serve in lough to hold shape. Fold sherbet glasses, garnished with
Look to our youth to carry on, but let us give them all we have to encourage, to inspire, and to help their vision in carrying out their dreamed of ideas in their primary grades, to greater accomplishments in maturity.—Fraternal Monitor.
hot tapioca mixture gradually into egg white. Cool — mixture thickens as it cools. Chill.
Whipped Fruit Dessert
Cut 18 marshmallows into bits, add 1 cup unsweetened pineapple juice, a small bottle of maraschino cherries, 1 cup,cup canned peaches or apricots, cut fine. Let stand in refrigerator over night. Beat before serving.
Frozen Applesauce Pudding
3 cups canned applesauce, pint whipping cream, whipped,
whipped cream.
Coconut Bread Pudding
MOTIVES FOR SAVING
Most salesmen make a living by inducing people to spend money. Life insurance men persuade people to save money.
People save for various reasons, but the chief objectives
salt, 2 eggs slightly beaten, 2 cups scalded milk, Va cup coconut, 2 tablespoons 'butter, melted, teaspoon vanilla, 1 stale bread cut into
14 cup light brown sugar, yA
teaspoon cinnamon, 14 tea- ter and bake in moderate oven spoon nutmeg, 1 tablespoon 45 to 50 minutes or until pud-lemon juice.	I ding is firm. Chill. This dish
Fold in stiffly whipped! will serve 6.
Vt cup sugar, y4 teaspoon ¡are to maintain and improve
their accustomed standard of living and to enjoy financial independence in the sunset days of life.
Every time you induce a man to buy life insurance you must keep these motives for saving in mind, and you must be sure that your prospect realizes that only through life insurance can he guarantee financial protection for himself and family when either time or death puts an end to his income.
inch cubes.
Combine sugar, salt and eggs. Add milk gradually, then coconut, butter and vanilla, Placte bread in greased baking dish. Pour milk and egg mixture over it.
Place dish in pan of hot wa-
By Rev. Dr. Edgar Schmied-eler, O. S. B.
'The September issue of the Annals of the American Academy of Political and Social Science is devoted entirely to tho subject of "The American FamMy in World War II." And among special topics discussed are "Marriages, girths, and Divorces," "Changing Courtship and Marriage Customs," "Wo-, men in Industry," "The Child," "War and Family Solidarity and Stability," "The Family land Other Institutions," "Wartime Housing," and "Child Delinquency." Some of the articles are simply factual and descriptive. Others are theoretical. The latter reflect the ¡views of their writers. One who knows the authors, knows, for the most part, what their pieces will contain.
One article attempts to sum up the "partially predictable results" of what World War II will do to the American family. This is perhaps the most interesting and useful portion of the whole issue. Briefly, the conclusions drawn by the author are the following:
The Marriage Rate: In spite of the sharp rise in the marriage rate during the early part of the war, there will be enough postponed marriages by the time of the end of the conflict to cause a definite rise in the marriage rate within a year after the cessation of hostilities.
*
The Birth Rate: The rising birth rate of the early stages ¡of the war will give way to a falling birth rate as the various branches of the armed services take millions of men from their homes for a prolonged period, only to pick up again after the war. The situation in this regard was the following after World War *I: The rate rose SiH 1920 and 1921; declined sharply in 1922; remained at the level for two years, then started on a steady decline.
The Divorce Rate: This will show an increase. One of the reasons given for this prediction is the great number of hasty and fll-advised marriages that came with the war. The fact is. that marriage in this country has anything but an enviable record of stability and permanence even when begun under favorable auspices in normal times.
The Sex Ratio: If casualties are large there will be a dearth of men and a surplus of women after the war. Such was rather strikingly the case in Germany, France, and England after the last World War.
Changing Ethics: The shortage of husbands will result in various radical proposals on the part of some to remedy the unbalanced sex ratio. Among these proposals will be the legalizing of polygamy and the further rubbing out of the distinction between legitimacy
and illegitimacy.
*
Parent-Child Relationships: The many absences of parents from the home during the war period has led children to assume a new independence that has chang'ed the parent-child relationship. While the author of the article does not clearly make the point, there can be no doubt that this situation will
not easily be healed over after the war.
Moral Confusion and the Family: One need only hark back to the "wild twenties" and the "flaming youth" of that period to remember with what effort social controls were again in some reasonable measure established The great amount of delinquency already brought on by the present war will hardly cease immediately following the end of the conflict.
There is no doubt that American family life, seriously hurt during the first World War, steadily declined down to the second World War. Unless some very unusual measures are taken, that decline will not only continue after World War II, but will even increase in tempo.
00R AMERICAN GOVERNMENT
J
WHERE THE FUEL GOES
Ed. Nate: This liu-int Is a iiiMsne«	*
tha Haass af Representatives, Seventy-seventh House Docament No. tit «• »	*
of tha mm Congress. Haass Docaaaent No. 151 was a locations sad anaoers that were inserted la «ho September 12, 1IM.	'	. _
More than one million eoples of these pabueations have -bee® minted and distributed. The Hoeae J*«?«^**"*®"*?*^ different seosrio«. unanimously passed resotation re« —
these documents be reprinted.
The list af «acstions and answers was eecaplled by Wright Fatman af Texas aided by Mr. C. W. Gilbert of tha Refereneo Service of the Library af Ctmgnm. This series to from a booklet pabllshed by coartesy of former Congressman Martin L. Sweenej of Ohio.
Does the Government make lect revenue from newspapers a profit on other classes (than circulated free within the coun-first class) of mail?	ty from newspapers that are
No, but the profit made on carried at a loss outside of the first class mail has been more county of their publication? than sufficient in the past to There is a difference of op-pay the losses on other classes inion. Some people contend of mail.	*	| that it is a subsidy to the news-
FARMERS in the Cora Belt need carer one billion gallons of gsso-line and kerosene in their tractors last year •
RECOMMENDED BOOKS ON YUGOSLAVIA,
History of Serbia. By H. W. V. Tern-perley. London: Bell, 1917.
Sarajevo: A Study in the Origins of the Great War. By R. W. Seton-Watson. London: Hutchinson, 1926.
The Balkan Pivot: Jugoslavia. By C. A. Beard and George Radin. New York: Macmillan, 1929.
From Immigrant to Inventor. By M. I. Pupin. New York: Scribner's, 1929.
Yugoslavia Since 1918. By R. G. D. Laffan. London: Yugoslav Society, 1929.
Where the East Begins. By Hamilton Fish Armstrong. New York: Harper, 1929.
Marko—The King's on. By Clarence A Manning. New York: Robert M. McBride, 1932.
Alexander of Yugoslavia. By Stephen Graham. Nffw	Yale Univers-
ity Press, 19&.
Free Yugoslavia Calling. By Svetislav Potrovich. New York: Greystone Press, 1941.
Black Lamb and Grey Falcon. By Rebecca West. New York: Viking, 1941.
The Untamed Balkans. By Frederic oKvacs. New York: Modern Age, 1941.
Peasant Life in Yugoslavia. By Olive Lodge. London: Seeley, 1942.
Flight in Winter. By John C. Adams. Princeton: Princeton University Press, 1942.
Nor Any Victory. By Ray Brock. New York: Reynal and Hitchcock, 1942.
From the Land of Silent People. By Robert St. John. New York: Dou-bledsy, 1942.
Balkan Firebrand. By Kosta Todorov. Chicago: Ziff-Davis, 1943.
Wrath of the Eagles. By Frederick Heydenau. New York: E. P. Dut-ton, 1943.
Every KSKJ lodge should be active in one field or the other.
A PLANT* «aonfreturing^ airplanes faT New Bagtond bone 800,000* gálibos of foei*o¿l'a
,	WHY WORRY?
Aren't you tired of giving up such a large per cent of your ¡precious energy to worrying? J Aren't you about tired of wasting it in anxiety, which has never done anything for you except to keep you back, retard your progress? Aren't you tired of devitalizing yourself by lying awake nights thinking over your business cares, about the mistakes and blunders, the things which you could not help, and waking up the next morning feeling jaded and worn, lacking the brain energy and force which would enable you to overcome the very things which caused you insomnia?
Did you ever get any good out of worry? Did you ever know of anyone who was not .injured by it, who was not made less capable of coping with the thing he was worry-nig about?
Worry always devitalizes, weakens, and demoralizes the mind. It destroys one's concentrating ability and makes the ambition sag. It puts one's mentality in a negative condition so that one cannot develop anything like one's maximum possibilities.
Worry is the great curse of the race, the greatest enemy of humanity.—Selected.
papers. Others contend that What other classes of mail fhe pe(?ple t the benefit of
does the Government lose on? Ithe ,Qw gtage rate and nQ A newspaper is not required pogtage> jn ,ow subscription to pay postage on its papers priceg for new8papers and ma-distributed in the county of its gazineg Jn Qther wordSf it is publication Different depart- ingigted that if gtage were ments of the Government sent charged jt wou,a be passed Qn mail free of postage _ penalty to tfce people
in the form of
T^T amounting ° }. subscription rates, which 986,112.02 for the year ending wou,d retard the distribution
une 30, 1940, and the amount Qf n a ers and the dissem.
since that time has increased jnation Qf knowledge; it is the
great y.	1 personai opinion of the writer
Does the Post Office Depart- 'that it is in the public interest ment lose money on d a i 1 y for newspapers and magazines newspapers? If so, ho^r much? ¡to receive the rates and privi-For the fiscal year ending leges they now enjoy on distri-une 30, 1940, which is typical, bution of their publications daily newspapers paid the through the mails. Post Office Department post-1 Do the	a and nQ
age amounting to $8,459 923.'	amount tQ a subgid in
It cost the Government $35,-	„
anv case
369,048 to deliver the news- * f. . .	,
. .	. • , it is true that it amounts to
papers, making a net loss to ... .	,
fu ™ \	* a subsidy in some cases where
the Post Office Department of ., , .. u	, . „ .
««« oo- ^ „ j.	the publishers make inordinate
$26,909,225 for that year.	J". . . . .
v	J	profits, but in most cases it is
What about newspapers oth-	a subsidy to the people who
er than dailies? Did the Post	obtain reading matter at such
Office Department lose or gain	a low cost.
on them?
For the fiscal year ending June 30, 1940, newspapers other than dailies paid the Government in revenue $4,-005,966 as postage, but the Government expended to render the service necessary to make delivery of the newspa-
Is a woman Member of Congress referred to as a "Congressman'* or a "Congresswo-man"?
She is referred to as "the Congresswoman from-."
Who is the only Speaker of the House to become Presi-
pers $16,898,182, making a'dent?
net loss to the Government for James K. Polk, Tennessee, that year $12,892,216.	He was Speaker from 1835 to
1839, and President from 1845 to 1849. Two Speakers later becai^ Vice President: Schuyler Colfax and John N. Garner.
How much does it cost the Government to deliver newspapers free in the county of publication?
For the fiscal year ending June 30, 1940, which is typical of other years it cost the Government $7,020,974 to render this service free in the county and for this service the Post Office Department did not receive any postage or revenue whatsoever.
How much does the Government lose annually ordinarily on the second-class publications and free-in-county publications?
For the fiscal year ending June 30, 1940, the loss to the Post Office Department on these publications was $85,-381,026.
Does the Government lose or gain on parcel post delivered through the Post Office Department?
For the year ending June 30, 1940, there was a loss in revenue to the Post Office De-partment on parcel post, amounting to $21,809,869.
On what theory does our American Government permit newspapers to be sent through the mails free anywhere in the county where the newspaper is published?
On a theory that originated with George Washington, our first President, who said that it was in the public interest for newspapers to be distributed free through the mails in order that dissemination of knowledge to the people might be encouraged.
Could a person other than an elected representative in Congress serve as Speaker of the House?
Yes. There is no constitutional objection to such an arrangement. The House is empowered to "choose their Speaker and other officers," without restriction. But in fact, the Speaker has always been a Member of the House.
Who profits from the failure of the Government to col- miaa!
A TRUE FRIEND
Death may steal down upon
me as a thief And cut me off when I am
least aware, Without so much as leaving
me a brief Moment of recollection to prepare ;
I cannot stay its march a single hour Though I should offer it a nation's wealth, It heeds not beggar's tears nor
monarch's power, It bargains not with sickness
or with health. Let me live my life from day to day
That I may welcome death as a
true friend Who comes to lead my weary
heart away Where it shall find contentment without end; Death holds no terror for the
faithful soul That makes eternity its longed-for goal.—Selected.
-0-
Invest in War Bonds for a profitable payoff that can't