NAJČA, GLASILO OSNOVNE ŠOLE GRM, NOVO MESTO LETNIK IX, januar 1997, št. 1. Živijo! To, da imaš v rokah 1. številko Najče, te je najbrž spomnilo, da je že šola, medtem ko ti kar ne moreš iz kože počitniško razpoložene frklje oziroma frajerja, ki se sonči in izpod očal opazuje ostala napol sprožena bitja v okolici. Hej, človek! Prve snežinke že plešejo nad tvojo glavo, v njej pa je še polno prijetnih spominov, ki znanju kar ne pustijo noter. Primi se v roke, saj poznaš tisto zgodbo, da bolj ko si priden, več ti prineseta Miklavž in dedek Mraz, ki že trkata na naša vrata. Ozri se malo po vrstnikih in sošolcih, ki so zatopljeni v knjige in se potihoma veselijo daril, ti pa lenariš in si seveda tudi želiš biti obdarovan. To ni ravno pravično, sicer pa je zdaj zadnji čas, da pričneš z delom. Šolsko leto je vsekakor že zdavnaj steklo. Imeli smo si priložnost ogledati 2 filma in ugotovili smo, da so Kretenčkovi res neumni in da bi jim koristila strokovna pomoč, pa tudi zaljubljen je lepo biti, pa obenem imeti pametnega delfina Fliperja, četudi ti kakšen dan zagreni prismuknjeni stric. Naši športniki so nam pritekli, priskakali in primetali odlična mesta. Dobili smo tudi nekaj novoo-premljenih učilnic, ki smo jih bili zelo veseli. No, morda ti ravno ne, saj je izginila klop s tvojimi incial-kami ali celimi zgodbami, vrezanimi v les. Če vsega tega ne veš, potem je s tabo res nekaj narobe in ti bomo morali pošteno kričati na uho, da te zbudimo. Saj veš, nisi medved in nikakor ne moreš zime kar prespati, kajti če bi bilo to mogoče, ne bi bilo v šolo prav nikogar in bi vsi veselo dremuckali pod toplimi odejami. Pozdravljam vas Žana Fabjan, 7. a VESTI Živimo za en svet, učimo se za en svet V sredo, 23. 10. 96, so Šmihel-čani na svoji šoli pripravili kratko predstavitev vtisov s 3. mednarodnega tabora v Piranu. Osnovne šole iz sedmih evropskih držav so sodelovale pri projektu, ki ga že tretje leto zapored organizira Unesco. Teme letošnjega tabora so bile naslednje: mehkužci v vodah, relief v naši okohci in stare obrti. Učenci šmihelske šole so se odlično predstavili z raznimi plakati in video posnetki znamenite in že skoraj pozabljene slovenske obrti sitarstva in pletarstva. Na taboru so predstavili tudi svojo naj osebnost, znanega slikarja g. Janka Orača. Na predstavitvi v osnovni šoli Šmihel smo si gostje ogledali video posnetke z utrinki z mednarodnega tabora in igro, ki so jo uprizorili v Piranu. Tabor na OŠ Cirila Kosmača v Piranu je potekal pod geslom »Živimo za en svet, učimo se za en svet«. Anita Tintor, 7. b Dan boja proti kajenju 21. november je svetovni dan boja proti kajenju. Vsi se zavedamo, da kajenje škodi zdravju, toda nekateri si ne morejo ali pa preprosto ne želijo pomagati, zato je nekaj v zvezi s tem storila država. Sprejela je zakon o prepovedi kajenja na javnih mestih, zdravstvenih ustanovah, šolah, skratka povsod, kjer ni za kajenje določenega prostora. Torej, kadilci, pozor: če boste kršili zakone, boste morali odšteti čedno vsoto denarja! Zato se raje vprašajte, čemu kadite in si raje poiščite strokovno pomoč. Vsem ostalim pa še koristen nasvet: ne prižgite prve cigarete, saj vam vzame delček zdravja ter telesne, socialne in duševne blaginje. Največ nevarnosti grozi ravno mladostnikom, ki jih mikajo cigarete, so radovedni, kakšen je občutek, ter imajo željo po pripadnosti v družbi. Pletarstvo na Dolenjskem V četrtek, 14. 11. 96, smo si učenci 5. a razreda ogledali razstavo o pletarstvu. Razstavo nam je predstavil g. Florijan Kastelic. Povedal nam je, kako se plete košare, peharje, iztepače... in tudi, da nekaj surovin uvaža iz Kitajske (Hong Konga). Nekaj učencev se je poizkusilo v pletenju, nekateri pa so jih dobili z iztepačem. Veliko smo se naučili in odšli nazaj v šolo, kjer smo se veliko pogovarjali o tem. Pri SD smo morali napisati poročilo. Tisti, ki smo ga napisali, smo dobili plus, drugi pa so morali poslušati, kaj smo napisali. Tu je nekaj podrobnosti z obiska v Dolenjskem muzeju. ... in to 50 REZULTATI. Nataša in Tina, 5. a Razstava malih živali Od 22. do 24. novembra je na naši šoli potekala razstava malih živali, ki jo je organizirala Turistična zveza Novo mesto. Razstavo smo si ogledali med uro gospodinjstva. V telovadnici so imeli skoraj vse predstavnike kokoši, zajcev, golobov, gosi, rac, pa tudi rib in želv. Za vsako žival pa je bila na kletki napisana njena vrsta, teža, velikost ter poreklo, iz česar smo lahko razbrali mnogo zanimivosti o vsaki živali. Najbolj zanimivo je bil pripravljen prostor za račke mandarinke, ki je bil ograjen, poln mahu, grmičevja, manjših dreves in celo vodomet je imel. Skratka, prostor je bil na las podoben pravemu biotopu. Na razstavi je bila tudi manjša prodajalna z raznimi igračami, spominki in celo med so prodajali. Lahko rečem, da je bila razstava pestro organizirana in vredna ogleda. Anita Tintor, 7. b Razstava metuljev Zadnji dan jesenskih počitnic, ko ni bilo kaj početi, se je moja mamica domislila, da bi odšli v Ljubljano in si ogledali razstavo metuljev. Ko smo prispeli, smo najprej videli velik steklen zimski vrt z veliko cvetja in zelenja, znotraj prekrit s tanko belo zaveso. Kupili smo štiri vstopnice in se sprehodili med metulji. Barve na njihovih krilih so se prelivale. Največji je bil nočni metulj ali vešča. V naslednjem nadstropju so bili slovenski metulji, vendar nagačeni. Ko smo si vse to ogledali, smo se počasi odpravili domov. Razstava mi je bila zelo všeč in uživala sem. Zdaj se mi je za hip utrnilo v mislih, da bi se tudi jaz začela ukvarjati z metulji, vendar mislim, da moram še malo počakati. Špela Kastelic, 5. c Ure s pedagogom V letošnjem šolskem letu imamo večkrat za uro nadomeščanja g. Tihomirja Troha. Pedagog vsako učno uro dobro pripravi; pripravljenih ima več tem, o katerih se želimo pogovarjati. Najbolj všeč mi je bila ura, ko smo ugotavljali, kako dobro se med seboj poznamo. Pedagog g. T. Troha je pripravil razna vprašanja, na katera smo odgovorili in jih nato nepodpisana oddali. Presenetilo nas je, kako dobro se poznamo med seboj. Največkrat so nas izdale drobne malenkosti in način izražanja. Eno izmed ur pa smo namenili urejanju naših sivih celic in spoznavali svoje sposobnosti in zmožnosti. Tudi spolnosti smo namenili nekaj časa. Na listke smo napisali vprašanje, ki smo si ga vedno želeli zastaviti, pa nismo imeli priložnosti. Pedagog nam je resno odgovarjal na vsa vprašanja, zato smo tudi mi uro vzeli resno. S takimi urami, kot je etika in družba, in s pomočjo pedagoga spoznavamo sebe in sošolca, naše težave in želje. Če bi imeli več ur, namenjenih takim in drugačnim vprašanjem, bi se med seboj prav gotovo bolje razumeli in imeli boljše odnose v vseh pogledih. Anita Tintor, 7. b Naravoslovni dan Obisk v živilskem laboratoriju V torek, 15. 10. 1996, smo imeli naravoslovni dan. Vsak učenec se je lahko odločil, h kateri skupini bi pristopil. Razdeljeni smo bili v štiri skupine. Prva skupina se je odpravila v novomeško pekarno, kjer so počeli mnogo zanimivega. Povedali so nam, da so pekli kruh, žemlje... Druga skupina je obiskala mlekarno na Bajnofu. Tam smo izvedeli mnogo zanimivosti o predelavi mleka in mlečnih izdelkih. Tretja skupina se je odpravila na kmetijo Krnc. V četrti skupini, kjer sva bili tudi midve, smo obiskali živilski laboratorij v Novem mestu. Zbrali smo se ob 8.30 in se v učilnici dogovorili za delo. Z vprašalniki smo se odpravili na ulico Mej vrti, kjer stoji * ZZVNM. Tam nas je sprejel g. Fortuna, ki nam je odgovoril na vsa vprašanja. Nato smo se odpravili v mikrobiološki laboratorij, kjer nam je mikrobiologinja Tatjana Harlander razložila vse o analizi hrane. Ogledali smo si tudi laboratorij, kjer poteka analiza živil. Trenutno imajo analizo vseh otroških dud. Ogled laboratorija je bil za vse poučen in zanimiv. Odslej bomo vedeli mnogo več stvari, ki se dogajajo v ZZVNM. Ko smo prišli v šolo, je vsaka skupina naredila plakate, ki visijo v avli šole in si jih lahko vsi ogledate. * ZZVNM — Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto Anita Tintor, 7. b Doris Semenič, 7. b LU2-AR. PtiMoi Kotleu Gobarska predstavitev V petek, 27. 9. 1996, smo imeli zelo dobro predstavitev gob. Najprej smo imeli predavanje, na katerem smo zelo dobro spoznali pomen besed: goba, gliva, glivica. Seveda smo* vsi nestrpno pričakovali ogled razstave, ki je bila v telovadnici. Gospod Alojz Boh nam je tudi povedal, da je zelo veliko gob v Sloveniji in da jih je nekaj, ki so celo samo pri nas. Izvedeli smo tudi, da krava takoj prepozna, ali je goba užitna ali ne, zato ameriška vojska zelo veliko plačuje, da bi odkrili, kako krava gobe takoj prepozna. Navduših smo se tudi nad razstavo. Še posebej so nas zanimale strupene gobe, zato da jih ne bi po pomoti kdaj utrgali ter pojedli. Videli smo tudi veliko gobjih družin. Moram reči, da sta bila to predavanje in ta razstava zelo poučna. Rada bi opozorila vse otroke in starše, da se gob ne sme uničevati, tudi strupenih ne. Ana Čolič, 7. b NekadUci -ogrožena vrsta Ja, nekadilci res postajamo ogrožena vrsta. Tudi zato, ker nam dajejo zgled učitelji, starši, prijatelji in drugi ljudje. Ne morem razumeti, zakaj namesto cigarete ne dajo v usta raje žvečilnega gumija. Mar se nihče izmed kadilcev ne zaveda, da kajenje povzroča pljučnega raka in bolezni srca in ožilja? Sramota pa je, da tudi zdravniki, ki bi se morali boriti proti kajenju, kadijo. Ali pa učitelji. Učence kar naprej prepričujejo, da je kajenje škodljivo, ko pa stopiš v njihov kabinet, ne vidiš več kot dva metra pred sabo, saj je soba polna sivega smrdljivega dima. Tudi mnogi starši učencev kadijo. Že ko pridejo otroci domov, jih zagrnejo oblaki dima in proti svoji volji postanejo pasivni kadilci. V Ameriki kajenje ni več moderno. Zanima me, kdaj ne bo več pri nas. Zelo pa mi je všeč, da od 17.11. 1996 velja nov zakon, ki prepove- duje kajenje v javnih prostorih, pa tudi to, da je reklamiranje cigaret dovoljeno le na pepelnikih, vžigalnikih ipd. Tudi letos bomo podpisali, da v tem šolskem letu ne bomo prižgali cigarete. Upam, da bo podpisov čim več. Ajda Zorko, 8. b P. S. Od 18. novembra dalje v naši šoli nihče več ne kadi. Klernein Š.g.c* Zbiranje starega papirja Polovica izkupička Sarajevu, polovica oddelčnim skupnostim V septembru in oktobru je na šoli potekala akcija zbiranja papirja. V četrtek, 24. 10. 96, so učenci prinesli zbrani papir, ki so ga nekateri bolj, drugi manj pridno zbirali. Zunaj so ga stehtali in ugotovili, da so bili nižješolci bolj marljivi kot višješolci, saj so zbrali kar 7379 kg papirja, medtem ko so učenci višje stopnje zbrali le 3986 kg papirja. Najbolj marljivi na nižji stopnji so bili 3. c (965 kg), 4. b (839 kg) in 4. a (825 kg). Na predmetni stopnji pa je največ zbral 8. d, in sicer 688 kg papirja. Vsi skupaj smo zbrali 11.365 kg, kar je prineslo 100.000 SIT. Polovica zbranega denarja smo namenili dogradnji osnovne šole v Sarajevu. Tako smo tudi Grmčani pomagali Sarajevčanom. Druga polovica pridobljene vsote je ostala oddelčnim skupnostim. 7. b ni zbral nič papirja, zato smo se dogovorili, da bo vsak izmed nas prinesel 100 SIT in se tako pridružil človekoljubni akciji. Anita Tintor, 7. b Moja šola Osnovno šolo Grm obiskujem že šesto leto, zato lahko o njej povem marsikaj. Ko sem prvič prestopila prag šole, me je obdalo spoštovanje ter strah pred novim in neznanim. Toda kmalu, ko sem vstopila v 2. b razred in so me sošolci prijazno sprejeli, sem se počutila mnogo bolje. Vsak dan sem prihajala v šolo bolj sproščena in pogumna. Tako so minevala tudi ostala šolska leta, polna pričakovanj, veselja ter prijateljstva. Spoznala sem, da šola ni nič strašnega, ampak je to le stavba, ki je polna otrok. Vsak kotiček šole mi je znan, njene učilnice, telovadnica, bazen, igrišče ter celo vsa drevesa, vrtnice, trava ter klop, na katero sem prvič napisala z majhnimi črkami svoje ime. Šola je podnevi podobna pravcatemu mravljišču, saj v njej vse šumi. Zvečer pa je mirna in spokojna kot sama noč, ki ve za vse naše skrivnosti, a jih nikomur ne izda. Skratka, šola mi je prirasla k srcu in vsak dan vstopim v ta hram učenosti polna novih pričakovanj. . Na šoli me motijo učenci, ki odpadke mečejo po tleh, pišejo po stenah, lomijo stole in dežnike ter počnejo še mnogo drugih grdobij. Anita Tintor, 7. b Prenovljena kemijska učilnica Med poletjem so na naši šoli prenovili kar nekaj učilnic. Med njimi je bila tudi učilnica kemije. Ta novica, ki smo jo izvedeli že prvi šolski dan, je razveselila učence, ki so navdušeni za kemijo. Nova kemijska učilnica nam je omogočila, da v njej izvajamo tudi zahtevnejše eksperimente. V učilnico smo dobili tudi nove klopi, omare, table in podobno. Meniva, da prenovljena učilnica ni razveselila le učencev, temveč tudi učitelje, ki v njej poučujejo kemijo. Maja Ferbežar in Tea Tušek, 7. b Ali so vaše torbe pretežke? Kaj mislite, bi bilo bolje, če bi imeli lažje torbe? Povprašajmo! Kaj bi ukrenili? Letošnje leto se knjižnica zapre že ob 10.30. Odprta je samo zjutraj in med glavnim odmorom. Zakaj ne tudi po pouku, vsaj do 13.00? Takšni so predlogi anketiranih: Špela, 5. c Torbe so absolutno pretežke! Ivina, 8. d Super bi bilo, če bi imeli šolske omarice. Takega mnenja je skoraj večina osmošolcev. Katja, 6. a Ja, imenitno bi bilo, če bi imeli šolske omarice. Teh torb ne bi več prenašali naokrog. Jaša, 5.a To bi mi bilo všeč, samo žal to ni mogoče. Predrago je. Sicer pa imajo to samo srednje šole v Ameriki. Mirveta, 8. a Meni so torbe zelo težke, zato ker imamo preveč knjig. Tina, Nataša, Tina, Suzana, 5. b Andreja Žalec, 8. a Najbolje bi bilo, če bi bila knjižnica odprta samo med glavnim odmorom in po pouku (približno od 12.30 do 13.30) ali pa samo po pouku. Anja Blatnik, 5. c Bilo bi bolje, da bi bila knjižnica odprta tudi po pouku. Tina Miklič, 5. a To je res škoda, ker se tako zgodaj zapre. Daša Jaklič, 5. b Najbolje bi bilo, da bi bila odprta po pouku. Blaž Štrbenc, 5. c Bilo bi bolje, da bi bila knjižnica odprta dalj časa. Tea Tušek, 7. b Bilo bi dobro, saj bi lahko v njej ostali tudi po pouku. J6/VUC M- Petošolci Jjreg v Jfovemmestu — jtim tfain in I^učol/swerl (){rain) Založil Alf__„ v Novem mestu Verlag Alfons 0blak in RudolfsWcrt V*/; Novomeški Breg ob koncu 19. stoletja. Komu Matiček, hči župana, ki mar mu je slovenstvo, nista znana? /Prešeren/ Da bi ugotovili, kako je s tem, kar trdi Prešeren, pri nas v Novem mestu, smo se tri osmošolke 14. oktobra odpravile na zanimiv sprehod po Novem mestu. Pri pouku slovenščine nas je učiteljica vprašala, če vemo, kje v Novem mestu je bila na Slovenskem prvič uprizorjena komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Ker ni nihče vedel, smo se dogovorili, da se kot turistke napotimo preko Krke, da bi našle znamenito hišo, v kateri se je zgodil za Slovence pomemben dogodek. Seveda nismo želele prej ničesar izvedeti niti od učiteljev niti od staršev. Mimoidočim smo zastavljale naslednje vprašanje: Ali veste, kje je bila prva uprizoritev veseloigre Ta veseli dan ali Matiček se ženi? Mladina (14-25 let); — Ne vem (tri osebe) — Pojma nimam (tri osebe) — Ne vem. Bolje bi bilo, če bi me vprašala o ljubezni, (ena oseba) — Ne vem, recimo na Glavnem trgu. (ena oseba) — V Callypsi (ena oseba) — Ja (ena oseba) Odrasli (26—45 let): —Ne vem (štiri osebe) — V Domu kulture (tri osebe) — V enciklopedijo bo treba pogledati (ena oseba) — V Ljubljani (ena oseba) — Mogoče v študijski knjižnici (ena oseba) STAREJŠI (od 45 let naprej): — Ne vem (tri osebe) — Ne vem... ni daleč (ena oseba) — Sokolski dom (dve osebi) — Nimam pojma (ena oseba) Nasproti domače lekarne, zraven kmetijske zadruge Hobi (ena oseba) - PRAVILNO! Po navodilih prijazne starejše gospe smo odšle s Seidlove ulice proti Glavnemu trgu. V Rozmanovi ulici smo našle tako iskano spominsko ploščo. Na njej je pisalo: Na tem mestu, v hiši Matije Kastelca, je bil 6. prosinca 1848 Veseli dan ali Matiček se ženi Antona T. Linharta prvič na Slovenskem igran. Novo mesto 1968 Ko smo bile zraven spominske plošče, smo še enkrat začele spraševati ljudi, če vedo, kje je bila prvič uprizorjena veseloigra Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Odgovori pa so bili v večini: »Ne vem«. Nekateri pa so nas kar preslišali in šli svojo pot. Naš cilj je bil dosežen, a porodila se nam je nova ideja. Le koliko ljudi ve, kdo je napisal Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Zastavljale smo še naslednje vprašanje: Kdo je napisal Ta veseli dan ali Matiček se ženi? Mladina (14—25 let): — Ne vem (ena oseba) — Valvasor (ena oseba) — Jurčiči, (ena oseba) — A. T. Linhart (pet oseb) OdrasU (26-45 let): — Ne vem (dve osebi) — A. T. Linhart (šest oseb) Starejši (od 45 let dalje): — Ne vem (dve osebi) — Ne vem, sem šele prišel v Novo mesto (ena oseba) — A. T. Linhart (pet oseb) Naš komentar Ljudje smo zelo različni, tudi razmišljamo vsak po svoje. Nekaj skupnega pa le imamo. Večkrat ne vidimo znamenitih stvari, ki jih imamo ves čas pred nosom. S to anketo smo dokazale, kako nevedni smo ljudje, kako malo poznamo zgodovino in našo kulturo. Najbolj žalostno pa je, da tako malo vemo o mestu, v katerem živimo. Ne mislite, da so naši pogovori potekali brez težav. Ko smo se odpravile v mesto, da bi našle kulturno znamenitost, smo se že na začetku na nek način veselile. Bile smo polne pričakovanja, kako se bodo glasili odgovori na zastavljena vprašanja. Srečevale smo zelo različne ljudi. Nekateri so kar odhiteli naprej in nas še slišati niso hoteli. To nas je zelo presenetilo, saj smo mislile, da je odnos med ljudmi vsaj malo bolj kulturen in spoštljiv. A zaradi tega nismo obupale ali izgubile poguma. Postale smo še bolj vnete. Anketirale smo celo polici- ste, razne trgovce in natakarje. Na koncu smo bile z rezultati zadovoljne, saj je bila večina ljudi pripravljena odgovarjati. Odgovori so bili seveda različni in moram priznati, da smo se pri nekaterih prav | nasmejale. Bližal se je večer, a me še nismo j izvedele pravilnega odgovora. Ne bom tajila, da smo bile že zelo utru- j jene. Razburljiva avantura se je srečno končala. Izvedele smo nekaj novega — kje je bila prva upri-1 zoritev komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Moram reči, da [ smo ob delu uživale. Naima Oblak O., 8. b Ajda Zorko, 8. b Ingrid Korak, 8. b Šolski zvonec V Matjaž Razpotnik, 5. c Všeč bi mi bilo, če bi imeli šolski zvonec, saj bi se ure točno končale. Rrii ^^LbUoJ^Č, čebibi S- a šolski. ^ec. 9 biti že zaradi zamujanja ur. a Renato Tomc, 5. a f ( Morali bi ga imeti. Še posebej za Mj nas, zamudnike. ■ Mirveta Kazič, 8. a I Zvonec bi moral biti zato, da nas I učitelji ne bi mogli dlje zadržati. I Maruša Spasovski, 5. c m Morali bi ga imeti zaradi tega, da rT vemo, kdaj se pouk začne. 1 Petošolke: Tina, Nataša, ^ Tina, Suzana bi bilo bi več zatnu- ) s O* v M v^- ■k Sp Oy mm.- \ ,Cebi imeli šc šolski Aida,6b Šolskiz^l TX\Ota >V0- Luka, 5. a Da, vsaj zaradi nas zamudnikov. I obl,-koval« INTERVJU Urednica Novega medija Jasna Šinkovec Z Jasno sva se dobili pri meni doma. Je zelo prijetna in zgovorna. Poznam jo kot mamico dveh mojih prijateljev, Urše in Nejca, in kot dobro gospodinjo, ki peče čudovito »parfaet« torto. Za intervju z njo sem se odločila, ker me zanima njeno delo. Preberite, kje dela, kaj dela in s čim se ukvarja v prostem času. Kdaj ste se pričeli ukvarjati z novinarstvom? Z novinarstvom sem se pričela ukvarjati že v osnovni šoli v Kranju, ko sem pisala za šolski časopis. Kasneje sem s pisanjem nadaljevala v gimnaziji. In čisto po naključju je novinarstvo postalo moje delo. Med študijem zgodovine in sociologije sem po naključju prišla v Novo mesto in sprejela v IMV-ju ponujeno delo urednice časopisa. Pri katerih časopisih ste delali? Delala sem pri Kurirju, pri reviji Moški svet, sedaj pa sem urednica informativnega mestnega časopisa. To je novomeški Novi medij. Sodelovala sem tudi pri nastajanju Najče. Zabavno je bilo z izbiro imena. Spomnili smo se ga takole: v nabiralnik so padali različni predlogi: Grmiček, Packa, Meteor ipd. Moj sin Nejc pa je časopisu, ko je bil majhen, rekel ačopis. Učenci, ki verjetno sedaj že končujejo fakultete, so bili navdušeni nad tem imenom, vendar sem jim predlagala, naj se sami domislijo česa izvirnega. Tako so prišli na idejo NAJČA - NAJ ČASOPIS in dokazali svojo izvirnost. Ste kdaj intervjuvali kakšno znano osebnost? Da, intervjuvala sem predsednika države Milana Kučana, pa tudi druge pohtike, ki so prihajali v IM V. Kdaj in s kom ste naredili prvi intervju? Naj pomislim! Aja, naredili smo ga učenci, ki smo delali samostojen časopis, ker se nam je zdel šolski preveč dolgočasen. Naredila sem ga s takratnim kranjskim županom. S pomočjo tega intervjuja smo zvedeli stvari, ki so nas vse zanimale in dobili obljubo, da bo mesto dobilo drsališče. Ste bili uspešni? No ja, več koristi od tega so imeli mlajši rodovi, saj so ga kljub obljubam zgradili šele, ko sem prišla na fakulteto. V časopisu Novi medij je veliko fotografij. Ali je tudi fotografiranje vaš hobi? Ja, rada fotografiram in sem vesela, kadar mi posnetki uspejo in z njimi razveselim še koga drugega. Kaj delate v prostem času? Rada hodim v kino, preberem dobro knjigo, obiskujem gledališke predstave in koncerte ter hodim na piknike s prijatelji. Ostali prosti čas mi vzameta moja otroka, Nejc in Urša. Zahvaljujem se vam za pogovor in vam želim še veliko uspehov pri vašem delu. Hvala. Tea Durmič, 5. b Mlada pevka Maruša Piletič Predstavljam vam mlado pevko, ki se trudi za uspeh svoje pevske kariere. Hodi v 6. b razred. Kdaj si začela svojo pevsko kariero? Peti sem začela na karaokah v Brusnicah, pred enim letom. Kje vse si že nastopila? Nastopila sem že po več krajih po Sloveniji. Kdo te vzpodbuja in spremlja ob nastopih? Največkrat me pelje očka, vzpodbuja pa me mamica. Kje snemaš pesmice? Vse pesmice snemam v Kamniku. Kdo je tvoj vzornik? Moj vzornik je Mariah Carey. Koliko pesmic si že posnela? Posnela sem že šest pesmic. Si na svojih nastopih spoznala kakšnega zvezdnika? Zaenkrat še ne. Boš svojo pevsko kariero nadaljevala in postala pevka? Verjetno bom. Kdaj bo izšla tvoja prva kaseta? Moja prva kaseta bo izšla februarja 1997. Kaj misliš, da boš po poklicu? Mislim, da bom odvetnica. Na kateri naslov ti lahko pišejo oboževalci? Maruša Piletič Imenje 14 8310 Šentjernej Ali imaš tremo, ko nastopaš? Nikoli je nimam. Si na nastopih spoznala kakšnega fanta? Ne. Ali kdaj zapoješ sošolcem in sošolkam? Včasih jim zapojem. Si nastopala že po vsej Sloveniji? Da. S čim se ukvarjaš v prostem času? Igram klavir, hodim k solo petju, se dopisujem... Kateri šport ti je najbolj všeč? Najbolj mi je všeč rokomet. Imaš hišnega ljubljenca? Da, imam dva psa. To sta Bony in Billy. Kdo ti še krajša prosti čas? Največ Bony in Billy ter brat Miha. saža^,** S—— ---s,.----—"N/—N/-^--------- s—^^^^----------^— -—----^--^—--^--^- Klepet z našimi bivšimi Učiteljice Tilka Kaplan, Marija Pavlin, Majda Mohar in Liljana Mitič so nas učile v nižjih razredih. Radi smo jih imeli in lepo smo se razumeli z njimi. Obiskali smo jih in malo poklepetali. Ga. Tilka Kaplan (4. c) vse. 1. Ali vam je všeč razred, ki ga učite? Da. 2. Koliko let že učite na tej šoli? 17 let. 3. Ali bi radi učili na višji stopnji? Da 4. r. in 5. r. 4. Kateri predmet bi učili? Kateri predmet učite? Učila bi vse. Učim 5. Kaj bi potrebovali v učilnici? Video, kasetar, novo opremo, didaktične igre, radio, športne rekvizite itd... ipi Ga. Marija Pavlin (4. d) ^ 1. Ali vam je všeč razred, ki ga učite? Da. 2. Koliko let že učite na tej šoli? 26 let. 3. Ali bi radi učili na višji stopnji? Da. 4. Kateri predmet bi učili? Kateri predmet učite? Učila bi MA. Učirr vse. 5. Kaj bi spremenili v učilnici? Opremo. Ga. Majda Mohar (3. d) ^ 1. Ali vam je všeč razred, ki ga učite? Da. 2. Koliko let že učite na tej šoli? 6 let. 3. Ali bi radi učili na višji stopnji? Da. 4. Kateri predmet bi učili? Kateri predmet učite? 5. r. 5. Kaj bi želeli v učilnici? Radio in grafoskop. Ga. Liljana Mitič (p. bivanje) 1. Ali vam je všeč razred, ki ga učite? Da. 2. Koliko let že učite na tej šoli? 8 let. 3. Ali bi radi učili na višji stopnji? Morda. Čarobni prah Nekoč, ko sem se sprehajala po parku in gledala v noč, se mi je zazdelo, da mi je luna pomahala. Spustila je majhen mošnjiček v moje roke. V mošnjičku je bil belo rožast prah, ki se je svetil. Tako se začne pripoved o čarobnem prahu. Zgodaj zjutraj sem se zbudila in res... To niso bile samo sanje. Na postelji je ležal mošnjiček in v njem prah. Na poti v šolo sem videla mucko, ki je bila čisto mlada. Bila je vsa razpraskana in shujšana. Pogladila sem jo po glavici in izvlekla mošnjiček ter si naglas zaželela: »Ko bi vsaj bil ta prah čaroben.« Potresla sem ga malo po mucki, ki se je še vedno prijazno igrala z mojimi vezalkami na teniskah. A glej ga zlomka. Pred mano je bila lepa, čista muca, prav lepo rejena. Pogladila sem jo še enkrat in odšla naprej v šolo. Ko sem hodila med vrtovi, sem cvetice, drevesa, grme in uboge živali, ki so nujno potrebovali pomoč, osrečila s čarobnim prahom. V šoli sem prenovila učilnice, klopi in stole. Ko pa sem prišla domov, je prahu skoraj zmanjkalo. Odločila sem se, da ga podarim stoletnemu hrastu v gozdu. In sedaj je tam, dokler ga ne bo kdo našel in se z drobnim ostankom osrečil. 'Špela Kastelic, 5. c Čudodelni plašč Na svetu se dogajajo čudeži. Že kot majhna deklica sem rada poslušala pravljice, v katerih so nastopali palčki, čarovnice in vile. Zaželela sem si, da bi tudi jaz čarala. Če bi kdaj dobila v roke čudodelni plašč, bi čarala in čarala cel dan. Včasih tudi ponoči. Pomagla bi vsem ljudem. Zvečer, ko bi že vsi spali, bi se oblekla v plašč. Zaželela bi si, da sem v Afriki in sedim na kamnu. V sobi bi se najprej pojavila čudežna svetloba, kmalu zatem pa bi že sedela v pesku poleg velike speče opice. Opica bi zanesljivo zakričala od strahu in zbežala. V daljavi bi morda zagledala slone in zebre. Odpravila bi se še v Ameriko. Tam bi bil že dan. Sprehajala bi se po parku. Mimo mene bi pritekel majhen deček ter me ogovoril: »Zakaj nosiš s sabo ta zimski plašč? Saj je poletje!« Zasmejala bi se ter mu odgovorila: »Zelo me zebe.« »Ne verjamem ti. Povej mi resnico!« bi zahteval deček. Malo bi premislila, potem pa mu vse povedala. Vprašala bi ga, če gre z mano. Gotovo bi privolil. Odšla bi v Francijo ter obiskala dečkove sorodnike. Ne bi jih zbudila, samo pogledala bi skozi okno. Deček bi najbrž vzkliknil: »Tam je moj bratranec! Tako dolgo se že nisva videla.« Nato bi ga odpeljala domov. Verjetno bi tudi jaz bila že utrujena. »Želim, da me odpelješ nazaj domov!« bi ukazala plašču. Čez trenutek bi že spala v svoji postelji. Zjutraj bi plašč odnesla v šolo. Pred kontrolno nalogo bi si zaželela, da vsi moji sošolci pišejo odlično. To bi se res zgodilo. S čudodelnim plaščem bi potovala še veliko noči ter pomagala vsem revežem na svetu. Andreja Mamilovič, 5. c Potovanje v Pariz Vsake poletne počitnice se naša družina odpravi na morje. Vendar smo se predlani odločili drugače. Očka nas je vse presenetil s predlogom, da se z letalom odpeljemo v glavno mesto Francije — Pariz. Bilo me je strah vožnje z letalom. Kljub vsemu smo srečno prispeli na cilj. Pogled na Eifflov stolp in druge zanimivosti je bil veličasten. Odšli smo v hotel. Bili smo preutrujeni, da bi že kar takoj odšli na sprehod po mestu. Naslednji dan pa smo se res odpravili na ogled znamenitosti. S podzemno železnico, oziroma metrojem, smo se odpeljali do Eifflovega stolpa, s katerega smo občudovali mesto. Bili smo pri znameniti cerkvi Notre Dame, z ladjo smo se peljeli po reki Seni in uživali na sprehodih po lepih ulicah in trgih. Najbolj pa sem bila vesela obiska v Euro Disney-landu, do katerega smo se odpeljali z vlakom. Cel dan smo uživali med čudovitimi zanimivostmi. Zelo mi je bila všeč hiša strahov. Vendar vsaka lepa stvar hitro mine, tako je napočil tudi dan našega odhoda domov. Kljub štiriumi zamudi letala pri vzletanju smo srečno prispeli domov. Potovanje v Francijo je bil velik dogodek za vso družino, še posebej za naju s sestro, saj sva se prvič peljali z letalom. Andreja Mamilo vič, 5. c oblikovali’ : a 6.c 7'17V5*?/-} G,G ŠOLA V NARAVI Izlet z ladjo V šoli v naravi v Vrsarju sem doživela mnogo zanimivega. Vsak dan smo imeli zabaven pouk. Veliko smo se kopali in plavali, večere pa smo si popestrili v Luna parku. Najbolj všeč pa mi je bil dan, ko smo odšli z ladjo na izlet. Po dobrem zajtrku smo se kmalu odpravili proti pristanišču, kjer nas je že čakala ladja. Vkrcali smo se nanjo in odpluli. Kmalu smo prispeli na Crveni otok. Tam smo imeli približno tri ure postanka. Kopali smo se, plavali, se potapljali, skakali v vodo in se sončili. Ker smo s sabo vzeli tudi malico in kosilo, smo na otoku tudi jedli. Čas je hitro mineval in z ladjo smo odpluli v Rovinj. Tam smo si ogledali akvarij z morskimi ribami, ki je bil res lep. Po ogledu akvarija smo se napotili k stojnicam in si ogledovali razne stvari. Tudi tuje čas hitro minil. Z ladjo smo odpluli nazaj proti oblikovale : Mateja DvLenka Vrsarju in spotoma naj bi šli še v Limski kanal. Kar naenkrat pa se je nebo stemnilo. Začelo je močno pihati, morje pa valoviti. Naglas je zagrmelo. In že seje ulil dež. Strele so kar švigale. Tako črnega neba nisem še nikoli videla. Dežje padal tudi postrani, zato smo bili skoraj vsi mokri — tudi tisti, ki so sedeli v sredini. Sedela sem ob robu ladje in videla sem, kako so valovi butali ob ladjo. Nekatere je bilo kar malo strah. Zaradi nevihte nismo odšli v Limski kanal. Ko smo prispeli v Vrsar, smo bili vsi srečni, da stojimo na trdnih tleh in da smo srečno prispeli. Vsi premraženi smo stekli proti hotelu. Izlet mi je bil zelo všeč, le škoda, da zaradi nevihte nismo odšli v Limski kanal. Čeprav se nevihte na ladji nisem bala, mi bo za vedno ostala v spominu. Monika Turk, 6. b Vožnja s čolnom Doma imamo velik rdeč čoln kanu. Nekega dne smo se odločili, da se bomo šli peljat po reki Krki. Povabili smo tudi sosedove otroke. Z avtom smo peljali čoln do pomola, kjer smo se vkrcali. Veslali smo do jeza v Srebrničah. Na cilju smo bili že pošteno žejni. Čoln smo povlekli na kopno in se peš odpravili do bližnje gostilne, kjer smo se okrepčali s sokom. Odžejani in spočiti smo se odpravili nazaj proti čolnu. Meni in moji prijateljici Ivani je spodrsnilo in padli sva v vodo. Bili sva mokri, zato sva se med potjo nazaj sušili na vročem soncu. Tudi otroci smo se želeli preizkusiti v veslanju, vendar nismo bili uspešni. Čoln se je samo vrtel. Z očkovo pomočjo nam je uspelo priveslati na breg. To dopoldne na čolnu sem preživela zelo lepo. Maruška Spasovski, 5. c Če bi imela čudežno paličico Če bi imela čudežno paličico, bi si izpolnila kar največ želja. Naredila bi tako, da bi bilo vsem vse prav. Najprej bi vse hudobneže začarala, da bi bili najbolj pridni in pošteni ljudje. Nadaljevala bi z otroki iz Sarajeva. Pomagala bi jim obnoviti mesto, hiše, šole. Otrokom bi pričarala, kar bi si zaželeli (lepih oblek, igrač). Spomnila bi se tudi ubogih živali. Pričarala bi jim dom, vrt, kjer bi se sprehajale, kolikor bi jih bila volja, in dovolj hrane. Z nesramneži bi obračunala. Tistemu, ki prevrača prometne znake, v šoli lomi stole in kaj podobnega, bi za vsako tako dejanje pričarala dolga ušesa, velik nos, dolge prste in še kaj. Politikom bi zaželela uspešne volitve in delo. Na koncu pa bi se spomnila nase. Pričarala bi si lepe obleke, vilo, v kateri bi živela z mamico in sestro. Vsa drevesa bi začarala, da bi namesto sadežev obrodila bankovce. Pričarala bi si časovni stroj. Najprej bi ga zavrtela v preteklost. Ogledala bi si pračloveka, egiptovske piramide in dinozavre. Zavrtela bi ga tudi v prihodnost. Ogledala bi si kontrolno nalogo, preden bi jo pisali, da bi dobila boljšo oceno. Vendar to samo izjemoma. Mamici bi pričarala stroj, ki bi ji opravljal gospodinjska opravila. Če bi imela čarobno paličico, bi imela vse, bilo bi prelepo. Suzana Janežič, 5. b 81 ^Zrdaj roizumem Ijudo-zeKcfe. TaUo sem lqč.etn( ciq bi pojedel * •* SANO! - v V ' % fc- Foto RE Po R.TAZ A Po loj^tr^i cjor ■ ■ ■ m pc j oj tre i' jor. kfAKO |>a SOLA V (VARAVI Picdo se učimo, metlo pletv/qmo, malo ^0 se Zctbdvamo, (zelo) malo spimo, malo (veliko) smo pot "todi zdljobljem' KI HI .HI. .. ..«.« DOBESEDNI IN PRENESENI POMEN Ostati na cedilu POMENI: Nekdo te prevara. j\ /Vedno hodi s kurami spat! / c/3 o Zelo zgodaj hodi spat. Biti v rožicah POMENI: Napiješ se alkohola in potem se odlično počutiš. o E .c o >(*) 03 O Brusiti jezike POMENI: Veliko opravljaš druge. s ^ S S m o Z Oh w Oh Q GO PQ O Biti trn v peti: Nekomu si v napoto (na živce mu greš). Biti copata POMENI: Ubogljiv si, ne znaš se postaviti zase. Klervier) D. T-.t Luna ga trka POMENI: Čudno se obnaša. Metati pesek v oči POMENI: Nekoga prepričuješ in mu lažeš. metati pesek v oči i C.-' O i R t. / <• ? w. Imeti dolg jezik POMENI: Veliko govoriš, opravljaš. cbllUcVC|/ ; PRIMOŽ. NAPOVEDOVALEC: Pred davnimi časi je živel cesar, ki je ljubil lepa oblačila. Njegovi podaniki so morali plačevati vi-šoke davke, da si je cesar oblačila lahko privoščil. Vendar z no-JH^L, r benim ni bil zado volj en. Z CESARJEVA 1. DEJANJE (na cesarskem dvom) CESAR: Minister! Kje si? MINISTER: T-t-tukaj, vaše visočanstvo. K-k-kaj želite? CESAR: Kakšen, meniš, sem videti v tej obleki? MINISTER: Č-čudoviti, vaše visočanstvo! CESAR: Res? Jaz mislim, da sem videti obupen! MINISTER: Em, jaz... jaz... seveda ste... ne vem??! CESAR: Tiho! Pojdi raje po Matildo, mojo garderoberko! MINISTER: Seveda, vaše visočanstvo! MATILDA: Želite, vaša visokost? CESAR: Da takoj vidim nove obleke, ki si mi jih sešila! (Matilda mu razkazuje obleke. Cesar odkimava.) CESAR: Ne, ne in ne! Vse so grde in popolnoma iz mode! Za osvajanje lepih princesk na dvorih moram biti popoln! MATILDA: Cesar, saj sem vam vendar pokazala vse, kar imam! CESAR: Hočem še več! Lepše, boljše! (Vstopi stražar) STRAŽAR: Vaše visočanstvo, prišla sta dva čudna tipa. Pravita, da sta krojača. CESAR: Spusti ju naprej! (Vstopita sleparja) 1. SLEPAR: Pozdravljeni, vaše visočanstvo! Sva velika krojača. Šivala sva za Cindy Crawford, Mikea Tysona... z zlato nitjo in srebrno šivanko. Najino blago pa ima posebno lastnost. Vidijo ga samo pametni in tisti, ki so za svoj posel primerni. CESAR: Ga bom jaz lahko videl? 2. SLEPAR: (1. sleparju z roko pokrije usta) Seveda ga boste videli! (Usede se cesarju na kolena in mu prišepne) Lahko bi šivala tudi za vas. Slišala sva, da imate dober okus (2. slepar se hihita). Dajte nama nekaj zlata, da nakupiva material. Sedaj pa še mere... Tako! Dajte nama zlato, da začneva! MATILDA: Vaše visočanstvo! Saj jima vendar ne boste verjeli! CESAR: Tukaj je zlato (mu vrže mošnjo). Takoj začnita delati. (Slepar Matildi pokaže jezik in oba odideta). 2. DEJANJE (v tkalnici) CESAR: Minister! MINISTER: Da, vaše visočanstvo? CESAR: Pojdi pogledat, kako napredujeta krojača! MINISTER: Da, vaše visočanstvo. (Minister odide. Pride do sleparjev in se začudi. Ne vidi nobene obleke, ne blaga. Slepar se dela, da ga drži in mu ga razkazuje) 2. SLEPAR: Poglejte te vzorce, to blago... MINISTER: (Se noče osmešiti in priznati, daje neumen). Seveda, čudovito, neverjetno! (odide k cesarju in mu vse razloži) MINISTER: Blago je čudovito, vzorci neverjetni... CESAR (prikimava): Lepo, lepo... še sam stopim pogledat! (Cesar odide. Tudi sam se začudi, ker nič ne vidi, vendar je tudi njega sram priznati.) 1. SLEPAR: Kaj ni čudovito! To so hlače, srajca, suknjič in ogrinjalo, vse Armani! (za vsak kos se dela, kot da ga drži v roki) CESAR: (začuden nad svojo pametjo): Seveda! To je čudovito! Takoj se oglasita v moji sobi, da me bosta oblekla! lO oo< 4. DEJANJE (na ulici) 3. DEJANJE (v cesarjevi sobi) 1. SLEPAR: No, sedaj vas bom pa oblekel. Slecite se! (Cesar se sleče in ostane v spodnjicah) 2. SLEPAR: Sedaj pa hlače* pa srajco, jopič... (vse ponazori z gibi) in se... 1. in2. SLEPAR: ... ogrinjalo! CESAR (se ogleduje): Čudovito! Dvorjan! DVORJAN: Da, gospod? CESAR: Sprehodit se grem. Poskrbi, da bodo ljudje zunaj! DVORJAN: Seveda! (odide) CESAR (sleparjema): Pa pojdimo! LJUDJE: Pravijo, daje obleka čudovita. Pravi Armani! Vidi jo samo tisti, ki je pameten. LJUDJE (ko cesar prispe, vsi osupnejo, saj nobeden ne vidi obleke, vendar jih je sram priznati): Oooh, kako je cesar čudovit! Res, neverjeten! OTROK (začudeno): Saj je cesar vendar nag!!! LJUDJE (začudeno šepetajo): Hmm... tudi jaz nič ne vidim. Saj je res nag! Cesar je nag! CESAR (zardi in se pokrije) Jaz...e...veste... (ljudje se valjajo od smeha in vpijejo: Cesarje nag!) MATILDA: Sem ti povedala, da ne zaupaj tujim ljudem! CESAR: Prav imaš! Odslej mi šivaš samo še ti! (sleparja daleč od množice) 1. SLEPAR: Od butastih ljudi se da veliko zaslužiti (pocinglja z mošnjo). 2. SLEPAR: Jaz tudi nisem videl obleke. Sem tudi jaz neumen? 1. SLEPAR: Nikoli se ne boš poboljšal! Greva! (odideta) NAPOVEDOVALEC: Na srečo se je vse srečno končalo. Ljudje so dogodek kmalu pozabili. Sleparja sta obogatela in odšla v Ameriko. Cesar se je poročil z Matildo. Oblačil se je samo v njene izdelke; minister pa je bil odpuščen zaradi laganja. Ce se pa je cesar poboljšal, dragi moji, pa res ne vem! Nejc Gazvoda, 5. b (po pravljici H. C. Andersena) LITERARNA KRITIKA Roald Dahi Matilda (avtor) (naslov knjige) Ocena knjige: Knjiga mi je bila všeč. Matilda je deklica, ki hodi v prvi razred in je zelo pametna. Znala je že brati in pidati. Brala je debele knjige. Medica je bila njena učiteljica, ki je bila zelo navdušena nad Matildo. Na koncu Matilda živi pri Medici. ... izpod peresa literarnega kritika: Tine Kočevar, 5. b Ocena knjige: Knjiga mi je bila zelo všeč zato, ker pripoveduje o majhni deklici, za katero se starši sploh ne zmenijo. Deklica Matilda je veliko bolj pametna od svojih sošolcev. Pisatelj je zaključil s srečnim koncem, kot v pravljici. ... izpod peresa literarnega kritika: Andreje Mamilovič Ocena knjige: Knjiga je dobra. Govori o deklici, ki je bila zelo bistra. Zaradi tega je oče, mati in brat niso marali. ... izpod peresa literarnega kritika: Maruške Spasovski, 5. c Roald Dahi Čarovnice (avtor) Ocena knjige: Kakšne so čarovnice? Starke s črnim klobukom in metlo? Motite se. Čarovnice izgledajo tako kot normalne ženske. Najbolj sovražijo otroke in jih hočejo iztrebiti... Knjiga govori o dečku, ki mu umrejo starši, on pa odide k babici na Norveško in se tam sreča s čarovnicami. Knjiga zelo dobro opisuje dogodivščine dečka in babice, ko se borita s čarovnicami. Po knjigi je bil posnet tudi film. ... izpod peresa literarnega kritika: Nejca Gazvode, 5. b Desa Muck Blazno resno (avtor) zadeti (naslov knjige) Ocena knjige: Desa Muck v knjigi Blazno resno zadeti opisuje probleme mladih, alkohola, cigaret in ostalih razvajenosti. Knjiga vsebuje ogromno humorja, šaljivih domislic in bralca takoj pritegne k branju, naučimo pa se marsikaj o vseh vrstah zasvojenosti. Desa Muck je ena redkih pisateljic, ki ji je uspelo napisati knjigo, ki je zabavna in poučna hkrati. ... izpod peresa literarnega kritika: Nejca Gazvode, 5. b Ocena knjige: Zelo grozljiva! Če pomisliš, da bi bile lahko čarovnice res normalne ženske, te kar strese! Da o tem, ko hočejo otroke spremeniti v migi in jim skoraj uspe, niti ne govorimo. Knjige ne berite ponoči! ... izpod peresaa literarnega kritika: Tee Durmič, 5. b Astrid Lindgren Pika Nogavička (avtor) (naslov knjige) Ocena knjige: Knjiga mi je zelo všeč, ker ■ se v njej dogaja veliko zanimivega. Najbolj mi je všeč Pika Nogavička, opica in konj. Pika Nogavička je navihana deklica, ki živi sama v vili Čira čara. ... izpod peresa literarnega kritika: Tine Kočevar, 5. b Ocena knjige: Lepe, smešne dogodivščine male Pike, Tomaža in Anice. Knjiga se mi zdi zanimiva, zato mislim, da bi pritegnila vse, ki bi knjigo vzeli v roke. ... izpod peresaa literarnega kritika: Suzi Janežič, 5. b Christine Nostlinger (avtor) Požvižgamo se na kumaričnega kralja (naslov knjige) Ocena knjige: Knjiga je zelo zanimiva. Že sam naslov pritegne bralca. Nekega dne družino preseneti kumarični kralj in jim življenje preobrne na glavo. Pisateljica dobro ve, kakšne so težave mladih fantov in deklet, npr. problemi v šoli. ... izpod peresa literarnega kritika: Andreje Mamilovič France Prešeren Povodni mož (avtor) (naslov knjige) Ocena knjige: Knjiga je zelo dobra. Govori o deklici, z imenom Pika Nogavička. Nima matere, ker ji je umrla, niti očeta, ker misli, da je zamorski kralj. Ima dve živali, ki živita z njo. To sta mala opica Ficko in konj. Ima tudi prijatelja Tomaža in Anico. ... izpod peresa literarnega kritika: Maruške Spasovski, 5. c Ocena knjige: Knjiga je zelo primerna za ljudi vseh starosti. Je zelo zabavna in zanimiva. Napisana je zelo duhovito in na poučen način. Najbolj všeč mi je bil del, v katerem Pika Nogavička odpotuje na otok Taka-tuka. V knjigi si lahko živo predstavljaš vse, kar je napisano. ...izpod peresa literarnega kritika: Tee Durmič, 5. b H. C. Andersen Cesarjeva (avtor) nova oblačila Ocena knjige: Je zelo smešna. Pokaže se resnica. Kadijo igramo. Se veselim, ko jo beremo. V 5. razredih jo radi beremo. Tudi mlajšim otrokom je zelo všeč. ... izpod peresa literarnega kritika: Nine Murko, 5. d Ocena knjige: Je zelo poučna, če si izbirčen, te čaka kazen. ... izpod peresa literarnega kritika: Suzi Janežič, 5. b S KNJIŽNIH POLIC Šolska knjižnica Če si radovednež, večkrat zavij v našo knjižnico, saj je v knjigah vse, kot radi rečejo učitelji. Nikar se ne izgovarjaj, da je večji del dneva zaprta. Vstopi takrat, ko te bo knjižničarka čakala z razprtimi rokami. Ali veš, katere knjige so bile v zadnjem času najbolj brane? Da ne bi bili več tako radovedni, smo se pozanimali in naredili tako razvrstitev: 1. Sawell: Črni lepotec 2. Hooper: Prva ljubezen 3. Desa Muck: Blazno resno zadeti 4. Lorna Hill: Baletni copatki 5. Christiane F.: Mi otroci s postaje Zoo Si tudi ti prebral katero od naštetih knjig? če še nisi, imaš dela za vso dolgo zimo. Sicer pa je tudi seznam knjig za bralno značko zanimiv. Kar pogumno h knjižničarki. Najprej prijetno branje, potem kratek razgovor in nazadnje celo nagrada. Žal nam je seveda, da se ni uresničila napoved, da se bomo v mestni knjižnici srečali s pisateljico Deso Muck. Škoda, da je zbolela. Najbrž bo nova knjiga Blazno resno bolni. Sicer pa si gospo Deso lahko vsako nedeljo ogledate na oddaji ZOOM. No ja... Ana Čolič, 7. b Edita Mitrovič, 7. b D- (N L_} im n 11'- i i1 RAČUNALNIŠTVO The need for speed a M o 00 ul O CsJ £ I CL I "'31 iri D in o^; m £ ^ i „ o n OPIS: Igra je odlična. Imaš veliko avtomobilov. To so: Lanbor-gini, Ferari, Viper, Corvetta, Por-che, Tayota, Acura in Mazda. Med najboljše avtomobile pa sodi Ferari zato, ker je zelo hiter, ima zelo dobre pospeške in najbolje speljuje ovinke. Zato vam ga priporočam. Takoj za Ferarijem pa sledi Viper. Ima enake lastnosti kot Ferari, le da je počasnejši. Nekaj o progah: Proge so zelo dobre in niso enolične. Večina i 051 prog je krožnih, toda nekaj jih ni. bk F tt. o UTA - - - i ! ! [ H! 1 CN C l t ::ji ■ 5 )Ž | c te i... ! i r p N i . j rt ! 1 i % rO _____Te proge so: Alpin, Castal in City. -1; ^ "T i M - CD m u } :z (j i tim #1 \\ ~ r-O--------1--7 ^ —m--■■ * ) " Najboljša proga (vsaj zame) je Al- ^ H . #3 : pin, ker je zelo razgibana in senj^k-r lahko v zadnji stopnji pelješ po j snegu. 'M Nastavitve: Imaš veliko možno-sti tekmovanja: Single race, heed • nQ j 'f'1 3' to heed itd. Najbolj všeč vam bo jN heed to heed, ker vam nasproti vo- ^ . zijo avtomobili in vas lovi policaj, -'f - Nastavite pa jo tako: v direktoriju |jj" * P “ 7* opcions v prvi vrsti. Tam kliknite, pa se vam bo spremenil napis. Kontrole: - plin, — zavora, i - levo, | — desno, space (najdaljša tipka), ročna. C — pogled z večjih kotov, A — prestave naprej, Y — ler in če ga dvakrat pritisneš, je vzvratno. Založnik: Electronic Arts. Zvrst: 3 D dirkališčina. ____ Minimum, da vam dela, je p\ 486.100.4 MB, če želite, da vam ^ dela brezhibno, pa morate imeti { 4% ali 586.133.8MB. Anže Regina, 5. c ^ m 5 U!| X =li lo: ^ ? ! <. 3 ip , i! 3 SEPTEMBER 96 2. 9. ob 6.00 - Šola v naravi 6.a, b - Vrsar 2. 9. ob 8.00 - Prvi šolski dan od 2. do 8. razreda 2. 9. ob 9.00 — Prvi šolski dan za 1. razred 2. 9. ob 10.00 — Kaličopko za 1. razred Od 2. 9. do 30. 11. ob 9.00 — Razstava živih metuljev - rastlinjak vrtnarije v parku Tivoli 5. 9. ob 9.00 - Seminar: Entropija, okolje in življenje — PE Ljubljana Od 6. do 10. 9. — Razstava: Cvetje Evrope — Savinjski gaj 8. 9. ob 6.00 — Šola v naravi 6. c, d - Vrsar 12. 9. ob 16.00 — Roditeljski sestanki - razredna stopnja 12. 9. ob 17.00 - Roditeljski sestanki — predmetna stopnja 14. 9. od 15.00 do 16.00 — Prihod II. izmene iz šole v naravi. Od 16. do 18. 9. — Predstavitev poklicev na Mednarodnem obrtnem sejmu — Celje 17. 9. — Predavanje: Zavedanje in odgovornost — Brdo pri Kranju 18. 9. ob 14.00 - Konferenca UZ 18. 9. ob 14.00 — Trening UZ 19. in 20. 9. — Strokovna ekskurzija učiteljev biologije 19. 9. ob 12.00 — Predavanje: Psihološko nasilje v družini 26. 9. — Zborovanje slov. zgodovinarjev — Bled 27. 9. — Šolsko tekmovanje iz logike OKTOBER 96 S TELEPRINTERJA Slovenija on line — Novi 1. 10. ob 10.00 — Predstavitev za računal, trg 1.10. ob 15.00 — Konferenca UZ II. del 2.10. ob 11.00 - Predstavitev dejavnosti BORZE ZNANJA 3.10. ob 15.20 — Roditeljski sestanek p.b. (l.a, c) 3.10. ob 16.00 - Skupni roditeljski sestanek 5. razreda 3.10. ob 17.00 — Govorilne ure od 1. do 8. razreda Od 3. do 5. 10. - Zborovanje slavistov — Vrhnika 4.10. ob 9.00 - Seminar Projektno delo - Portorož 5.10. ob 9.00 - Občinsko prvenstvo v orientaciji 7.10. ob 9.00 - Cepljenje 1. c, 1. d 7.10. ob 10.00 — Sprejem delegacije SUŠ. pri županu Od 7.10. do 12. 10 - Teden požarne varnosti Od 7. 10. do 13. 10. - Teden otroka - Otrokom najboljša igrišča in igrala 11.10. ob 8.30 - Srečanje svetovalnih delavcev OŠ in strokovnih delavcev posvetovalnice za UČ in STA 11.10. ob 9.30 - Strokovni seminar in 48. občni zbor DMFA -Postojna 12.10. ob 9.30 - Veleizlet s Tiho - ZPM Novo mesto 15. 10. ob 9.30 — Prenova pouka slovenščine — Izhodišča in cilji (za vabljene) 15. 10. ob 9.30 - Rok za literarni natečaj - 7. in 8. razred - Obrtna zbornica SP*' 16. 10. ob 9.00 — Seminar: Entropija, okolje in življenje — PF Ljubljana 17.10. - Seminar: Motnje v psihičnem razvoju otrok in mladostnikov 18.10. ob 8.00 - Mednarodna konferenca učiteljev angl. j. — FER LJ 18.10. - Seminar: Pristop k tvorjenju besedilnih vrst - Otočec 19.10. - Področno tekmovanje iz logike Od 23.10. do 26.10. - Zborovanje slovenskih geografov - Ptuj 27.10. - Premaknemo ure za uro nazaj 31. 10. — Dan reformacije od 31.10. do 5.11. - Jesenske počitnice NOVEMBER 96 1.11. — Dan spomina na mrtve 4. 11. ob 9.00 - Seminar za mentorje prometne vzgoje 6. 11. ob 8.00 — Zdravniški pregled 7. b - šolski dispanzer 7.11. - Govorilne ure, roditeljski sestanek 7.11. — Oddelčni rod. sestanek za starše 1. razreda 7.11. ob 15.00 - Za uč. in starše 8. razreda - Ekonomska šola 7.11. ob 16.00 - Predavanje za starše 4. razreda 8. 11. ob 9.30 - Seminar Opisno ocenjevanje - PF 3. modul 8.11. - Seminar Modernizacija pri pouku fizike v OŠ 11.11. ob 8.00 - Zdravniški pregled 3. b - v šoli 12.11. ob 14.00 — Študijska skupina - zemljepis - OŠ Trebnje 12.11. ob 8.00 - Zdravniški pregled 7. c - šolski dispanzer 15.11. ob 10.00 - Seminar Zborovska šola - Slovenj Gradec 16. 11. in 17. 11. - Seminar Zborovska šola - Slovenj Gradec 16.11. - Državno tekmovanje iz logike - LJ 17.11. - Mednarodni dan proti kajenju s 18.11. ob 18.00 - Seminar Proj. org. VI. delaWambach - LJ 19. 11. in 20.11. - Seminar Proj. org. VI dela Wambach - LJ 18.11. do 20.11. - Seminar za ravnatelje - Portorož - ' 18. 11. do ZU.ii. - seminar za ravnatelje - runuiuz. , W■ J .^turni docjodeV , ^ 20.11. ob 8.00 - Zdravniški pregled 7. d - šolski dispanzer | / „ J|e bl1 23. /H. Ko^5 . A> 23.11. - Seminar Projektno delo na raz. st. - Portorož t J .n _ .i,uo/^ 26.11. ob 14.00 - Konferenca UZ v,of. HOP - HOP - HOP INTERVJU Uspešen dvanajstletnik TADEJ PUCELJ Preden si začel igrati tenis, si treniral smučanje. Kakšni so bili tvoji smučarski uspehi? Bil sem dvokratni državni prvak, leta 1991 in 1992. Koliko medalj imaš? Imam 6 zlatih, 13 srebrnih in 1 bronasto kolajno. Kdo je tvoj smučarski vzornik? To je Michael von Grunigen. Zakaj si nehal trenirati smučanje? Zato, ker mi je smučanje postalo dolgočasno in ker me je tenis bolj veselil. Kdaj si začel igrati tenis? Igrati sem začel s šestimi leti. Kdo te je navdušil? Oče in mama. Kdo ti je kupil prvi lopar in katere firme? Prvi lopar sem dobil za rojstni dan, kupil mi ga je stric, to je bil adida-sov lopar. Kateri je bil tvoj prvi uspeh? Prvi uspeh sem dosegel pred tremi leti na odprtem prvenstvu v Umagu. Zasedel sem drugo mesto. Kakšen je tvoj način igre? Moj način igre je napadalnost. S katerim loparjem igraš? Igram s Fisheijevim loparjem, Fisher pa je tudi moj sponzor. Koliko loparjev si že zlomil? Zlomil sem pet loparjev. Kakšni so tvoji uspehi? Trikrat sem zmagal na odprtem prvenstvu Slovenije, na katerem sem zasedel tudi veliko drugih in tretjih mest. Imam tudi okoli 20 pokalov. Moja najboljša uspeha sta prvo mesto na letošnjem državnem prvenstvu (do 12 let) in Evropsko prvenstvo, na katerem sem se uvrstil od 5.-8. mesta (četrtfinale). Kje je bilo Evropsko prvenstvo? Evropsko prvenstvo je bilo v Italiji, v Portu san Giorgiu. Proti komu si izgubil? Izgubil sem proti italijanskemu evropskemu prvaku Valanteu, čeprav sem vodil s 5 proti 1, sem izgubil s 5 proti 7. Kdo je tvoj vzornik? To je Goran Ivaniševič. Kdo so tvoji konkurenti? Moji konkurenti so:Slovenca Nick Ivanovič in Kuka Gregorc, iz tujine pa Italijan Valanate in hrvaški prvak Ančič. Kolikokrat na teden imaš treninge, po koliko časa in kje? Treninge imam šestkrat na teden po tri ure ter kondicijski trening trikrat na teden po devetdeset minut. Imam jih na Otočcu v dvorani in zunaj. Kako ti uspevata trening in šola? Zaenkrat je vse v redu, saj sem bil do zdaj odličen. Kdo je tvoj trener, si z njim zadovoljen? Moj trenerje Dušan Hočevar. Dobro se razumeva. Star si šele 12 let, pa si že tako uspešen. Kakšne so tvoje želje za prihodnost? Moje želje so: biti med 50 najboljšimi na ATP lestvici in da bi igral z Ivaniševičem. Jure Golobič, 8. b Domen Plut, 8. b Grmski osnovnošolci 2. na državnem prvenstvu iz atletike Z uspešnim nastopom na regijskem tekmovanju so se učenci OŠ Grm iz Novega mesta uvrstili na državno prvenstvo, ki je bilo v Kopru. V četrtek, 17. 10. 1996, se je na stadionu v Kopru zbralo 12 najboljših ekip športnikov iz vse Slovenije. Pomerili so se v atletiki. Dečki OŠ Grm so osvojili odlično 2. mesto, deklice pa 4. mesto. Redni treningi, ki so bili že med počitnicami, nadaljevali pa so se v septembru in oktobru, so prinesli tekmovalcem iz Novega mesta velik uspeh in ugled. Zorica Djenadič, 7. b ODLIČNA TEKAČICA TEJA MARTINOVIČ je letos je postala petošolka in kar hitro smo ugotovili, da je odlična tekačica. Na svojem prvem tekmovanju v jesenskem krosu je premagala vse tekačice 5. in 6. razreda in postala občinska prvakinja v krosu. Odlično pa se je odrezala tudi na državnem ekipnem prvenstvu v Kopru. Tekla je z učenkami 8. razreda in osvojila odlično 8. mesto, kar pa je pomenilo nov šolski rekord za 5. in 6. ter za 7. in 8. razrede. Zaželimo ji čim hitrejši napredek in srečo v uspešnem nadaljevanju. Zorica Djenadič, 7. b TO ' ' lY3 W 0 t m n i m n Prva na državnem prvenstvu MANJA PRAZNIK je učenka 8. d razreda in odlična atletinja. Že več let hodi v glasbeno šolo in igra čelo. V mesecu septembru leta 1995 pa je prvič stopila na atletski stadion. Vključila se je v šolsko ekipo in tekmovala v skoku v daljino. Ker je bil začetek kar vzpodbuden, je s treningi nadaljevala. V času enega leta je postala ena izmed najboljših mladih atletinj v državi, ki ji strokovnjaki napovedujejo odlično športno kariero. Tako se je Manja že letos uvrstila v finale za državno prvenstvo in postala ena najboljših tekačic na 300 m. Z rezultatom 43.11 je postavila šolski rekord in osvojila 1. mesto na ekipnem državnem prvenstvu. Te-o Skv;j>e|£ ( b (Pre)zgodnja telovadba Na višji stopnji se včasih pouk začne pred osmo. Nekateri smo bili razočarani, ko smo izvedeli, da bo ob sedmih zjutraj telovadba. Kaj o tem menijo drugi? Anže Regina, 5. c Dobro je, da imamo zjutraj telovadbo, ker se lažje zbudimo. Sonja Urbančič, 5. c To je grozno, saj se moraš prezgodaj zbuditi, potem pa še telovaditi celo uro. Zala Janežič, 5. c To je kar v redu zato, ker se moraš zgodaj zubuditi. Jana Mamilovič, 8. c To mi sploh ni všeč, saj se moram zjutraj zgodaj zbuditi. Bolje bi bilo, če bi telovadbo prestavili na zadnjo uro. « -s N 60T3 ® Andreja Žalec, 8. a Naš razred nima telovadbe zjutraj, in to mi je všeč. Če bi jo imeli, bi bilo bolje, da bi bila ob sedmih, saj bi drugače pouk predolgo trajal. Sonja Cerjak, 5. d To mi je všeč, saj se zgodaj zbudiš. ANKETIRALE: Tina, Nataša Tina, Suzana,5.b -• ■ v-. ' '* ’ * ' ■ ' ^ . ! , . • ' - V; UTRINKI S SMUČARSKEGA TEČAJA PETOŠOLCEV Na smučarskem tečaju na Gačah smo se najprej naučili voziti plug, nekaj dni kasneje pa smo že vozili slalom. Večkrat smo šli tudi na vlečnico. Proga je bila v redu, vreme pa ga je zadnje dni lomilo. Bila je gosta megla. Vendar se nismo vdali. Najbolj zanimiv je bil zadnji dan. Opoldne smo se ogreli, popoldne pa je bila tekma. Vse skupine smo se zbrale na sredini smučišča. Najprej so bili na vrsti začetniki, končali pa so najboljši smučarji. Po končani tekmi je bila razglasitev rezultatov. Najboljši od vseh je bil Matic Zaletelj iz 5. b razreda, drugi Anže Regina iz 5. c, tretja pa je bila Eva Miklič iz 5. d. Suzana Janežič, 5. b 4. Še zadnji metri, moči že uhajajo, še malo in... ..........se bori za zmago, o zmagovalki pa je odločil fotofiniš 2. Vsi gledajo, Blanka pa pogumno . . skače v mivko. / fr #1 J 4 , n •%&* a. . Kupim že rabljeno karto za v kino. • Šifra: Revež ~^-^sngg3 j ^ __L V . %. V°e ^ \ 'ž' V)Ov •xo&- ^uPim ba/)0 k riajrnani ' 7a«Ofa °glo- ;isf^ ^"e ,^e' ■ 1 ^ ^CerlSvoS Šifra: Monolu rogovi '^^Zai^njam znanje matematike za \ znanje zgodovine. šifra: Zgodovino imam 1 o .^' ^ cp^#0 [* ' \ ^CG^C °cu6, >CTk^Z vi,° d'čkn^ aZenom 30 ni vaiJa- j an}o u 128 min. 'nk ec ,f°2~ S' kin( raaŠe.VSereSene "teizma,e- Šifra: Lenoba , Poceni kupim svinčnik, ki popolnoma pravilno napiše nareke v slovenščini in angleščini. Šifra: Slabo pismen ira- Mora, sanje ^>y $?%>■ J>W ‘VV V ^ J v TeaD«nnič,5.b ra Bolbe mojega p mačje. Šifra: Bolhe •e\rc\c da^UL tubi wex^' tec^ P°^\ • , \e Q° r>nve ’v Ve^ox\dhe^ nesite hrano. Šifra: 3987659870 m jSLith* fi. REKLAME REKLAME 1 FINE WINES FINE VV1NES FINANCIAL SERVICES BIG-NAME STOCKS Šampon Blue Vas mučijo mastni lasje in prhljaj? ) UNLOAD N0WS JA! Konec s tem! Prihaja novi šampon Blue! Obarvan tudi z naravnimi barvili! Šampon Blue je res odličen! Marin Wine Celi nevv Performance tingi of ali NYSE cks show 200 ex-mely vulnerable cks (rated 8 or 9) icludingsomevery m o u s names-ich I believe could jkeabath.’Tllrush EXE ' JTIVE SERVICES Change l3 I9S With Confidence! MARTIN ZWEIG We give our executive clients the unigue ability lo move into job changing quickly and confidently by provkJing a series ol field. that this reguires, we limit our practice to senior executives and to no more than 3 new clients a week in each of our offices. We even guarantee your satisfaction with the job you accept lortwo lull years! Forali offices call 1-800-359-1800. EXECUTIVE RESOURCES ju the Performance (atings ($39 value) as a bonus with your subscription to TheZweig Fore- - _________casf Timeiscrucial. . . I Predstavljamo vam novo čokolado s popolnoma novim jagodnim oku-1 som. Še žal vam bo, če je ne boste kupili. Zato kar takoj stopite v najbližjo Business opportunities trgovino in poskusite to novo čokolado s čudežnim okusom. FOR ŠALE BYOWNER AUIOS BOATS AIRPLANES BUSINESSES FINE ARI HORSfS IUXURV hOMES | 1.10 OOIOMDIVIDUAI 'i IS1INGS NO BROKFRAGf rnMr/iissiOM Zbirajate papagaje na začetni strani čokolade in prejeli boste lepe nagrade. [L 'i- nd 800-321-CORP • 302-652-653.; I •— _________________I A — Papagaje pošljite na naslov: Tovarna čokolade KOTI 8000 Novo mesto s pripisom: PAPAGAJČKI Corp.Tfiudaitišiosv-Deivieijii- $395 plusS/H. Capitalize on today's market condittons. To order, serious parties only ■# onn uc A I ICT An introductory subscription to The Value Line Investment Survey brings you the 2000-page Investors ■n.r-----o—t %e's most on 1700 FILM Oglejte si najboljšo filmsko uspešnico Izstrelitev rakete. Ko boste sedeli v naslonjaču, se vam bodo noge tresle. analyses ek for 10 ily once ;hold. 30 ee 52 mui klil ■ 1UUU s or broKers/m- INJAPAN lation/typesetting. Also display ads, brokerage/ agency Services, Consulting, marketiTig, trade-shows. NO C0MMISSI0N. Hori SC Bunker 1-800-USA-2111 s ________________—'4) American Express, MasterCard or Visa. 7 days week, 24 hrs. a day. Moja reklama: sok z okusom grozdja. call THE REDI FOUNDATION - [5(18) 358-2665. BUSINESS SERVICES N.A.G.L.S. View precious gemstones for šale. on Computer, free of charge. (416i 238-4985 For further Information. (416) 238-8044 MISCELLANEOUS FOR ŠALE Šte se naveličali svoje vsakdanje pijače? Ponujamo vam nov sok z okusom grozdja GROZD-GROZD. Okus je božanski! Pogasi celo največjo žejo. Zato ne odlašajte in kupite GROZD-GROZD. Prepoznali ga boste po nižji ceni in boljšem okusu. Kmalu tudi jabolčni sok Jabolček in višnjev sok Višnja. Poskusite jih! | PROFIT ABLE BUSINESSES | l-f lO-OlC-DCn I l-OVVUOM-U/ I I | Member NVSE 1967: SIPC_____________F02j TOLL FREE 1^00-626-8352 REPOSSESSED VA & HUD HOMES available from government from $1 without credit check. You repair. Also drug seizures and tax delinguent foreclosures. CALL (805) 682-7555 EXT. H-1030 for repo list your area. SEIZED CARS—Porsche, Ferrari, Vette, etc. Trucks, boats, 4-wheelers, TV's, stereos, furnitureby Drug EnforcementAgency. FBI, IBS. Unbelievable bargains on late models. Available your area now. Call (805) 682-7555 EXT. C-103I LOTO! Šest privlačnih nagrad. Avto, 1. OOO. OOO tolar j e v, lepa pričeska, komplet oblačil, obisk gamsove farme in potovanje v Dis-nijev grad. KOMPAS Pridite in se s Kompasom odpeljite v prečudovite kraje! Suzi Janežič, 5. b BORROVV lit Check *s Provided make loans ,000 5-20 years ssistance Corp. *k Ave. '.) 755-9400 755-7339 ital i st Tool Si predstavljate najlepše sanjsko potovanje? Ne, si ga ne? Potem se o tem prepričajte v agenciji za potovanja Zvezda. Potujete v Ameriko, Avstrijo, Francijo? Poskrbite, da ne greste sami, z vami potuje agencija Zvezda. Greste na Havaje, Jamajko, Florido? Nikoli sami, vedno z vami Zvezda! EDUCATIONAL SERVICES COLLEGE DEGREE BACHELORS • MASTERS • DOCTORATE For Wort. Lite and Aodemic Expenence No Classroom Attendance Reguired Call (213) 471-0306 Outskte CalKomUi 1 • 800-423-3244 or send detailed resyme for Free Evaluation Pacific Western l)niversity 600 N Sepulvada Btvd . Dapt 185. Los Angeles. CA 90049 Ja, prav si prebral/a. Letos bomo na naši šoli izbrali miss in mi-stra osmih razredov. In kaj moraš storiti? Svoj predlog napiši na spodnji kuponček in ga vrzi v posebej označeni nabiralnik. Upoštevaj pa naslednje: - glasujejo lahko samo učenci osmih razredov, - dekleta glasujejo za fante, fantje pa za dekleta, - ni se ti treba podpisati, - glasuješ lahko samo enkrat, - predlagaš lahko tri dekleta / fante. Vse jasno? Naš nabiralnik že čaka na predloge! Novinarji Najče MOJI PREDLOGI ZA MISTRA OSMIH RAZREDOV: 1...................... 2..................:... 3...................... SESTAV. DOMEN PLUT, 8 B NAJM. DRŽAVA ILOVICA NIKAL= NICA OSNOV. ŠOLA iliiiii PONU = JAM RAZMI = ŠLJUJOČ SPIS UNIČEV- ALKA ŽELEZA RAZJE = DA BIVŠA ŠVED. POP SKUP. ALKOM. PIJAČA NASPR -OTJE SREČI MOŠKO IME ■ ' VZKLIK PISATE = LJICA PEROCI IVO BAN TERITO= RIJALNA OBRA- MBA VMESNI OBROK ZAMI = SEL 18. in 2. ČRKA VHOD (HRV.) MAGIJA 10. ČRKA KRAVIN GLAS IVAN LENDL 21. IN 2. ČRKA 4. ČRKA CMER = ANJE PRVA ČRKA ŽIVO BITJE KONEC OTOKA JASNA SIMČIČ MATIJA KORVIN PRIJATELJ V ŠOLI IMNOŽ.) SKUPEK ZEMLJE VIDOV STREL HRV. PEVEC NOVKO VIČ DUŠIK PRED = LOG NASP. IMAM SHRA= MBA 12.ČRKA SLOVE = NSKA PESEM VOJKA OBLAK DUŠIK j NICK CARTER ČISTI OGLJIK ZAIMEK ŽIVAL POTO = MEC ŽENSKO IME NASPR. OD VOJNE NERED LUKA OCVIRK ZAIMEK LOPOV PAMET MOll = BDEN OKLEP 21. in 6. ČRKA ŠTEFAN KRALJ MRTEV JEZIK ggf| CELINA ŠTEVILO Pre6er/^^4^ ^Je°' ■ m m ■ ■ ■ ■ ■ i« ■ ■ Uredniški odbor: NAIMA OBLAK ©.(glavna urednica), DOMEN PLUT pomočnik), Anita TINTOR (vesti), JURE GOLOBIČ (intervjuji), MANCA MAS-NIK (ankete), ANDREJ A MAMILO VIČ (pogumno pero), EDITA MITROVIČ (s knjižnih polic), ZORICA DJENADIČ (hop hop hop), AJDA ZORKO (hi hi hi) NEJC GAZVODA (do re mi). Širši uredniški svet: MARJANA ŠTERN (odgovorna urednica in mentorica), MIL V ANA BIZJAN (mentorica), BRANKO ŠUSTER in JANKO ORAČ (mentorja likovnega in grafičnega oblikovanja), LILI VAVŽIK (prispevki razredne stopnje), MARJANA ŠTERN (lektorica), TIHOMIR TROHA (mentor fotografije). TISK: TISKARNA SLAPNIK Število izvodov: 400 Cena: 150 SIT