^iitSLiO SZOL ptUJSKeg«: >icraja — Upravi tn iredniAtvo Ptuj. Prešer- nova 7 — Telefon 156 ^re Ptuj R43-T-20e - St. 35 — Letnik VIII- Ptuj, 2. septembra 1955 Urejuje arediuAKa .xlDor — Odgovorni urednik Jože Vrabl — Roko^jlsov ae vrafanao - Ttska VlariborsJtfe tiskarne — Cena din 10— — Letna naročnina 500 din pol- etna 250 din Ob trenutnem zaVšfu na oelh- ki mednarodni politični fronti, vsoj kar s-e t če odnosov med velikimi si'lamt, vzbujvjo tem večjo pozornost problemi, k; bi jih lahko imenovoli »zadeve okrog Ikvidacije koloniclizma*. V tem pogledu gre predvsem Za Maroko oz roma tploh za vprašanje Severne Afrike. Nemi- ri se namreč v tej deželi pod prOtektoratom Francije še vedno nadaljujejo ne glede na /o, da 90 v teku pogajanja med pred- stavniki domačega prebivalstva tn francosko vlado o ureditv: avtonomije dežele :n njenih od- nosov do frcncoske metropole. Pogajanja so v nekem pogledu že delno ui'pela, ^aj je prišlo že do načelnega sklepa, da se zamenja dosedanji generalni rezdent, prav tako pa s stranJ Francozov domačemu prebfvahtvu vsiljeni domač, predstavnik Seveda pa- riške vlade to ni motilo, da ne b: poslalfj v Severno Afriko vih vojaških ojačenj, na katere 9e torej še vedno bolj zanese kakor na bolj ali manj uspešno pogajanje. Drugo takšno žarišče je Sudan, kjer so, kakor poročajo, že za- dušili vojaški upor Do tega je prišlo zarodi velikih razl-k med severnim in južnim delom drža- ve, ki so se ob tem uporu mo- niiestirale v odporu čet, k* j'h sestavljajo domačini juga, da bi se premaknile na sever. V Londonu pa v teh dneh re- šujejo angleški, turški in grški predstavn k* vprašanje Cipra. To zadevo je sprožila Grčijo, prav- zaprav prebivalstvo Cipra samo, ki zahteva pravico do samood- ločbe, ki /■« jo pa Angleži, v svestj s* 'zauhe otoka v tem pri- meru, odrekajo 2kinimivo je, da so Anglež' sicer pokazali v zad- njem času dokaj razumevanja za probleme kolonif-alnih narodov, kakor smo videli na prmeru Indije, Pakistana, kr.kor tudi v pogledu vsakdanje politike, kjer Se je odmžai njihov odnos do teh vprašanj, pa vendar glede Ciprc zavzemajo takšno togo 'fo- lišče. Stvar nam postane jasneje če položaj tega otoka oc^ njujemo s strateškega stališča. In prav tega se opr-jemljejo v Londonu, ko si otoka ne dajo iztrgati fz rok V tem f^h podpi- rajo tudi Turki, ki kot neposred- ni sosedje in b-vši gospodarji otoka o zadev* f^oodločajo Zaostrilo se je tudi vprašanje izraelsko-egiptovskih odnosov. Pogajanje med državama, da bi končno likvid ral neprestane ^n- cMente v območju Gaze na meji med obema državomu so se raz- bila. Medtem so se ponovno razplamteli incidenti, da fe ra- čunati s kakšnim h trim pomir- jenjem na tem področju več koi fluzorno Adenauer se v teh dneh od- pravlja na ob?sk v Moskvo. Zdi se, da Se je na razgovore dobro pripravil, saj mu je uspelo pre- pričati sovjetsko vlado o potrebi razpravljanja o vojnih ujetn kih, ki se še nahajajo na ozemliu Sovjetske zveze in o deželah Vzhodnega bloka, seveda poleg tistfh važn h vprašanj, zaradi ka- terih pravzaprav odhaja v sov- jetsko glavno mesto: predvsem vprašanja združitve obeh Nemč'j. Nekaj zgoraj navedenih pro- blemov nam pojasnjuje, da je t svetu še vrsto nerešen h zadev, ki bi jih bilo jyametno h'tro re- šftf v čim širše zadovoljstvo in čim prejšnje splošno pomrjenje. Stara zbora OLO sta se zadnjič sestala, nova po tretje in rešilo vee neodlozllivih predlooov v sredo, 31. aog. /955, sfa $« v Ptuju zodnjič sestal^ star: Okraj, ni zbor in Zbor proizvajalcev OLO Ptuj, tretjič pa sta se sesta. ta na "kupni seji novi Okrajn- zbor in Zbor proizvajalcev OLO Ptuj. Na dnevnem redu je bilo več nerešenih vprašanj, ki jih m kazalo odlašati niti prena- šati na nova zborO; slednja sta rešilp predlog za razrešHev vo- dilnih funkcionarjev OLO ter več predlogov za imenovanja, pred- log proračuna OLO za septem- ber—december 1955, o začasnj sistemizaciji delovnih mest o upravnem aparatu OLO tn drugo. Po nad dvajset sprejetih skle~ pih, odlokih, pravilih in odločbah zadnje seje siarih zborov OLO še bo sledilo v okraju Ptuj več važ- nih sprememb. Družbeni plan OLO Ptuj za le- to 1955 je nekoliko dopolnjen 'n spremenjen, in s:cer tako, da bo 70 odstotkoT od dobička, ki ga plačujejo gospodarske organiza- cije Okrajnemu ljudiskemu odbo- m, razporejenih v proračun, 30 odsiotkov pa ▼ investicijski sklad za finansiranjc in kreditiranje investicij. Nov odlok o občin- skem prometnem davku določa, da bodo pobirale občine 20 od- stotkov davka v 6 gospodarskih panogah, 10 odstotkov v gospo- darskih panogah, 8 od«totkov v eni in 5 odstotkov v štirih go- spodarskih panogah, pri čemer je tudi nekaj izjem, kot n. pr. pri moki, kruhu, pecivu, mesu, mleč- nih izdelkih, pri zakolu živine, obleki in perilu itd., pa tudi pri izdelkih domače obrti. Svet z^a gospodairoglcd v vse z.adeve. Vse štiri seje so trajale od 8,30 do 13,30, ker ^ se zavlekle razprave o nekaterih vprašanjih, pri katerih so odborniki zahte- vali podrobnejša pojasnila ter dalj svoje dopolnilne predloge V. J. O družbenem aprovl;an:u šolstva in šolskih odborih Na seji Okrajnega odbora SZDL 16. avgmsta t. L je imel sekretar tov. Vladimir Bračlč obširen referat o druž- benem upravljanju v prosveti, o čemer smo že p<^oe, skrbeti za skladnost vzgojnih ciljev šole iai doma (tu je pro- blemov izredno mnogo) ter skr- beti za izvajanje osemletne šol^e obveznosti. Drug£ skupina nalog so na- loge sodalno-zdravstvene na- rave — skrb za zdrave in hi- gienske učne prostore, ureditev čakalnic za voeeče, skrb za šti- pendije in šolske mlečne kuhi- nje, borbi« proti izkoriščanju šolskih otrok za težko delo, ustvariti otroku doma primer- no okolje za učenje, boj proti alkoholizmu itd. Posebej pa bi morali šoMd odbori skrbeti za otroke padlih borcev in žrtev faštstičnegei terorja ter za so- cialno ogroženo mladino. Tretja skupina nalog posega na področju kulumega življenja v šoH — skrb Zi: šolske knjiž- ruce, dramske skupine, pev- ske zbore pionirske krožke, ekskuiTsije, poučne izlete, razna tekmovanja, kulturne priredit- ve, proslave in podobno. Četrta skupina nalog so k>ge. finančno-ekonomske nara- ve — šolski proračuni adapta- cije in popravila, kurivo, učiUi in podobno. Peta skupina nalog pa so na- loge pensonaJne narave — predlogi za odprtje ali ukinitev delovnih mest, predlogi za na- mestitev in odpust oziroma premestitev učnega in tehnič- nega osebja, reševanje pritožb staršev, učencev in učiteljev, manjšanje eventualnih medse- bojnih sporov in nesoglasij med kolektivom šole ter starši in podobno. Čeprav je tt' pregled nalog šolskih odl^rov kratek in zgo- ščen, nam vendar odpre izred- no široko polje dela in tako tudi direktno odgovarja tistim, ki sprašujejo, kako daleč sega- jo pravice in dolžnosti šolskega odbora. Iz navedenih nalog je razvidno, da ima šolski odbor pravico in dolžnost razpravljati o vseh vprašanjih, ki se posred- no aH neposredno tičejo dela šole. Iz tega izhaja med drug m tudi, da sme šolski odbor obrav- navata na svojih sej? h tudi delo vsakega posameznega učitelja — profesorja in če smatra zt- potrebno, zahtevati od vodje šo-le aziroma inšpektorjev (okraj- nih ali repuWiških) strokovni pregled njegovega dela in po- slušati potem njihovo poročilo in mnenje. Ce skien^ to m- seji, smejo člani šolsekga odbo- ra prisostvovati pouku, ne da bi se seveda kakorkoli mešali v proces učnega dela. Se enkrat pou dirjamo, na področju šolstva ni stvari, ki je šolski odbor ne bi smel V2:eti v pretres in obravnavo. Op. ur.: V zvezi s prednj-m pričakujemo odziv prosvetnih delavcev, ki bo potom javne diskusije koristil delu šolskih odborov Hove olafsave pri no'eman!u potrošniških kreditov Glede na vsakodnevno po- vpraševanje po potrošniških kreditih bo prav gotovo zani- mala natše bralce vsebina nove uredbe o potrošniških kreditih, objavljene v Uradnem listu FLRJ št. 36 z dne 10. VIII. t L Po novi uredbi o {»trožniških posojiHh je mogoče dobiti kre- dit za vse artikle mdustrijske proizvodnje razen za prehram- bene. Kredit je sedaj dosegljiv tudi osebam samostojnih cev, imetnikom privatnih obrt- nih delavnic ter tud, delavcem in uslužbencem, zaposlenim pri zasebnih delodajalcih. Enoletna nepretrgana delovna doba ni več pogoj za dosego kredita, pioslitve pri krajših sezonskih delih se ne upo^evajo. Kredit je mogoče dobiti za plačilo stro- škov preselitve in popravila stanovanja pa tudi stroškov let- nega do^sta. V pr meru poro- da bolezni in smrti je rriogoče doijdti 20.000 dui mesto doseda- njih 15.000 din posojila. Do te- ga zneska (20.000 din) se odobra- vajo tudi posojila za preselitev in popravilo stanovanjskih pro- storov. Zlorabljanje novih pred- pisov glede potrošniških kredi- tov pa je zaščiteno s kazenski- mi merami. V zvezi s to uredbo je izdala Narodna banka navodila za iz- dajanje kreditov za nakup in- dustrijskega blaga razen pre- hrambenih predmetov, za nakup ligniti!, Za stroške letnega do- pusta. za stroške v zvezi s po- rodom, boleznijo in smrtjo, za popravilo stanovanjskih prosto- rov in za preselitvene stroške. Kredite v prej navedene svr- he lahko odobravajo banke pa tudi hranilnice. Ta posojila pa lahko dajejo tudi trgovska pod- jetja. ki so za to pooblaščena. Kredit lahko dobi vsak delavec in nameščenec ki je redno za- poslen pri katerikoli gospodž.r- aki «L ustanovi o£. uradu, pa tudi delavci in name- ščenci zadružnih in društvenih organizacij ter zasebnih deloda- jalcev, osebni in družinski upo- kojenci. osebe samostojnih po- klicev, ki so socialno zavarova- ne, imetniki zasebnih obrtnih delavnic, podofidrji oficirji in uslužbenci JLA. Za slednje je še vedno v veljavi piosebni po- stopek za dosego kr^ta, kakor tudi za individualne kmetijske proizvajalce. Krediti se dajejo v okviru kreditne sposobnosti, največ do 1/3 prejete plače vštevši dopolnilno plačo in po- ložajni dodatek. Ta osnova ve- lja tudi za upokojence in inva- lide Pri osebah samostojnih po- klicev se zaračuna osnova za višino posojila 1/3 zneska, na katerega plačajo socialno zava- rovanje. Imetnikom privatnih obrtnih del£vnx se zaračtma posojilo po osnovi (1/3), po ka- teri se jim obračuna davek na dohodek za preteklo leto odaos- no za tekoče leto, kolikor so pavšaldsti pod pogojem da so poravnali davek preteklega leU-' in pla6ali akontacijo (zadnjo) tekočega leta. kar morajo doka- zati s potrdilom. Najmanjši znesek odobrenega kredita je 60(X) din, razen kredita za na- kup lignita, knjig in šolskih po- trebščin. ki je lahko iizpod tega zneska. Obrestna mera za te kred te je 6®/« letno. Posojila se izplačujejo v obliki barlranih čekov, potrošniških čekov in v gotovini, kar je odvisno od na- mena posojila ki ga kdo vzame O bariranih in potrošniških čekih ter gotovina, o plačilnih rokih :n načinu vračanja pri- hodnjič- Vrju. Teh gospodarskih pr reditev naj se nas udeleži čim več v dnevih med 3. in 11. sep- tembrom t L bo marsikaterega vinogradnika iz našega okraja potegnila v belo LJubljano prva mednarodna vinogradniška in vinska razstava, kjer bo imel priložnost videti več kot na ka- terikoli letošnji vinogradniški ali vinski prireditvi v svetu. Nemalo truda in potrpljenja bo zahteval ogled vseh zaninaivo- sti, ki jih je pripravilo 33 držav. RaiB9t£.vljeni ne bodo samo vin- ski vzorci (nad 500). temveč tu- di slikovna ponazoritev obde- lovanja vinogradov (Jugoslavija in ZSSR). Razumljivo je, da eo se potrudili naiši domači raz- stavljalci pa tudi inozemcj pri- kazati najboljše od najboljšega, kar kaže tudi na močno konku- renco glede kvantitete in kvž.^- litete. Na tej razstavi bodo vi- deli naši vinogradniki tudi sov- jetske vzorce (nad 50). Vino- gradnike iz Haloz in Slovenskih goric bosta zastopali na- razstavi Vinarska zadruga Ptuj in Or- mož ter 2iadruzno trgovsko pod- jetje Slovenske gorice. Razstav- ljene vaorce vin bo ocenila oce- njevalna kom., ki jo bodo tvorili zastopniki Jugoslavije, Anglije, Francije, Švice, Sovjetske zve- ze, Italije. Avstrije in Nemčije. Najboljšim razjstavljalcem bodo razdeljene zlate, srebrne in bro- ruste medalje. Upamo, da bodo nekaj teh odnesla tudi haša vi- na, ki si niso težko pridobila svetovnega sloves£'. V času raz- stave, in sicer 5. in 6. septem- bra, bo v Ljubljani strokovno posvetovanje z referati inozem- skih strokovnjakov, ki se ga bo udeležil za ptujski okraj tovariš Fran jo BkiOco iz Ptuja. Gvicar- ski avstrijski, angleški, italijan- ski in nemški stroko vn j a'lci bo- do referirali o prednosti in prak- tični izvedbi komasacije vino- gradov, o racionalizaciji v vino- gradništvu, o namiznem grozd- ju, o novih izsledkih proizvod- nje grozdnih sokov ter o sve- tovni vinski proizvodnji in tr- govini. 9. septembra bo v kino dvorani Soča zborovanje jugo- slovanskih vinogradnikov z re- ferati o z£.konih o vmu, o vin- skem trgu, o naših vinih na svetovnem trgu ter o uspehih antiperonospome službe. Ob tej priložnosti bo objavljen rezul- tat ocene razstavljenih vin ter razdelitev diplom. Inštitut za vinarstvo v Mari- boru je razposlal vabila znanim vinarskim strokovnjakom svo- jega področ'ja in jih obenem prosil, naj poskrbijo v svojem delokrogu za čim večjo udeležbo strokovnjakov in vinogradnikov na tem zborovanju, ki bo isto- časno manifestacija za pravi zakon o vinu. Nič manjše zanimanje fa>t za vinogradniško razstavo je zani- manje Za prvo republiško živi- norejsko razstavo v Ljubljani, ki bo v dneh od 3. do 11. sep- tembra. Na tej razstavi bodo vi- deli obiskovalci sivo rjavo, sve- tlosivo, pdncgavsko sivopšenič- no in belo slovensko pasmo go- veda (skupno nad 190 glav), pa tudi pitano govedo in konje, prašiče, svinje, merjasce ter pe- rutnino. Vrsto zanimivosti so pripravili tudi čebelarji. Tretje- ga septembra bo ocenjevanje živine, 4, septembra pa bo(k> razdeljene nagrsde (skupaj pet milijonov dinarjev), od katerih bo znašala nagrada za najboljše ocenjene živili tudi do 50.000 dinarjev. Za nagrajence so pri- pravljene tudi plakete, pokali in diplome. Upamo, da bodo tu- di naši razstavljsici med nagra- jencTv. Za obe razstavi je v ptujskem okraju veliko zanimanje, enako pa tudfi drugod. Železnica pri- čaikuje prihodnji teden veMk naval potnikov na rednih vla- kih poleg tega, da je za to že angažiran ves potniški avtopre- vozni park. Turlsilčni teden v Plu u Vsa turistična društva t Slo- veniji So sprejela v program svojega dela v letošnjem letu Turistični teden, v katerem bodo podrobneje seznanjala prebivail- stvo z lepotami n£šfc domovine Tudi ptujsko 01epševa.lno in turistično društvo, kt je začelo letos pod predsedstvom tov. Per- nata živahno delovati, bo pri- pravilo ptujski javnosti Turistič- ni teden, ki bo od 2 do 9. okto- bra 1955, s pestrim sporedom. V tem časn bo pripravilo društvo svojim članom in širši jevnostd več kulturnoprosvetnih preda- vanj, turističnih filmov in po- dobno. Gledališče h© v okviru tega tedna dajalo svojo novo predstavo »Celjske grofe«, telo- vadno društvo Partizana bo pri- redilo telovadno akademijo, god- ba na pihala pa bo izvajala v parku koncert. V začetku Turističnega tedna bo priredilo društvo izlet na grad ob Dravinji — Statenberg, za kar bo gotovo vladalo med prebivalstvom veliko zanimanje. Prebivalstvo Ptuja ter razni trgovski ter drug" delovni ko- lektivi se bodo gotovo radi od- zvali želji Turističnega društv«, da bodo v tem tednu izložbe le- po urejene, okna privatnikov pa okrašena s cvetlicami, saj bo Turistično društvo razdelilo za najlepše urejene Izložbe 'n okna 3 denarne nagrade po 5000 din in 6 nagrad v oblika praktičnih daril Ob koncu Turističnega tedna bo velika turistična veselica v tfasilskem domu. Natančneiši razpored Turistič- nega tedna bo objavljen ▼ naslednji številki Ptujskega ted- n ka in Večera. Ptuj. 2. septembra 1955 Polieiieliiliii razstava v mm Naši poljedelci se tz leta v le- to pritožujejo nad &lab:m pr del- kom te ali druge poljedelske kulture, pri tem p« popolnoma pravilno zatrjujejo in se upravi- čeno boje, da bo sčasoma še slabše. Pri tem seveda kritizira- jo ljudsko oblast, k tega dej- stva ne upošrteva pr; odmer: d-av- ka, kj baje poljedelstva v do- voljm meri ne podpira, ki hoče uničiti kmeta in podobno Slabe- mu pr.delku pa m vzroit, če od- ŠJtejemo elementarne nezgode (slana, toča, preveč ali premalo dežja), previsok ddvek, ni kriva ljudska oblast ali nekaj podob- nega. Vzrok temu delnemu naza- doranju je treba iskati drugod. Dobro bi bilo, če bi poljedelca poiskali vziok za neuspehe pri &voiem delu pri samem sebi Pošteno je treba priznati svojo las^o krivdo napfke odstraniti in začeti gospodariti »po no- vem«. Ce pravimo »po novem«, smo do tega popolnoma upravi- čeni. Za to »novo« gospodarjenje imamo dovolj zgledov in prime- rov pra onih poljedelcih, ki so spoznali edino pravilno resnico našega poljedelstva; treba je za- četi gospodariti drugače, treba je »po novem«. Tedaj davek in te- daj ljudska oblast v mnogih pri- merih ne bosta več vzrok za ne- godovanje in sXabo voljo Kajcšen je način gospodarje- nja po novem, nam bo prikazala ▼č^ka, v ptujskem okraju do se- daj največja poljedelska razsta- va v Zadružnem domu v Goriš- nici, ki jo bomo na pobudo OZZ Ptuj organizirali poljedelci veli- ke občine Gorišnica v dneh od 11. do 13. septembra t 1 2e kratek s.prehod skozi napo- vedano razstavo, ko s.mo šele za- čeli pripravljati in zbirati ma- terial, nam je dokaz, da bo delo, ki ga bomo izvršili, res nekaj ve- likega in obenem vsestransko koristnega. R-azstavg bo imela devet oddelkov: ž:ta, detelje — stročnice, trave, gnojila — zaščit, sred'^ a, krompir, okopavine, če- beIai..»ro, literatuTa m sftroji. Da ne bo to samo enostavna razsta- va, ki bi postavljala pred obi- skovalca gole pridelke, bi po- drobneje opisal' samo en od- delek, na primer žita. V tem od- delku bodo toelc obiskovttkl priložnost spoznat vse pn nas gojene vrste žit, njih podroben opis, gnojila, ki jim najbolj pri- jajo, pospešujejo rast ;n večajo hektarski donos, način obdelave zemlje, 6as setve, škodljivce, vsklad^ščenje, semensko službo itd Enak(< bo pr" v«eh oddelkih, razen seveda pri hteraturj in strojih, ki pa bosta po svoje za- nimava m poučna Razstavo pri- pravlja poseben »edemčlanski odbor, k', ga vodi naš priznani poljedelec tov Ivan Geč iz Go- rišnice. Da bo razstava tudi lična in na dovoljni rišini, nam bo poskrbel tov Zdravko Vernik, študent scenografije in slikar- stva iz Moškanjcev. Ker bomt razstavili vse, kar smo najboljšega pr^delaU v le- tošnjem letu, pozivamo v«« po- ljedelce (KG, KZ m privatnike) Spodnjega ptujskega polja (ve- like občine Bori. Ormož, Sredi- šče in Gonšnioa), da se prijavi- jo kot pridelovalci oziroma raz- stavi jalci ter prinesejo vzorce svojih pridelkov pr pravljalncmu odboru v Zadružni dom v Go- rišttico. Za posebno uspešne in na- predne poljedelce je pripravlje- nih več denarnih nagrad, ki jih bo Po predhodnem komisijskem pregledu m ocenitvi vsega go- spodarstva podelila OZZ Ptuj. Ker bo to, kekor rečeno, prva tako po vsebini kakor po oblki, ena največiih poljedelskih raa- stav ptujskega okraja, pozivamo vse k čim večjemu sodelovanju, saj bomo s tem dokazali, da je s temeljitim študijem poljedelstva, z naipredneišim načinom gospo- darjenja možno doseči tudi n«m zavidanja vredne uspehe in s tem seveda tudi dvig življenjskega standarda slovenskega kmeta. Raizstava bo odprta od 11 do 13. septembra 1955. O pripravah bomo še poročah v Ptujskem tedniku in na občin- skih razglasnih deskah. Pripravljalni odbor RAZPIS Oknjna K»drw - eveza razpisuje po sklepu seje uipravnega od- bora z dne 8 avgusta l^SE ter po določilih 7 in 29 čl Temelj- negia zakona o štipendijah (Ur 1. FLRJ žt 32-55) naslednje šti- pendije za kmetijske stroke 1 Agronomska fakulteta 3 štipendije; 2. Srednja kmetijska šola 6 štipendij; 3. Enoletna kmetijska šola v Tumišču 8 štipendij OZZ v Ptuju namereivs pro- silce štipendirati do konca šo- lanja na osnovi sklenjene po- godbe o višini in pogoj il" šte- pendiranja. Prožnje je nasloviti na Upravo OZZ v Ptuju Trstenjakova 13, z navedbo osnovnih podatkov in opisom družinskih razmer in materialnega stanja prosilca Po možnosti je priložiti tudi zadnje šolsko izpričevalo \ pre- pisu. Prošnje po gornjem razpisu je potrebno vložiti do 10. sep- tembra 1955. Ptuj, 30 avgusta 1955. Komisija za štipendije pri OZZ Ptuj Kako bo letos s sadno trgovino Klji^ neugodnim vremenskim razmeram Se ol>eta letos ugod- na sadna letina. Potem ko smo nekako ugnali kaparja, je letos še narava ustvarila kljub de- ževju potrebne pogoje, da j« sadje še dokiaj zadovoljivo na- predovalo v rasti, posebno nrn prijajo zadnji sončni dnevi ki so v zorenju tako potrebni. Vse v redu, bi kdo dejal. Sadja bo dovolj, pridelovalec bc dobil lep izkupiček, potrošnik bo pri^ po primerni ceni do sad- ja in vsi bomo, kar se tega tiče, zelo zadovoljni. Toda tu je še en faktor, tu je posrednik, tu je trgovina. BESEDO IMA TRGOVINA Nedavno se ie oglasil v ured- ništvu našega lista tov Jurij Rihitarič iz Brezovca poi Cirku- lanah in povedal da je mailJ kmet, ki ima letos po štirih le- tih nekaj sadja naprodaj, da pa ga niharju, za obnovo sadovnjakov in za urejevanje novih. Pomislil sero na Uispehe in Se bolj na neuspe- he tistih, Id so se trudili s kam- panjo proti alkoholizmu in n? tiste, ki so dopovedovali korist- nost sadnih sokov, suhega in se- veda tudi svežega sadja. Naš znanec iz Cirkulan še ni dobro zaprl vrat, ko smo kli- cali podjetje »ICmetovalec«, da bi poizvedeOi, kako stojd tre- nutno s sadno trgovino in kakš- ne so njene bližnje perspektive. Ko smo razložili našo željo, nam je tovariš komercialni te- ga podjetja pojasnil da je tre- nutno s sadno trgovino res sla- bo, da še ni tržišča, da pa nji- hovo podjetje kljirib temu odku- puje jatooUca treh ranah sort seveda samo kvalitetna in jil plačuje po 10 do 12 din kilo- grmn, čeprav še ssano ne v« kam z njimi Na našo pripombo glede pre- velike razlike v ceni od 10 (na- kita) do 30 aili 40 din za ki- logram kakor prodajajo jabol- ka v potrošnišJ^ središčih (po 25 din so celo na ptujskem tr- gu!), je tov komerciEtlni zatr- jeval. da o prodajnih cenah od- loča maloprodajna mreža in d£ tej »Kmetovalec« odstopa ja- boUrai po 14 do 16 din za kilo- gram, in da je torej ta odgo- vorna za visoke maloprodajne cene. KDO BO TOREJ RESIL VPRA- SANJE SADNE TRGOVINE? Ni težko ugotoviti, da s sad- jem v sadn^ trgovini ni nikdo. z izjemo mialoprodajne trgov- ske mreže zadovoljen Proizva- jalec robo težko spravi v de- nar in ni zadovoljen s ceno, potrošnik pa mora bllago drago plačati. Vedno smo tudi govo- rili o izvozu sadja. Strokovnjaki zatrjujejo, da bo letos na pod- ročju ptujskega okraja precej takšnega sadja Dejstvo pa je, da tudi to vprašanje še ni šeno. kljub temu da je sadn? kampanja tako rekoč pred vrati. Zdi se da le tudi v tem pri- meru prišla do izraza slabost naše trgovine v njeni težnii. da bi s čim manjšim prometom čimveč zaslvižila. . IZ SLOVENJE VASI I? pantakancm nad čebe!e, ki so bile pripeljane na jesensko pašo Kot VBako leto, pomeni tudi letos cvetoča ajda za čebelarje zadnjo možnost paše, zato si vsako jesen čebelarji pomag£.jo s premestitvijo svojih čebel v kraje, kjer je več ajde. S tem iiamenom je priiieljala v Slo- venj© vas k Skofiču svojih 74 panjev čebel Justina Slekovec iz Maribora in v dobri veri, da s svojimi čebelami ne bo pose- gla v interese domačih čebelar- jev. Namesto Iroristi pa je s to premestitvijo utrpela najmanj 800.000 din škode. V noči med 22. in 23. avgustom t. L je ne- kdo potresel čebelnjak e takanom in s tem povzročil po- gin večine čebel. V Slovenji vasi so začeli Ijiidje ugibeJti, kdo bi mogel biti v njihovi vasi Slekovčevi tako nevoščljiv me- du. 2ia storilce so se začeli zar- nimati tudi organi Tajništva za notranje zadeve v Ptuju. Po nek£'j dnevih temeljitega poiz- vedovanja je uspete izslediti Jožeta Zunkoviča in Ivana Pala iiz Zlatoličja ki sta osumljena tega škodljivega početjs- in se bosta zaradi njega zagovarjala pred sodiščem. _ , Pri pospravljanju sladkorne pese ne smemo ao^kodovati rastlin IiK. Egon Zoreč Sladkom^f pesa doaori, ko orumenijo zunanji listi rastlin. To je v naših krajih v septem- bru ali prve dni oktobra. Ce sroo peso dobro gnojili, je ta razvila globoko korenino. In v tem primeru je najvažnejše, kakor dorasle rastline ruvamo, da jih nepoškodovane spravimo v elaidkomo tovarno. To je namreč zelo važno zaradi tega, ker začno poškodovane koreni- ne hitro gniti. Za ruvanje pese lahko upo- rabljamo dvorožne vile ali pa ozko lopatico Delo je precej la- že z vilarai, lopatice pa imajo to prednost da manj poškodu- jejo peso. Najlaže gre delo pri ruvanju pese od rok. če opravljatj. delo dva delavca. Prvi ruje peso v dveh vrstah, drugi pa stresa zemljo in meče na kupe. Na kupih zbrano peso je treba po- zneje še do konca očistiti ter odrezati gl£jve z listi. Ponovno poudarjam, da je tudi pri tem delu treba paziti, da ne bi rast- lin poškodovali, na primer z noževo ostrina Peso pa lahko tudi izorjemo, in sicer z navadnim žli poseb- nim plugom. Tako izruvano pe-- so moramo prav tako očistiti kakor tisto ki jo rujemo z ro- ko, Tudi stroj za ruvanje krom- pirja nam lahko služi za ruv£>- nje sladkorne pese. V tem im- meru moramo seveda izmenjati lemež in vile. « Izruvane pese ne smemo pu- stiti ležati na soncu, ker bi se preveč sparila, temveč jo mo- ramo pokriti z listjem. N£.jbolje pa je, če jo takoj odpeljemo na prevzemno postajo. Sadni mošt se ictd kvari Zaradi slabe predelave in ne- pravilne kletarske nege se vsa- ko leto pokvari zelo mnogo sad- jevca. Tako gre vse delo z dra- gocenim sadjem vred v izgubo. Kletarska veda pa je dandanes na taksni stopnji, dj. je pripra- va zdravega in trpežnega sad- jevca prav preprosta. V ta nt.- men je treba upoštevati nasled- nja nJ-voddla: 1. Za predelavo sadja in vkle- tenje sadjevca moramo uporab- ljati temeljito očiščene sadne mline, stiski Inice. lesene sode in zračne ter zdrave kleti (v ka- terih ni kisa repe. krompirja). 2. Sadie mora biti popolnoma zrelo, zdravo (izločiti je treba nagnite sedove) in čisto (blatno sadje moramo oprati). 3. Zmleto sadje moramo čim- prej stisniti. 4. Sladek sadjevec moramo takoj po stiskanju (prešanju) žveplati z dodatkom 10 gramov kaMieve?^ " ro«nj'f'da 'ena ta- ble la) na 100 litrov. S tem pre- prečimo delovanje vseh škod- ljivih drobnoživk v moštu in da sadjevec ne porjavi. 5. Zažveplanemu moštu do- damo neposredno Po stiskanju pol litra do liter razmnoženih kulturnih vinskih kvasnic n^' 100 litrov mošta. Vinske kvas- nice pripKjmorejo, da mošt po- polnoma prevre, zboljšajo okus in cvetlico sadjevca, ker ne tvorijo med vretjem različnih nezaželenih stnnskih snovi (na primer hlapljivih estrov). 6. Vrelno posodo opremimo z vrelnimi vehami iz kamenine. S tem preprečinio stik mošta z zrakom in okužbe. 7. Da po«pe5imo z?ičetek vret- ja. moramo doseči povečanje kletne temperature najmanj na 16 stopinj Celzija. 8. Ko sadjevec povre in se oč'isti ga moramo pravočasno pret-^čiti v lahko zažveplan sod (en žvepleni trak na hektoliter posod"). S em zboljžamo okus ir p-- ■■ sadievcE. Po Slov. vestniku iZPRED PTUJSKEGA SODISCA Zoreč 6 prlhaial iz ilvstrl:e in se slcrival v Ptu u Zaporne kazni od 4—6 mesecev Avgusta 1954 je prišel skrivo- ma čez mejo iz Avstrije v Ptuj Drč^ Zoreč in se ni prijavil, čeprav se je v Ptuju več časa zajdrževal pri treh družinah, ki so ga skrivale in hranile. Leta 1953 p£ se je v Ptuju skrivala tudi Zorčeva sestra, ki bi mo- rala na odslužitev trimesečne zaporne kazmi zaradi neke tatvi- Stvar je prišla na dan, ko so obmejni organi prijeli Draga Zorca in 10, tvoiista t. 1. je bd- la tozadevna glavru. javna raz- prava pred ptujskim sodiščem, ki je obsodilo ptujske krivce na 4—6-mesečne zaporne kazni. V tej zadevi so se zagovžir- jali, priznali krivdo in obžalo- vala kaznivo dejanje Marija Bel- čevič, Kristin^, in Jožef Tudja ter Vinko in Kristina Stefančič, VBi iz Ptuja. Marija Belčevič se je zagovarjala zaržda tega, »'ker je 1953 v svojem domu skriva- la Zorčevo sestro, k^ bi morala o^ti na odslužitev trimesečne zz.pome kazni, avgusta in sep- tembra 1954 E« je sprejela v svoje stanovanje v Ptuju Draga 2Jorca, ki se je skrival zaradi tajnega prehoda čez mejo FLRJ its Avstrije pred na&i^ oblast- mi, ga skrivčla in ga hranila ter mu priskrbela tudi druga zatočišča v Ptuju, za kar je pre- jela od Zorca najmanj 25.000 din ru grade Kristina Tudja, Vmko in Kristina Stefanič ®o v avgustu 1954 za plačilo po več dni skrivali vsak na svojem do- mu v Ptuju Draga Zorca, g£. hranili in obveščali o njegovi varnosti tajnega zadrževanja v Ptuju Kriisitiru Tudja in Vinko Stefančič sta septembra 1954 načela avtoprevoznika Kogov- ška iz Ptuja, da bj odpeljal Draga Zorca iz Ptuja v Mari- bor. od koder bi se zopet skri- voma podal čez državno mejo. Marijo Belčevič je sodišče ob- -■»ddlo na 6 mesecev zatx)ra za pomoč Zorcu pri prehodu čez državno mejo, Kristino Tudja na 5 mesecev zt-pora Jožeta Tudja na 4 mesece zapora no- gojno Za 2 leti, Vinka Štefan- čiča na 4 mesece zaporj in Kri- stino Štefamčič na 4 mesece za- pora. Vsi Slo obsoieni na plačilo stroškov kazenskega postnn-kt in povprečnin Mariji Belčevič in Jožetu Tudja ie vračunaTi pripor. Marii-: Belčevič ie bile turi-' rd-^^zeto dvokolo. Pri odmeri kazn- ie ka7e'n<5k senat d v fpT primeru Za ljudi, zaposlene \ državnih podjetjih in ustano- vah, bi so pozabili na svoje državljanske dolžnosti in so podpirili ilegalca, ki je prihajal čee mejo v FLRJ z namenom, da bd organiziral ilegalne pre- hode čez mejo ter da so imeli od tega celo rnaterialno korist. Kot olajševsilno je upo- števal senat priznanje in obža- lovanje pa tudi nekatere dru- žinske okoliščine. Ps. Gasilska veselica nal bo res veselica, ne pa osmeševanje gasilske službe Kot starejši gasilec sem se že večkrajt. pa tudi ob priliki dor- navske gasilske veselice 14 av- gusta t 1. vprašal, koliko koristi in koliko škode imtajo gasilska društva od tega. če ob raznih gasilskih prireditvah kažejo lju- dem delovanje ekip in razpolož- ljivih gasilskih naprav Vedn< znova prihajam do zaključka da bi bile lahko gasilske veselice brez nastopov z napravami ker jih ni mogoče vzporejati s te- lovadnimi nastopi ali z nastopi gledaliških skupin tn pevrfcih zborov, ker se često zgodi, da se ob nastopu pokvari dragocena motorka in je zaradi »ega potem v resni nevarnosti vsa gasilska služba dotičnega okoliša, kei motomih okvar navadno ni mo- goče takoj poi>raviti. Na gasilski nastop v Domavi 14: avgusta t 1 so se priprav- ljala okoliška društva in mec njimi tudi društvo na Polenša- ku. katerega gasilska ženska skupina naj bi v EVomavi na- stopila Vaja je sicer še kar do- bro ufipela, vendar za ceno po- škodovanega agregata. Kot bilo mogoče dognati, si je ekipa izposodila agregat brez strojni- kove vednosti in ni čudno, če ie agregat odpovedal na suhi vaii. Enniko neumestni se mi 7dij< gasiiliski na?it.OT>i. na kat^ rilh1eč<=*n< o^^-^ma v ga^nlckil- u'n:f.n(TTnoVi Mii^pti ie r>o službo 90 oblikovali dokaj resni in žalostni dogodki ter nesreče, zato ji je tudi neobhodno po- trebno ohraniti vso resnost Ga- silske naprave in orodje so pre- dragi, da bi z njimi uganjali na nastopih razne burke z mokrimi vajami kjer se skupine med- sebojno škropijo, kvarijo obleke orodje in celo zdravje Mislim, da se lahko v večji meri lotimo kultumoprosvetnega dela in bo ljudem gotovo bolj ugajal na gasilski prireditvi pevski zbor gasilcev ali nastop gasilske igraavili uslužbenk- zadruge Simonič Ma- tij« in Kramberger Angela k«i po dve vreči, očitno v strahu, »dd soli več ne bo,« aH pa, da s« bo podražila. Naslednji dan pa T trgovini nis,© imeli reč soli. Ljudje so negodovah, »aio jm je organ LM v trgovini ugotovil, da so imeli še tri »reče v ralogi. Prodajalec je sicer trdil, da so tudi te vreče prodane in da so jih kupci baje že tud: plačali. Ka Destemiku mislimo, da naj KZ oslcrbuje vse stranke, ne pa samo izbranih, kd si hočejo ustvarjati zaloge. Upravni odbor zadruge bi naj tudi poučil svoje uslužbence, da naj s svojim načinom trgovanja ne ustvarjajo potrošniške mrzli- ce in da pri na« še nikdo ni trpel pomanjkanja zaradi tre- nutnega pomanjkanja soli. MJ St 38 — 24. avgusta 1955 450. Odlok o poskusni proaiz- vodnji gospodarskih organizacij — 685. 451. Odločba o doipolnitvi od- ločbe o stopnji šol in tečajev — 687. 452. Odredba o notranji orga- nizacij trgovskih podjetij in tr- govin z rednim obrečunom — 690. 453. Navodilo o evidencah v trgovini z rednim obračunam — 690. VPISOVANJE na GIaASBENI ŠOLI V »»TPUJTJ v k>lskem letu 1955/56 bo na Glasbena šoli v Ptuju možen vpds v oddelke za: klavir, vao- teK), violončelo, kontrabas kla- rinet, trobila (trobenta, rog, p<^ zavna itd.), v oddelek za cici- bančke in pripravljalni oddel^ V 1. razred klavirja in ■vnolane vpisujemo učence po dovršencan 1. in 2. razr. osnovne šole. V 1. razr. violončela učence z dovršenem 2. aH 3. razr. osnov- ne šole. v oddelek za kontrobas, klarinet in trobila Po dovrše- nem 12. letu; v oddelek za ci«^ bančke po dovršenem 5. letu in v pripravljadni oddelek učence 1. ratzr. osnovne šole. Vpisovanje bo 5. in 6. sep- tembra od 9. do 11. in od 15. do 17. Tune za učence, ki so že ob- iskovali pri nas glasbeno šolo; 7. septembra bo ob isrtem času sprejem novih učencev v vse oddelke. Vse ostale podrobnosti na oglasni deski. Mladincem od 12. leta dalje priporočamo vpis v oddelek za trobila. Instrumenti so na raz- polago! Ravnateljstvo Ali veste... — da so bila prva očala naprav- ljena leta 1280 po našem štetju; — da so vžigalice v uporabi od leta 1832; — da šivamo s šivalnim stro- jem od 1846. leta dalje; — da je bilo leta 1800 na vsem svetu 775 milijonov prebi- valcev. NEKOČ IN SEDAJ Oče sinu: »Glej sinko, ko sera bil v tvojih letih, nisem poha- jal na plese. Večkrat sem šel brez večerje spat, pa tudj svo- jega avtomobila nisem imel!« Sinko: »Najbrž bo res očka, toda poglej koliko si na bolj- šem, odkar imaš mene.« V KAVARNI... — Natakar, povejte mi. če je tale čorba kava ali je čaj? — Po čem pa ima okus? — Pravzaprav po karbidu ... — Potem je kava, čaj ima okus po petroleju ... IZ IZKUŠENJ Profesor: Branko, kdo je bila dekle, s katero ste se včeraj sprehajali? Dijak: Moja sestrična Profesor: Zapomnite si, da dijak pete dmnazije še ne sme imeti sestrične Ptuj, 2. septembra 1955 _3 Nekaj o problemih našega šolstva Le še nekaj dni in sedaj pra- zne in zapuščene šolske razrede bodo zopet napolnili otroci. Ve- likih počitnic bo konec in za učiteljstvo in učence se bo začel čas resnih skrbi. Svet za šolstvo pri OLO Ptuj (dosedanji svet za prosveto in kulturo) pa tudi v tem času veliikiih počitnic ni miroval, saj je na področju šol- stva v ptujskem okraju toliko problemov in njegovo trenutno stanje takšno, da je potrebno neprestano misliti na to. kako bi čim prej in čim temeljiteje omogoČiM lažje in uspešnejše delo na vseh šolah v okraju. V zadnjem šolskem letu je delovalo na področju tedanjega OLO Ptuj 37 osnovnih šol s 273 oddelki, na katerih ie poučevalo 253 učiteljev. V vseh oddelkih je bilo vpisanih 10.050 otrok in sicer 5141 dečkov in 4909 deklic. Šolski obisk je bil povprečno 90,9 odst.. najboljši v Središču (98,1 odst.) in najslabši na Rod- nem vrhu (76,3 odst.) aJi na splošno dober v ravninskih pre- delih (Ptujsko in Dravsko polje in bližnja okolica) ter slabši v Halozah in Slov. goricah. V lanskem letu je bil dosežen najboljši šolski uspeh po vojni, in sicer je uspešno končalo raz- red 74,9 odst. učencev, zaostalo jih je 23,7 odst. in bdlo neoce- n jenih 1,4 odst. Na naših osnovnih šolah kon- ča šoltjnje v osmem razredu sa- mo povprečno 20 odstotkov učencev, diočim vsi ostali za- •stanejo v nižjih razredih. Naše osnovne šole so name- USene v zgradbah, ki so stare nad 40 let in torej ii samo to dejstvo govori dovolj razločno o meri. v kateri ustrezajo svo- Jeflou namenu. Toda tu je treba še upo^evati da v teh letih kaj večjega na teh zgradbah ni bilo obnovljenega in da so podi in okna v njih že skoraj popolno- ma zanič. Tak je tudi večji del inventarja. V zadnjem času so bile obnovljene edino šole v Cirkulanah, Makolah, Vidmu, delno v Stopercah in Markov- cih ter seveda popolnoma v Clirkovcih. Z izjemo šole v zad- nje imenovanem kraju na vseh šolah primanjkuje učnih pro- storov, saj jih je vseh skupaj le 219. osnovnošolskih in nižje- gimnaziijskih oddelkov pa je skupaj 369. Ce bj torej hoteli uvesti za vse oddelke s£mo do- poldanski r>auk. kar je tako za- želeno in s pedagoškega stali- šča edino pravilno, bi morali imeti še 152 učiilnic več, £ili pa še nekaj več, ker imamo učil- nice v oikraju (na primer v Go- rišnici), kjer se poučuje kar v treh izmenah. Pereče pa je tudi vprašanje učiteljstva. Kot smo videli iz števila oddelkov in učiteljev, primanjkuje še 45 učiteljev, 6e ne bi upoštevali tistih 19 učite- ljev, ki so že izpolnili pogoje za upokojitev. Poseben problem pa je tudi veliko število (115) mla- dega učiteljskega kadra, kate- remu bi morali nuditi veliko večjo pomoč, kakor je to bil primer do sed£0- ' Tem splošnim, pa se pridru- žuje še vrsta posameznih, spe- cifičnih, krajevnih in dru^ problemov, da naj omenimo sa- mo vprašanje pomožnih oddel- kov za tistih približno 200 za- ostalih otrok v okraju, ki ne mo- rejo zaradi pogojev, v katerih so rasli, slediti pouku v prvem normalnem razredu osnovne šo- le. To so otroci, ki so zaradi alkoholizma, podhranjenosti ali splošne zanemarjenosti taiko daleč zaostali, da ovirajo del® v prvem ržzredu. V tem pogle- du je prišlo do predlogov, da bi uvedli za takšne otroke po- sebne pripravljalne razrede, drugi pa so mnenja, da bi d^o teh razredov naj oprtvili vrtci, katerih število bi morali seveda povečati. Drug takšen problem so šol- ski odbori. TI v nekaterih kra- jih ne morejo iz različnih vzro- kov izpolnjevati svojih funkcij in tudi v tem primeru bo po- trebna pomoč okrajnega sveta za šolstvo Id bo tudi okrog teh problemov naišel naloge za evo- .je dek). Ptuiskim gasilcem ne zadoščalo samo gasilske, ampate ludi vodnoreševalne naprave V petek, 26. avgusta t. 1. zve- čer ob 10. uri je odhitelo deset ptujskih gasilcev z gasilskim avtomobilom na pomoč v Sliv- nico, kjer je ta večer Polanski potok prestopil bregove in po- vznoSil ogromno š-kodo otroške- mu vrtcu v slivniškem gradu ter šoli v Slivnici, kjer je voda vdrla v spodnje prostore in otroškemu vrtcu uničila skladi- šče hrane. Pri slivnišlc šoli so pomagali ptujska giasilci pri od- pravi vode izpred šolskega po- slopja, pa niso mogli veliko po- magati, ker je zaradi gostote vode, ki je bila polna blata in šlovice miotorka kmalu odpo- vedala. Elnako se je zgodilo tudi gasilcem iz Hoč. Pobrežja in Radvanja. Precej škode je v Framu povzroči] tudi Framski potok, ki je istočasno kot Po- lanski potok prestopil bregove, poT>lavil njive, travnike in dvo- rišča v Framu. Na- kraju dogodka se je poka- zalo kot že mairsii'kje, da priča- kujejo vsi pomoč od gasilcev, dočim ostaja ogromna- množica opazovalcev križem rok ker pridejo nž.- kraj nesreče bre^!" vsakih posod aM skoraj ^brez na- mena. pomagati bližnjemu v ne- sreči. Na prim^ pri glivniski šoli je ostala voda, ki bi jo bilo sicer mogoče odprt viti s poda- janjem posod v verigi. V pro- storih otroškega vrtCa v sliv- škem gradu so si prizadevali gasilci s Pobrežja iz Radvanja pospešiti odtok vode s čišče- njem kanalov dvorišču, ven- dar to na mnogo zaleglo. Ob raznih nesrečah bo le tre- ba nekoliko več mii&liti na mož- nosti zmanjšanja' škode in večjo pomoč ter sodelovanje nmožice, ker ob takem odnosu do ne- srečnežev pač ne moremo trditi, da imamo tovariškd in kulturni odnos do soljudi in njahove imovine. V. J. DPD »SVOBODA — JOŽE LACKO« PTUJ Mešani pevski zbor DPD Svo- bode »Jože Lacko« Ptuj bo za- čel zopet z rednimi vajami po sledečem redu: v torek, 6. sep- tembra, ob 20 uri ženske, v sredo, 7. septembra ob 20 uri moški, v petek. 9. septembra t. L, ob 20 uri i>a skupna vaja. Našteti dnevi bode veljali za vaje tudi v bodoče. — V mesecu septembru se bodo sprejemali novi pevci, zaželeni so predvsem moški, seveda ne izključujemo tudi žensk Opozarjamo vse, da se bodo novi pevci sprejemali izključno samo v mesecu sep- tembru. DPD Svoboda. »Jože Lacko« Ptuj v tem. primeru vljudno vabi vse. ki imajo ve- selje do petja da se vključijo v pevski zibor in pomagajo na ta način k popularizaciji naše prelepe slovenske in jugoslo- vanske narodne umetne in bor- bene pesmi! Okrajno gledališče Ptuj Razpis abonmajev za sezono 1955-56 Okrajno gledališče Ptuj raz- pisuje za gledališko sezono 1955-56 tri večerne abonmaje: Premierski in dva reprizna abonmaja A in B. Abonmaji veljajo za osem dramskih del, ki bodo vzeta iz okvirnega re- I)ertoarja, objavljenega v pred- zadnji številki »Ptujskega tedni- ka«. — Cena premierskega abonmaja znaša za vso sezono 480 din, cena repriznih abonma- jev pa je 400 din, ki je v obeh primerih lahko plačljiva tudi v štirih obrokih. — Abonent: se lahko prijavijo do 10. septem- bra t. 1. v pisarni Okrajnega gledališča Ptuj (telefonska šte- vilka 71). y sredo. 31. avg. 1955 (aa Mter, kilogram aJi kos) Čebula 20—25, česen 60, ki- ečemi fižol 35, stročji fižol 18— 20, paprika 40 cvetača- 40, ku- mare 15—20, kumare za vlaga- nje 60, i)eteršilj 40, rdeča pesa 30, solata (endivijai) 30, ši>inača 50, rdeče Mlje 20, zelje v gla- vah 12—14. korenček 40, ohrovt 20, paradižnik 25—35, koruza 40, pšenica 40, oves 25, zaseka 300, mleiko 25, smetana 120, sir 40—80, kokosa 400, pdščmci 300 do 400, breskve 52, grozdje ŠO- TO, hruške 25—30, jabolika 16— 20, slive 30, ringlo 30, gobe 120, lisičke 35,, jajca 12, krompir 12, buče 10, puter 400, domači kis 25 (Jinarjev. UČITELJIŠČE V MARIBORU Dne 3. septembra bodo po- pravni izpiti za IV. letnike; — 4. septembra sprejemni in po- pravnii sprejemni izpiti ter i>o- pravni izpiti iz jezikov in ma- tematike za vse ostale letnike; 5. sept. popravni izpit iz vseh ostalih predmetov za vse let- nike; 6. septembra začetek red- nega pouka; 8. septembra pid- smend učSteljsiki diiplomski iz- piti; 11. septembra popravni učiteljski diplomski izpiti. Ravnateljstvo ZANIMIVOSTI IZ PTUJSKEGA MUZEJA NOB-zbirka ptujskega muzeja bo po temeljitem preurejanju in razširitvii ponovno odprtg šele konec septembra 11. Sprva je bilo namenjeno preurediti zbirko po načrtih arhitekta, ki jih je ▼ ta namen že tudi pripra^, ven- dar je pozneje uprav« muzeja od tega morala odstopiti zaradi pomanjkanja sredstev Tako bo oddelek sedaj precej skromen po opremi, zbirka pa bo s preuredi- tvijo mnoge pridobila. Zaradi skromnosti opreme tudi ne bo slavnostne otvoritve. Zbirka bo razširjena za en prostor. ★ Kogar zanimajo umetnine iz zgodnjega Srednjega veka, ven- dar sedaj izdelane, si naj ogleda v ptujskem muzeju fragmente umetniško izdelanih rozet izpod roke tov, Gojkoviča. Obiskovar Icc se bo čudil natančnosti pro- porcij in izdelave, ki je v vsa- kem pogledu kos zgodnjesred- njevešk' umetnini Tov Go j ko- vic s temi fragmenti dopolnjuje poškodovane umetnine na ptuj- skogorski cerkvi ★ Sredi oktobra bo odprta tudi etnografska zbirka ptujskega muzej«. ^ Zgodovinski predmeti bodo sicer razstavljeni v starih vitrinah, pa tudi sicer bo opre- ma dokaj skromna, vendar bo nova zbirka tehtno dopolnilo do- sedanjih zb'rk ptujskega muze- f«. Skromnost tudi v tem prime- ru ne dopušca slavnostne otvori- tve. ★ Letos bi naj prišlo do preure- ditve arheološke zbirke po načr- tu tov. Perčeve, toda v prostorih, kjer naj bi to zbirko namestili je še vedno Potrčeva mizarska de- lavnica. Cas bi že bil, da bi de- lavnico preselili v zato primer- nejšo zgradbo in muzejsko stav- bo prepustili izključno muzeju. Od ptujskih zanimivosti so ne- dvomno ravno muzeji na prvem mestu tn ce je tako, potem omo- gočimo vsaj tem polni razmah. ★ Pr? kopanju temeljev za novi blok v Ciril-Metodovem drevo- redu so našli 29 avgusta 1.1. majhen, dobro ohranjen, z reli- efi okrašen sarkofag iz rimskih časov Zgodovinski predmet je 6il v sredo, 31. avgusta, prenesen v ptujs^k' muzej. Na 28. kongresu Svetovne delavske esperontfike zveze v Linzu Nadaljevanje in konec rii. Celodnevnega izleta na &'ros8- glockner (3798 m) se niso vsi udeležili, kajti 55 šil. samo za vožnjo se je zdel mnogim visok znesek. V kongresnih prostorih je bila tudi velika esperantska razstava, prodajale so se razne esperantske knjige, tudi »Jugo- slavija in njeni narodi« ni manj- kala — ter karte, katerih so se udeleženci kongresa radi poslu- ževali In oddajaU v p^ebni sobi na pošto Tu so jih žigosali s posebnim žigom In bila je v ta namen izdana spominska 23iamka za 1 ŠH. Tu pa tam smo si mimogrede ogledali polne izložbe, ki ponu- jajo vse mogoče, česar pa si tudi tam delovni človek ne mo- re nabaviti po mili volji Res so tehnični in tekstilni proizvo- di cenejši kot pri nas. toda dražja je hrana, posebno sadje, saj stane kg od 8 do 12 šilingov, kar je v našem denarju 160 do 240 din. Za četrt litra mleka smo plačal' 85 pfenigov ali 17 dinarjev. Za vožnjo z električno železnico se plača 1,30 šil., to je 26 din. Pivo ima odgovarjajočo ceno, dočim je vino luksuz. Ob neki priložnosti smo se na povabilo uslužnega Holandca znašli v neki veliki kavami, kjer smo bili prijetno presene- čeni slišati melodije naš^h slo- venskih pesmi. Tudi »Marička« je tam še priljubljena Kajpada so se naše Prujčanke tudi malo zavrtele. V KEMIČNI TOVARNI Pisec tega članka si je v siku- pini esperantistov iz raznih dr- žav ogledal veliko, moderno kemično tovarno v Linzu, ki stoji na površini dobrega km' in je mnogo večja od stare, ki jo je 830 bombnih napadov povsem imičilo. V tovarni je zaposlenih 2500 delavcev, ki de- lajo po 12 ur, nakar so prosti 24 ur. Za delo v tej tovarni do- be dnevno po pol litra mleka brezplačno Zaradi dovršene mehanizacije je omogočeno da en človek nadzoruje delovanje 16 strojev Varnostne na.i>rave delujejo brezhibno in tako ne pride do nesreč. Prijazen ing. nam je tolmačil proces proiz- vodnje različnih kemikalij ki se izvažajo v vse dele sveta. Prav ob našem obisku so na vreče za umetno gnojilo tiskali etikete z arabsko označbo. POyRATEK S tov. Jankom sva se pridru- žiila skupini Zagrebčanov, ki je predčasno odpotovala iz Linca z namenom, da si na Dunaju ogleda znameniti Esperantski muzej. Točno ob 10.02 pkridrvi brzec iz Kopenhagna, in šviga ob Donavi. Na polju je še ve- liko nepospravljenega in celo nepožetega žita,, kar dokazuje, da tudi Avstriji deževje ni pri- zaneslo. V Amstettnu iz.'9topi naša Ljubljančanka, agilna funkcio- narita turističnega društva, ki si želi ogledati zanimivi grad Melik iz renesančne dobe, kjer je zdaj nameščena gimnazija. Naš znanec, ustrežljiv esperan- tist tov D. iz Miinchena, pre- pričuje sopotnika o vrednosti Esperanta, za lepote naše domo- vine pa se zanima brhka Frank- furtčanka. Vlak se bliža Dunaj-u. Za- padni kolodvor je modema im- pozantna zgradba. Bežen po- gled v veliko zadrugo in že smo se z znancem, ki nam je iskal prenočišče, odpeljali v slavni Schonbrunn, kjer v velikanskem živalskem vrtu mrgoli obisko- valcev, ki občudujejo živali iz vseh krajev sveta. Lepota par- kov in nasadi res očarajo člo- veka. v grad sam žal nismo pri- šli, ker je bil tisti dan zaprt. V dvomilijonskem mestu le šiminim prometom se človek brez vodiča težko znajde. Tre- ba je precej časa, da človek pri- spe iz enega okraja v drugega. Naslednjega dne smo si ogle- dali univerzo, parlament, ro- tovž, nato pa krasno urejen Hofburg, kjer nam dvomi svet- nik g. Steiner nazkaže razstavo esperantskih del, zbranih od vsega početka iz vseh krajev sveta: slovnice, revije, listi, ori- ginalne slike s kongresov, zna- ki in diplome; vse je čudovito natančno razporejeno in se še vedno dopolnjuje. Ta muzej je ustanovil g. Steiner že i^ed 28 leti in ga od takrat vodi z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo. V veleblagovnicah, ki s pisa- no reklamo vabijo k nakupu, se tare kupcev, še več pa gledal- cev. Je še marsikaj zanimivega, toda ni časa in tudi »valute« primanjkuje. Zato se odpravimo po okrepčilu z izvrstnim čmim pivom na jvižni kolodvor, od ko- der ob 11.40 brzec skozi indu- strijsko Ehmajsiko novo mesto prha proti Semmeringu, kjer se še na nekdanjih najprivlačnej- ših in najdražjih penzionih po- znajo sledovi vojne vihre. Sam izstopim v Brucku in se Po lepem sprejemu pri znani družini odpeljem v indus'irijski Leoben-Goss k prijatelju espe- rantistu. Tu sem opazil več no- vih zgradb in blok s 140 sta- novanji, ki je pravkar v grad- nji. Mesto Leoben ima okrog 40 tisoč prebivalcev, med temi je tudi več Slovencev, ki so po pr- vi svetovni vojni tam dobili delo. Naslednji dan proti Gradcu, kjer sem nekoč služil vojake in obiskoval vojaško šolo. Kaikor takrat obisk Schlossberga, tako mi je zdaj ostal v spominu pri- jeten doživljaj v parku, kjer mi je pohlevna veverica prišla po- gledat v aktovko, kakšne dot^o- te so v njej. Ce pride človek iz velemesta, Gradec ni več tako interesan- ten. Ker pt« žal esperantsikih znancev ni bilo doma in na se- stanek, ki ga imajo ob pone- deljkih, ni bUc mogoče čakati, sva se s tov. Jankom v soboto z nočnim balkanskim brzcem odpravila proti domovini, kjer je pač le najlepše. J. P- ★ opozorilo; interesenti za esperantski tečaj naj se javijo do 25. septembra v ptujski knji- garni in papirnici! KINO PTUJ predvaja od 2. do 5. sept. ju- goslov. film »Ešalon dr. M.«; od 6. do 8. sept, ameriški film »Slavolok zmage«; od 9. do 12. sept. švedska film »Margit«; IVAN POTRČ 35 Mati so Se, ko da bi j.h Lizin cbup opogiunil, zagn-li na voz, 6pust-li prase iz zaboja, prevrnili kuhinjsko mizo z voza ter začeh brskati po senu. Odkrili So nekaj loncev in kuhalnice. Znova je nasta-lo vpitje Obrnil sem se in odšel v ^ev; vsega tega nisem hotel več gledatL Tam sem sedel na jasli med krave, ki so se mi odmaknile, »živina me skoraj ne pozna več« — me je spreletelo »domov bo treba« — in tako sem čakal, da bo prepir končan. Kon- čalo se je kmialu, a tako, koUkor sem lahko ujel, da so ji mati zmetali iz hrama nekaj reči, pri tem pa vpili: »To si nesi, to! Nakradenega ni bilo nikoli niti Za troho p^ našo streho, hvala bogu, da tega tudi ne bo več Jaz sem morala delati, če sem hotelg živeti, tvoj sleklač pa je mislil, da s« da od postavljanja in od kraje živeti. Uh, nesrečna deklina!« Počakali so, a So se znova spommli n.a ne- kaj »Pa tiste nočne omarice si odvleč., da tega ne bom več gle- dala pri hiši!« Vs« to je bilo kložje, ki ga je Strafela t="koj po ognju privlekel od nekod, nrajbrž od kakih pobeg- lih ali izgnanih Nemcevj nisem se zmenil od kod je; men; samemu se je zdelo dobro, da gre ta reč od hrama, samo v sramoto nam je bila, kmečki niismo za takšno. Zaslišal sem, dg me je Lizika poklicala — da, ona je b.lal 2e je bila tudi v hlevu, pred mano, in slišal sem jo — gledal sem v tk, na nasdlj, kako je rekla, plaho, ko da bi se vnaprej bala, da jo bom zavrnil: »Južek, vžigalnik sem ti pri- nesla. Strafela img še enega, na!« Nisem se zganil, ona pa je pri- stopila m mi ga potisnila v žep na suknjiču In čakal sem, da bo do konCa povedala, po kaj je prišla. »Zavoljo prasca bi ti rekla,« je začela, »če bi nama ga vseeno dali saj :mate še tri. Nekaj sem tudi jaz pomagala pri hremu.« Zadrževala se je, da ni zajo- kala. • »Južek? Tudi tebi se bo kdaj hudo godilo ...« Da, biilo je očit- no, da ne veruje v Strafelo in ne v njegovo proletarstvo, da ne bi rada podrla vseh plotov do do- mačega hrama! Eh — tiho zado- voljstvo me je spreletelo. Čakala je Ha odgovor, da, prav- zaprav sem bil gospodar na do- mačiji zdaj jaz in ta gospodar t meni se je zdaj obregnil. »Kaj me briga prasec!« Sestra Lizika je to razumela in tako sta potem z voznikom lovila izpuščenega pra«ca nekje v list- njaku in ga med cviljenjem za- nesla v zaboj. Gospodar v mena ji je potem tudi odgovoril ▼ slo- vo, ko Je že sedla k vozniku: »Ali ti je treba, da se ti bo hudo godilo?« Zavekala je, zatulila, jaz pa sem poiskal vžigalnik v žepu in prije- lo me je, da bi ga zagnal za njo, vendar tega nisem storil, ne zato, ker bi se mi »milila, nič mi ni bilo do nje — toda nekaj v mem je bilo, kar me je zadržalo, hva- la bogu. da me je-, nikdar ni do- bro storiti vse, kar se ti zdi. Naj gre, naj se ne prikaže več, sem &i mislil, končno tudi sreča, da smo se rešili Lizike, še bolj pa sreča, da ne bo več Straiele, ki je lahko v takih časih postal na lepem nevaren domačiji, ne samo naši, prav tako vsem dru- gim domačijam — nič nisi vedel, kaj je bil tak Strafela še zmožen storit:! Hudiča, za grvmte je šlo, zato je bilo že boljše, da takšne- ga steklača ni bilo več na Go- mili — vrag še po tistem prascu,- čeprav bi šla polovica koče z njim! MaHčko me je skoraj stra- šilo, da se bo še kdaj vrnil, da bo začel znova rogoviliti doma in po Gomili — tole zavoljo grun- tov je bilo najbolj neumno! — ali zaenkrat je Lizika kložje od- peljala Lahko sem začel misliti na oba grimta, na domačijo 'jn na Toplekovo, kar na lepem mi je naenkrat oboje ležalo pred no- gami. Prišli so mati na pocje, kjer Sem stai, m rekli: »Ne bi o&tal doma?« Prižgal sem si cigareto, rekel pa nič. »Naj si vzame Toplečka hlap- ca,« Vlekel sem cigareto in spuščal dimj znova nisem nič rekel. »Kaj bi jim bil za hlapca? Sama ne morem več Ce ne bo drugače, če nečete drugače, pa naj se ka- tera omoži.« Bili so jezni in užaljeni, zbali so se zame, vabili so me na do- mačijo. A joiz ®em se po vsem tem ta dan lahko napil — bdi sem do- ma, mati 8o mi nosili pijačo kai- kor gospodarju; pil sem pri Top- lečki popoldne, zvečer pa sem se na mrtvo napil pri Ploju, kjer je vsia krčma slavila odhodnico za Strafelom. Neka revolucija na Gomiilj je bila končana. »Ej, Toplečka, zdaj se bo ži- velo! Kaj naju bnga svet! Pridi, deklina, objami me!« Večeri so postali hladnejši in hladnejši, kar prijalo je stisniti se k ženski Navadil sem se na- njo, komaj in komaj sem čakal večerov, da je Tunika odcokljala Po stopnicah v hišo in da sem se lahko zrinil k Toplečki v po- steljo — da sem znova in znova kakor prvikrat začutil, kako se Je kot po navadi odmaknila in po- ložila krepko levico na zglavti:k, da sem legel nanjo m da sem začutil, kako me je s silo — tu- di ona je čakala name — poteg- nila k sebi Da, navadila sva se drug na drugega in tako &o se nekoč po vseh svetih začele noči, ko se skorajda nisva zmenila za nič več na svetu... Potem je ko spočita obležala in začela pošepetavati: »Tak si, celi moški! Jezus, skoraj bi te bila zgrešila! Viš, a te nisem Ali me poslušaš, ti moški?« Narahlo se me je dotaknila, to- da meni ni bilo, da bi govoril, še celo ne, da bi pritajeno prišepe- taval, zato sem molčal. »Sem te naučila grešiiti? Jezus — kaj? Južek?« Zganil sem se, celo odmaknil sem se in znova se me je okle- nila Znenada se je zasmejala, na glas, da si je morala potegniti odejo čez glavo Zamolklo, izpod odeje, sem slišal, zakaj se je za- smejala. »Kak teliček s< bil; ko... ko... da bi se prvič postavljal na noge. Tak teliček, uh!« Da, ni in nI mogla zadržati smeha, n; :n ni mogla mirovatil »Jezus, dajva, pogovarjajva se! S starim se ni dalo nikoli nič go- voriti Opravil je svoje in — eh! Spregovori kaj!« In znovg diišeč smeh, ko da bi vedel zakaj — zakaj se je toliko smejala. Ali se je spomnila na njega? Kaj ji je bilo toUko smeš- nega? »Eh, Zefa ..,! Zaspan, zaSipal bi rad...« »Bi te poujčkala?« »Zefa!« Prav zares, resnica je, da sem se je tudi otepal. Grozilo me je, ali le narahlo, da ne bi Tunika kaj slišala in zvedela; da ne bi prišla ponoči in se znašla z le- Ičerbo med odprtim: vrati ali sredi :zbe — le kam bi se skril? Ponoči, ko sem se po takem vrgel ni.1 nepogreto ličje v zadnji kamri, me je vselej srečalo malo pameti in tista troha domala otopele pameti je razpjezala — tako je vsaj žnvelo v meni — da se l)o vse to s Toplečko na le- pem nehalo, drugače tudi ni bilo mogoče? da je Toplečka ženskči, nora, kot so pač vse ženske nore; če sva že začela, bova igro igrala — tako, kakršna je, in nekega dne tud; doigrala; vsaka reč ima nekje svoj konec. Da, o čem, za boga milega, bi se naj pogovarjal z njo, o ljubljenju in vseh teh ženskih traparijah? Ah, kaj se ji le vse razpreza v glavi, da se ji le hoče!Obrnil sem se v zid in v trenutku zaspal. Spal sem ko kamen, vso zimo trdo in brez sna. Ce nae ne bi skrbel svet mesec dni ali tudi dva meseca, me je začel skrbeti tretji mesec. Ce mi Toplečka lep čas ni prišlg do ži- vega, je prišel dan. ko sem za- zijal, ko mi ni moglo biti več vseeno. Bilo je, ko da bi se zače- le megle nabirati, da je potem treščilo V«e se je začelo goditi in se je tudi do kraja odmotalo ob svetkih okoli starega ti nove- g,a leta, v^^ naenkrat kakor... iča-kor da je pač do kraja raz- neslo. (Dalje prihodnjič) VELIKE ZAHTEVE Najemnik: »Poglejte, soba je vlažna! Gobe rastejo po stenah!« Gospodar: »Ali mislite, da naj za tisto piškavo najenmino, ki jo vi pla^jete, rastejo na- geljni po stenah!« Ptuj, 2. septembra 1955 HajdmCane je zbudil požar pri Fridlovih v noči od sobote na nedeljo, od 27. na 28. av«. je izbruh- nil na Sp Hajdini 72 pri Maksu Fridlu pcžar. ki je v kratkem času uničil stanovanjsko in go- spodarsko poslopje. Na pomoč prispelim gasilcem iz Hajdine, Ptuja in Kidr čevega je uspelo požar lokaliziratl. Varnostni organi so zaprli Maksa Fridla, ker je osumljen, da je sam povzročil požar. Takih udeležencev si na prireditvah v Majšperku ne želijo v nedeljo, 28. avgusta t. 1. je bila pri občini v Majšperku ga- silska prireditev s prostimi va- jami in zanimivo kolesarsko dirko g£®ilcev od majšperških tovarn do občine. Po prireditvi je bila prosta zabava. Med go- sti iz okolice so se znašli tudi neki pretepači, ki so izzvali pre- pir in pretep, v katerem je bilo poškodovanih nekai domačinov. Za pretepači poizvedujejo. Takih gostov, ki bi prihajali na majšpers^ke prireditve motit domače prebivalstvo si v Maj- šperku res ne želijo. Zopet nekaj o ptujskih kegljačih Dne 21 avgusta t. i je keglja- ški klub Drava gostoval v Va- raždinu in odigral prijateljsko tekmo s KK Proletarac Naši kegljači so takoj v začetkv pre- vzeli vodstvo in zmagali z razli- ko 36 lesov Končni rezultat je bil 325 : 289 lesov Moštvo je igralo zelo lepo. da so se celo -'ostitelji pohvalno izrazili o tujskih tekmo\''alcih V tej tek- li so Se najbolj izkazali Bre- Lorbek in Trpine ki so neli po 11 in 10 adutov Na povratno tekmo so prišli egljači iz Varaždina v Ptui To irečanje je bilo 28 avgusta t. 1. v Ljudskem vrtu Zanimanje za to tekmo je bilo rekordno saj so gledalci docela napolnili keg- ljišče. Toda nasprotnik Sf je tokrat močno pripravil in okre- pil svoje moštvo s svojimi naj- boljšimi igralci. Celotna '.gra je bila borbena, ter je bil vsak dober zadetek od navijalcev močno odobravan Do petega seta SO ptujski kegljači vodili, poeneje pa popustili, da se je že zdelo, da bodo tekmo izgubili Toda na srečo so tudi gostie popustili, da so ptujski kegljači vseeno zopet zmagali z r&ziiko 14 kegljev. Končali rezultat je 293 • 179 lesov Pri tekmi so se nepredvideno izkazali z iako le- I>o in dobro igro člani Matoš z 12 aduti Puž Šikar. Brecei in Trpine z 10 ariufc' Ta viden uspeh moramo pri- pisati spremembi v tehničnem vodstvu ki si je postavilo nalo- go dvigniti naše moštvo na višjo stopnjo. Društvo si prizadeva dokon- čati stadion kar pa je otežko- čeno zaradi finančnih razmer. Vendar bo z malo dobre volje mogoče tudi to vprašanje rešiti in zgraditi ta športni objekt, da bo v ponos Ptuju in v razvedri- lo našemu delovnemu človeku. Otrok v razn h obdobjih svojega živlfeii:a (Nadaljevanje in konec) OTROK JE STAR OSEM LET SPLOŠNO Otrok spozna, da starejši vedo veliko več od nje- ga. Ni potrpežljiv, rad kritizira, čeprav ve, da nima prav Neza- dovoljen je. če se starejši zaba- vajo, tako da ne more sodelo- vati. Ima smisel za humor, pre- tirava Materi postavlja ve.ike zahteve in pogoje Težke šolske naloge mu povzročajo glavobol in bolečine v želodcu PREHRANA IN SPANJE. Otrok ima izvrsten apetit ter pridobiva na teži Doma se ve- de zelo sJatK). toda spremeni se, če je pri tujih ljudeh ali če so doma gostje V postelje gre med 8. in 9 uro zvečer, toda prikriva zaspanost, da bi lahko ostal dolgo pokonci. OBLAČENJE Oblačijo se različno, kakor so pač navajeni. Nekateri so za obleko natančni, drugi zopet zelo nemarni Se vedno čakajo na opomin za umivanje pred jedjo in pred spanjem Umivajo se hitro in PMDvršno, za čiščenje zob nima- jo nikoli dosti časa ZANIMANJE Deklice in deč- ki se v igri razlikujejo. Dekli- ce imajo rade skupne igre. igra- jo gledališče in berejo več kot dečki. Vsi se zelo zanimajo za film, DEVET LET STAR OTROK SPLOŠNO Vsi se hvalijo, kako so močni. Jezijo se na starše, toda so na njih tudi po- nosni. Mnenja tovarišev so jim važnejša kot mnenje staršev. Ce so utrujeni, tožijo, da jih bolijo oči in glava. PREHRANA IN SPANJE, Po kosilu se radi posladkajo Do nekaterih jedi čutijo poseben odpor in jih z njimi ni treba siliti. V posteljo gredo samo, če jih opomnimo. OBLAČENJE. V oblačenju so zelo nerodni češejo se samo, če jih opozorite. ZANIMANJE. Vedno bolj jih zanimajo skupinske igre Raz- vija se ljubezen do živali in se za njih zelo zanimajo. ZDAJ IMA OTROK 2E DESET LET SPLOŠNO Otrok misli, da je že odrasel Res pa zdaj že lahko sklepamo, kakšen človek bo, ko dozori. Zdaj se že zaveda, v kaj mora obrniti svojo energijo. Svoie starše primerja z drugi- mi Ce so v družbi svojih tova- rišev in pridejo starši, otroci narede, kot jih ne bi videli, kar velja zlasti za fante, ki ne bi bili radi »mamini sinčki«. Zdaj opažamo osebne fizične in du- ševne lastnosti posameznikov. INTERES IN ZANIMANJE Zelja, da bi bil član kakega kluba ali društva, je pri deset- letnem otroku redna brez ozira na spol. Ot)oji imajo svoje majhne skrivnosti, igrajo se lo- čeno. Deklice si rade dopisuje- jo, vse pa zanima družinsko življenje in vse, kar je s tem v zvezi. V teh letih so otroci že sposobni za pametne razgovore in razpravljanja. RAZPIS štipendij za študente visokih Sol ki iih da OLG — Svet za šol- stvo za študijsko leto 1955-56. OLO — svet za šolstvo razpi- suje štipendije za sledeče stroke: ekonomija 9 pravo 11 medicina 8 agronomija 4 veterina 5 slavistika 8 geodezija. 2 Rontg. tehn. 1 umetnostna zgv^dovina 1 medCoinska sestra 3 farmacija 4 sanitarni tehnik 1 gradbena 3 dentisti 4. Reflekti.nti naj p.edložijo kol- kovane prošnje, podprte s pri- mernimi prilogami (potrdilo o premoženjskem stanju, potrdi- lo o prejemanju otroškega do- datka) na Svet za šolstvo. Za reden študij na f£jkultetah, umetnostnih akademijah in viš- jih šolah znašajo štipendije do 5000 din, za zadnji dve leti štu- dija do 6000 din. Štipendije se izdaja ZJ. eno leto in je vezana na pogodbo, ki .jo sklene pro- silec z dajalcem štipendije. Komisija za visokošolske štipendije pri Svetu za šolstvo OLO Ptuj. Kdo bo napravil konec nočnim nemirom v Kidričevem? V Kidričevem opažam že ne- kaj ča&a stvari, ki delavskemu centru ni«o ▼ 6ast Gre pred- vsem za številne primere pijan- čevanja in « tem ▼ rvezj do ka- ljen ja nočnega miru K pijančevanju največ prispe- va delo gostinskih uslužbencev, ki točijo že pijanem ljudem pi- jače, prekoračujejo obratovalni čas do poznih jutranjih ar in » točenjem predvsem špiritozn.h pijač omogočajo desetini malo- meščansko nastrojenih posamez- niikov nevzgledno obnašanje Ta skupina je po tako prekro- kani noč4 večkrat razbijala po Kidričevem, se vzpenjala fta bal- kone stanovanj in povzročala z električnim gramofonom, ki ga je nosila s seboj, hrup m nemir. Jas.no je, da so delovni ljudje, stanovalci v Kidričevem s težiavo prenašali tako početje, saj so jim nočne ure potrebne za poči- tek po težkem delu ^n ?amo ča- kajo. da bo temu konec. Posebno poglavje predstavlja obnašanje te ?kupine v restavra- ciji, kjer posamezniki brutalno zahtevajo pijačo ter se sploh obnašajo kakor absolutni go- spodarji. Pri tej skupini ne za- ležejo v«a opozorila, ker se ču- tijo vsem nadrejeni. Zdi se, da bo morala poseči vmes LM. kar se obratovalneg.3 časa v restav- racij t:če, in sodnik z.a prekrške, kar gre na rovaš nočnih nemi- rov, da bo končno zavladal v Kidričevem red in noč zagotov- ljena delovnim ljudem v počitek. oa Bodimo obfektivni Na nedeljsikl nogometni tekmi, 28. avgusta t. 1., Drava : Kovi- nar (Maribor) je prišlo do špo- rt- med delom vodstva NK Dra- ve in sodnikom zaradi posred- nega prostega strela proti Dra- vi. Ne bi se spuščal v nadaljnjo polemiko če ne bi prav ta spor zopet pokazal neobjektivnosti in nepoznan j a pravil nekate- rih ljudi, ki vodijo ptujski no- gomet, kar negativno vpliva na razvoj športa v našem mestu, vodi v klubastvo ter je pač v popolnem nasprotju z nameni, ki jih hočemo doseči s telesno vzgojo. Kaj Ge je zgodilo? Vratar Drave je v skoku ujel žogo pred nasprotnim igralcem ter pri tem dvignil koleno do njegove glave, kar se zaradi ne- varne igre kaznuje. Na to so po- samezniki nepravilno reagirali in škodovsli s tem lastnemu nnoštvu. Želim mladi enajst<«-ici Dra- ve, ki se je po daljši krizi zo- pet lepo uvelja\-ila, najlepše uspehe, vendar pa je treba spo- re, ki se pri nogometu vedno vsiljujejo, reševati na dostojen in objektiven način. Pri tem bodo vsi športnj de- lavci Ptuj£i nudili Dravi vso po- moč. Ferdo Vaupotič PTUJCANI, POZOR! V soboto, 3. septembra t. 1.. gostuje v ptujskem gleda- lišču Delavsko kulturno umetniško društvo Svoboda iz Varaždina z nastopam mešanega pevskega zbora, tamburaškega /bora in folkiome skupine. — Predstava se bo začela ob 20 uri, vstopnice pa bodo v predprodaiji istega dne od 10. do 13 ure. Vabimo Ptujčane, da se pri reditve gostov iz Varaždina ude- ležijo v čim več jem številu! ROJSTVA POROKE IN SMRTI od 16 avgusta 1955 v območju mesta Ptuj Rojstva: Grešak Elizabeta, Ptuj, rodila sina; Popušek Ma- rija, Ptuj, Ido; Majcen Ana, Ljutomer, Mirico; Tušek Marija, Ptuj, Majdo; Kosi Filomena, Ljutomer. Ireno; Zaje Terezija, Ptuj, Ireno, Breznik Ljudmila, Podlehnik, Milana; Bračič Ne- ža, Ptuj, Zinko; Gole Neža, Vi- dem, Rudolfa; Zorman Alojzija, Smolinci, Janeza; Maroh Eliza- beta, Cirktilane. hčerko; Grašič Marija, Kostanj, Jožefa; Herga Angela. Ptuj, Marjana; Lacko Ljubica. Ptuj, Borisa; Resnik Marija. Senovo, Jasenko; Skur- jeni Draga Kuzminec, Štefana; Ceh Marija, Podvind, sina; Herega Marija Destemik Mi- haela; Fridl Marija. Rogoznica, Terezijo in Sonjo; Bratec Mari- ja. Rogoznica Milana; Pemek Bara, Destemik, Mirico; Kos Alojzija. Trnovska vas. Maričo; Premužič Vjekoslava, Markov- ci, Stanislava; Karo Marija, Vinterovd, Terezijo; Kirbiš Ne- ža, Starše. Franca; Krapše Kri- stina, Makole, Karla; Vajda Marija, Markovci Rozo; Zirov- nik Marija. Starše. Draga; Ben- ko Marija Trnovska vas. Sreč- ka; Ko&tomaj Ana, Hajdina, Miroslava; Strafela Marija, Markovci, Janeza; Ivančič Te- rezija. Videm. Stanislava; Pli- šinjak Jožefa Markovci Stani- slava; Celik Jožefa. Orešje, Dra- gico; Plohi Amalija, Cirkulane, Franca. Smrti: Bratec Milan, roj. 23. avgusta 1955 umrl 24. avgusta 1955; Aleksič Antonija, Ormož roj. 1912, umrla 27. avgusta 1955; Tašner Franc Zagorci, roj. 1954. umrl 28 avgusta 1955; Mlinarič Anton, Ptuj. roj. 1899, umrl 28. avgusta 1955. Porok ni bilo. Dnevni spored za soboto, dne 3. septembra 1955 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslu šalci! (pester glasbeni spored) — m&s ol) 5.05—5.10 Poročila in vremenska napoved. 6.00—6.10 Napoved ^asa. po. ročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 6.30 Pregled tiska. 6,35 Pred mikrofonom so Veseli godcJ in Avsenikov trlo. 7 00 Napoved časa, pročila. vremenska napoved in radijski koledar 7,10 Zabavna glasba, vmes re- klame, 7,30 Gospodinjski nasveti. 7,40 —8,00 Venček znanih melodij. 12,00 Lahek opoldanski glasbeni spo- red. 12,30 Napoved ^asa. poročMa pre- gled dnevnega sporeda in objave 12,45 Zabavna glasba, vmes reklame, 13,00 Kmetijski nasveti. 13,10 Glasbeni mo. zaik (pester spored operne in solistič- ne glasbe). 14.30 Turistična oddaja. 14,40 Hrvatska narodna glasba (prenos iz Zagreba) 15,00 Napoved časa, po- ročila vremenska napoved in objave. 15,15 2eleli ste — poslušajte! 16.00 Utrinki iz literature — Anton Vodnik: Svatovska pesem 16,20 Umberto Gior- dano: Mese Mariano, opera v 1. dejanju. 17,00 Napoved časa. poročila in objave. 17,15 Plesna glasba, vmes reklame. 18,00 Okno v svet. 18,15 Z narodno pesmijo v prijeten delonust 19,00 Za« bavna glasba. 19,.'D Radijski dnevnik. 20,00 120 pisanih minut. 22,00 Napoved časa. poročila vremenska napoved 'n pregled sporeda za naslednji dan. 22,15 —23,00 Oddaja za naSe -zselience (na valti 327 1 m.) 22.15—23.00 UK\ pro- gram: Plesna glasba. 23,00—24.00 Od. daja za tujino — na valu 327,1 m (pre- nos Ir Zagreba). Dnevnii spored za nedeUo, dne 4. septembra 1955 6.00—8.00 Dobro jutro, dragi poslu šalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska na- poved. 6.30—6.2-5 Pregled tiska. 7.00— 7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevneffa sporeda 7.15--7.30 Reklame. 7,30—7.35 Radlj^^k^ koledar in prireditve dneva. 8.00 Otroški predstava — Jacques Confmo: Mamin veliki sin. 8.30 Iz jugoslovanske solistič- ne glasbe 9.00 Po svetu poezije — Sergej Jesenin: Ana Snjegma 9.30 Zbori in solisti pojo slovenske narodne pesmi. 10.00 Družinski pogovori 10.10 Dopol- danski simfonični koncert. 11.15 Oddaja za Bene?ke Slovence 11.35 Opoldanski spored lahke in zabavne glasbe — vmes ob 12.00—12.10 Pogovor s poslušalci. 12.30 Napoved časa. poročila pregled dnevnega sporeda 'n objave 12.45 Za- bavna glasba, vmes reklame. 13.00 Pol ure za na.šo vas 13.30 Želeli ste — poslušajte! 15.00 Nžpoved časa. poro čfla, vremenska napoved in objave. 15.15 Igra Milan Stante s svojim triom. 15.30 Po naSi lepi deželi. 16.00 Igrata godbi na pehala Ljudske m-ilice in Ljubljanske garnizije p. v. kapetana Rudolfa Startča in kapetana Jožeta Bruna 16.30 Nedelj- ski roman — Marce! Giuglaris: Spošto- vani gospod Lutka (nadaljevanje fn ko- nec). 16.50 Igramo vam za zabavo in ta ples. 17.30 Radijska Igra — Ciril Kosmač: Kadetka (ponovitev) 18.?0 Drob re orkestralne skladbe. 19 00 Zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Operetna tn lahka glasba 20.30 športna poročila. 20.40 Nekaj ooemih odlomkov 21.15' Mednarodna radMska univerza. 21.35 Robert Schuman: Pesnikova ljube« zen (Izvaja tenorist Miro Brajnik). 22.00 Naipoved časa. poročila, vremenska napo ved in n''ee'ed sporeda za naslednji dan. 22.1.5—23,00 V svetu ritmov me- lodij. 23 00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos tz Zagreba). Ce človek gleda napet film se ves preseli na platno Kaj ga bng'tuacije . . Film je napet kot irdijanski lok... Prava natezalnica z^ mirne živ- ce... Nekateri grizejo nohte, drugi prepletajo prste.. Zdaj, zdaj,.. Nekaj mora zgoditi: ali bo junak zmagal ali bo ob glavo. Nihče več ne misli na si- reno in tiste medklice la šofer- ja. In kakor nalašč, kakor da je temeljito premišljeno, zagrmi no- vi bolj odločen m uk-azujoč glas: »Šofer gasilskega avta naj se j«vi poveljniku!« V dvorani je vsc tiho Ljudje se ozirajo k vratom Nekaj s« je zgodilo. V trenutku smo vsi v resničnem Svetu: morebiti kje gori, morebi- ti se je zgodila kakšna druga nesreča in tega vražjega šoferja ni, »Šofer gasilskega arta veni Kliče poveljnik!« le zopet ragr- melo po dvorani. Sele tedaj je nekje med vrstam: zaropotal se- dež in dvignila se je temna po- stava ter se napotila proti izho- du Vs, smo Se ozrli z.a njim. Vedeli smo, da je to prav goto- vo iskani šofer .. Kmalu nato je bil film končan. PreseHvši se zopet v naš resnič- ni Svet m pozabivš; zgodbo na platnu smo nenadoma rzizumeli, da je šlo za resno stvar. Nekdo med nami bj se n.kakor ne smel preseliti ves v napeti film, moral b; vstati v trenutku, ko je zatu- lila Sirena in oditj k avtomobilu, kajti nekje je gorelo, ali se je zgodila kakšna druga nesreča in to je bila resnična nesreča, ne ng platnu In vse nag je prešini- la misel: Zakaj n, takoj vstal in odšel, ko g.a je klicala dolžnost? ir- V nedeljo na ptujskem strel išCu: SD Maribor : SD Ptuj v nedeljo dne 28. 8 t. 1 je bil na ptujskem strelišču v Babuse- kovi graha pri Ptujn etrol^Ui dvoboj med strelsko družino Ptuj in Kidričevo. Vsaka družina je bila zastopana z 5-člansko ekipo. Med ekipamj je vladala ostra borba v kateri je zmagala ekipa SD Kidričevo s 784 krogi proti SD Ptuj, ki je dosegla 721 krogov Najboljši strelec dneva je bil tov. Klepač K-arl iiz Kidričevega, njemu sledi tov Seka Herm,an, Ptuj, tov. Predanič Jože, Ptuj itd. V nedeljo, dne 4 9. t 1. s« bo- sta pomerili SD Maribor in SO Ptuj ob 8. uri zjutraj na ptuj- skem strelišču Vse ljubitelje strelstva vljudno vabimo, da si pridejo pogledat to med ljud- stvom priljubljeno športno pri- reditev, Za katero vlada v Ptuju precej zanimanja, L. F. Drava : Kovinar 5:3 (2:3) Mlado moštvo NK Dr^ve Ptuj se resno pripravlja na T>rven- stveno tekmovanje, ki se bo P^^elo 4. septembra s tekmo pmtj 2SD (Zelezničarsko šport- no društvo) Celje v Ptuju. V nedeljo, 28. avgusta t 1., 90 odigrali prijateljsko nogometno tekmo z močno ekipo Kovinar- ja. Začetek igre je pofezal ve- lilto premoč Kovinarja, vendar je Drava dosegla dva gola, na- kar pa je popustila in dovolilJi gostom priti v vodstvo. V dru- gem polčasu so domači popol- noma razbili goste ter zasluženo dosegli lepo zmago. S pokazano poletno in fair igro je Drava p«resenetiU in lahko z zaupanj