590B0DN9 SL0VENI19 Ano (Leto) VII. Buenos Aires, 5. maja (mayo) 1949 No. (Štev.) 18. Slovesen 1. maj v Argentini Po štirih letih Te dni potekajo štiri leta, kar je v Sloveniji s pomočjo cd zunaj zavladal komunistični režim, po¬ tem, ko so zdrave sile slovenske¬ ga naroda komunizem na lastnih tleh premagale Na desettisoče protikomunistič¬ nih Slovencev, ki so se doma proti komunizmu borili ali idejno ali pa tudi z orožjem v roki v obrambi lastnega življenja in varnosti svo¬ jih domov in imetja, so morali za¬ pustiti domovino in se podati v svet. Dolge reke slov. protikom. be¬ guncev so se pomikale zahodnim zaveznikom naproti in se zlivale v razna begunska taborišča v Av¬ striji in Italiji. Vsi ti desettisoči borcev za svobodo in krščansko civilizacijo pred navalom azijat- skega komunističnega barbarizma, so po prvih dneh svoje 'begunske poti, doživeli tudi prva razočara¬ nja. Namesto priznanja za vztraj¬ no borbo v prvih linijah proti naj¬ večjemu sovražniku vsake svobo¬ de in človeškega dostojanstva, so nanje leteli od raznih strani očit¬ ki “izdajalstva”. Računi “velikih” so zahtevali nove potoke sloven¬ ske krvi in v smrt so bili poslani tisti, ki so bili največji borci za demokratske svoboščine, vsi odloč¬ ni protikomunisti, in od tistih, ki so izjavili, da je glavni namen druge svetovne vojne zrušiti vse demokratskim stremljenjem sov¬ ražne sile. Prvemu razočaranju so sledila nova. Toda naši ljudje po taboriš¬ čih niso klonili. Uredili so si lepo življenje, organizirali šolstvo, pro¬ sveto, tisk, obrtne delavnice. Zara¬ di te vsestranske delavnosti in vzorne discipline ter snage so se močno odražali od sveh drugih be¬ gunskih skupnosti. Zavezniški po¬ veljniki so sčasoma uvidevali, da to niso “morilci, razbojniki in po¬ žigalci”, kakor jih je razkričal v svet nasilni komunistični režim iz domovine. Uradna politika zavez¬ nikov je pa bila še vedno taka, da jo hotela čim več beguncev spravi¬ ti domov ter jih odvrniti od emig¬ racije. Tudi ta pritisk so ljudje vzdržali. Vzdržati so ga pa mogli samo zato, ker so bili prepričani, da Je bila njihova pot prava, da je bila borba proti komunizmu po¬ trebna, pa čeprav je od Sloyencev zahtevala strašen krvni davek. Vzdržali so ga pa tudi zato, ker so ee trdno naslonili na svoje narod¬ no vodstvo in mu zaupali, da bo iz taborišča odprlo pot vsem v svo¬ bodni svet. . Za veliko večino slovenskih be¬ guncev je siedaj težka doba pre¬ izkušenj po taboriščih samo še spomin. Postali smo zopet svobod¬ ni ljudje, ki si s poštenim delom služimo svoj kruh zase in svoje Argentina je 1. maj proslavila z dvema slovesnima prireditvama: dopoldne je predsednik republike general Juan D. Peron slovesno odprl 83. zasedanje argentinskega kongresa, zvečer pa je bila velika delavska proslava na Trgu 25. Ma¬ ja pred vladno palačo. Predsednikov govor v Kongresni palači V svojem govoru v Kongresu je predsednik republike general Pe¬ ron orisal delo vlade v preteklem letu in podal temeljne smernice vladne politike. Kot glavni dogo¬ dek je podčrtal reformo ustave, ki jo je sprejela posebej izvoljena u- stavodajna skupščina. Nato je v posebnem odstavku “Veliki Argentini naproti” gene¬ ral Peron omenil najprej, da bo družine. Marsikateri od nas si je v Argentini ki nas je največ spreje¬ la, že tudi krepko utrl pot. Posta¬ vil si je že lasten dom, ima že last¬ no delavnico, prodajalnico, ima že kupljeno zemljišče in prihranke v denarnih zavodih. Da smo vse to dosegli, da smo se sploh rešili, se moramo zahva¬ liti samo požrtvovalnosti dela ne¬ katerih posameznikov, ki so se za skupnost žrtvovali in skupnosti. Hkupnost je bila; tista moč in sila, ki nas je vedno rešavala vseh ne¬ varnosti in nesreč, skupnost in sa¬ mo skupnost nas bo reševala tudi v bodoče. Ta zavest naj se znova vzbudi v nas vseh, posebno te dni. ko nam bo spomin uhajal nazaj v domače kiaje, ki danes ječe pod komuni¬ stično nasilnostjo, ko se' bo pobož¬ no ustavil ob grobovih naših naj¬ dražjih, ki so za lepšo bodočnost naroda darovali svoja življenja, se pomudil v taboriščnih barakah in prelistaval kroniko vseh poni¬ žanj in krivile! Tesno strnjena skupnost in ži¬ va vera v nujnost stalne borbe proti komunizmu in v pravilnost poti, ki smo jo morali nastopiti pred štirimi leti, povečano načrtno delo za nadaljevanje in poglobitev kulturne rasti in razvoja slov. be¬ gunske skupnosti, pospeševanje gospodarskih pobud in resnično so¬ cialno človekoljubno delo za vse, ki so pomoči potrebni, nam mora biti vedno vodilo Vsega našega udejstvovanja in dela v svetu! In kakor tedaj, je danes še ne¬ primerno bolj na mestu načelo: V skupnosti je moč! Osebne koristi posameznika se morajo vedno podrediti celoti. Razdiralcev ne sme biti med nami, ker bi isti ho¬ te ali nehote, vede ali nevede po¬ magali samo tistim, ki so krivi slrašne nesreče, v kateri krvavi naš narod doma! letos po mnenju znanstvenikov število prebivalstva v Argentini doseglo 17 miljonov. Proračun za lansko leto se bo zaključil s 180 miljonov presežka, čemur se pri¬ ključuje še presežek nad 600 mi¬ ljonov za leto 19^7. Industrializa¬ cija dežele se pospešeno nadaljuje, proizvodnja pa se veča ker danes argentinski delavec dela več ko poprej. Od leta 1943 so se mezde zvišale za 167 odstotkov, toda cene živilom so se zvišale le za 83 od¬ stotkov. Na splošno je gospodar¬ ski položaj Argentine zelo zadovo¬ ljiv. V posebnem poglavju je general Peron govoril o argentinski zuna¬ nji politiki in podčrtal bratske od¬ nose, ki jih Argentina goji do vseh južnoameriških držav. Dotaknil se je le kratko trenot- nih pogajanj za trgovinsko pogod¬ bo z Anglijo. Izjavil je: “Danes moramo plačevati petkrat več za angleški premog in petrolej in an¬ gleške stroje, kakor pa v letu 1939. Torej morajo Angleži plačati tudi tolikokrat več za naše meso.” Predsednik republike je govoril skoraj štiri ure. Seji so prisostvo¬ vali vsi člani vlade, diplomatski zbor in visoki dostojanstveniki javnega življenja. Proslava na Trgu 25. Maja Zvečer ob 18. uri je bila sloves¬ na proslava delavskega praznika pred vladno palačo. Slovesnost je organizirala Glavna delavska zve¬ za in sta imela glavna nagovora soproga predsednika republike ga. Marija Eva Duarte de Peron in predsednik general Juan D. Peron. Pred ogromno množico je ga. so¬ proga prezidenta ognjevito razlo¬ žila delavstvu velike socialne pri¬ dobitve delavstva pod sedanjo vla¬ do in nakazala pot “descamisadov” za gradnjo nove srečne Argentine. V posebnih besedah je nato predsednik republike general Pe¬ ron opozoril delavstvo na predno¬ sti in dolžnosti, ki jih nosi sedanja doba socialne pravičnosti v Argen¬ tini. Danes je delavec nosilec vsega napredka in delavstvo se naj tega zaveda. Glavna dolžnost delavstva danes pa je, da zviša proizvodnjo, ker ravno to je glavni porok za srečo bodoče Argentine. Pozneje je bilo veliko praznova¬ nje na Trgu 25. Maja v navzočno¬ sti predsednika republike in nje¬ gove ge. soproge. Med glasbenimi in plesnimi točkami je bila tudi izbrana kraljica dela in sicer za¬ stopnica iz Tucumana. Vse naročnike in prijatelje lista prosimo, da nam sporoče naslove svojih znancev in ostalih Slovencev, ki še niso naši naročniki, pa bi radi to postali, da jim bomo lahko zače¬ li pošiljati list. La peregrinacion eslovena a Lujan Los eslovenos inmigrantes de pos- guerra como tambien los creyentes eslo¬ venos de la inmigracion anterior hare- mos el dla 23 de mayo la peregrinacion a Lujan. Mientras arrastrabamos nuestra exis- tencia en los campamentos de personas desplazadas en Italia y Austria, nos ha- llamos frecuentemente en situaciones angustiosisimas. Pensar en la repatriar cion, sea voluntaria o forzosa, nos par- tia el corazon, pues ;.como podrlamos tranzar con el comunismo que en Yu- goslavia manda? El problema de nues¬ tra emigracion a traves de los oceanos parecla imposible. En aquella situacion desesperante, no hallando ningunos proteetores terrenos, en los cuales depositar nuestras espe- ranzas fijas, orientaron nuestros res- ponsables dirigentes nuestras confian- zas hacia dos rnediadores celestiales, nuestros amigos seguros delante el tro- no de Dios, que son Nuestra Senora, de la invocacion Maria Auxiliadora en su imagen de Brezje, santuario Mariano mas celebre en Eslovenia, y el obispo misionero de la America Norte Vene- rable Siervo de Dios Federico Baraga. Ahora ya tiene la mayorla de los re- fugiados eslovenos resuelto el problema de su existencia. Gracias a la generosi- sidad y prevision del Presidente Peron y gobierno argentino, hallamos la ma- yor parte de Tos desarraigados eslove¬ nos en este Pals nuestra segunda pa- tria. Ya no vivimos de las limosnas, si- no del pan que ganamos con nuestro su- dor y tenemos la satisfaccion de apor- tar asi tambien nuestro granito en pro del engrandecimiento de esta gran Re- publica. El domingo 23 de mayo peregrinare- mos a Lujan para agradecer a Nuestra Senora, nuestra grandiosa proteetora, que luego de habernos colmado de tan- tos consuelos durante nuestro destierro, nos trajo al Pals, donde coloco el trono de su gracia en el santuario de Lujan. V mesecu juniju se bomo spomi¬ njali smrti vseh Slovencev, ki so padli pod okupacijo in komuniz¬ mom, zlasti pa pobitih domobran¬ cev, ki so bili namenjeni z nami v svet, pa so bili nasilno vrženi v smrt. Najlepše boš počastil njih spomin, če si boš kupil pesnitev leremije Kalina VELIKA ČRNA MAŠA ZA POBITE SLOVENCE Lepa, z izvirnimi lesorezi luksuz¬ no opremljena, nad 200 strani obse¬ gajoča knjiga bo izšla za njih ju¬ nijski spomin. Misli že sedaj nanjo in jo naroči pri založbi Svobodne Slovenije. Deblokada Berlina bo stopila v velja¬ vo 12. maja. Zunanji ministri 4 velesil se bodo sestali v Parizu 23. maja. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 18. OB RAZPUSTU UNION ESLAVA komunizma v Evropi. Da bi vas pozneje pridobili še več, posebno narodnjakov, so začeli zbirati po¬ moč za Mihajloviča samo zato, da so jo pozneje lahko od vseh pobi¬ rali za Tita. Ko so prišli sem novi poslaniki, že predstavniki Titovega komuni¬ stičnega režima v domovini, so prav tako začeli združevati vse Ju¬ goslovane na dobrodelni podlagi. Potem so vrgli med vas geslo : Če so v novi Jugoslaviji vse stare or¬ ganizacije prenehale, zakaj bi jih tukaj vzdrževali še naprej? Pri tem vam pa ni niti eden povedal, da niti ena starih obstoječih orga¬ nizacij doma ni prenehala z delo¬ vanjem prostovoljno in da je vse od prve do zadnje zadušil komuni¬ stični nasilni režim in vse njihovo premoženje zaplenil. Pa ste jim verjeli, jim nasedli in sprejeli sklep: Vse organizacije naj pride¬ jo pod skupno vodstvo. Najprej so se združile vse slo¬ venske organizacije v eno “Sloven¬ ski ljudski dom”. Gospodarsko društvo, ki je s svojim lastnim tru¬ dom zgradilo lep dom, se je sicer upiralo, pa je tudi nazadnje kloni¬ lo in dalo “skupnosti” tudi svoj dom. Vsem geslom so najbolj klju¬ bovali Prekmurci in se niso dali u- gnati. Tako so bili Slovenci na eni vrvici. Slovenski ljudski dom je postal član Centralnega sveta. S tem so prišli na vrv vsi Ju¬ goslovani. Centralni svet je z vse¬ mi organizacijami pristopil v Union Eslavo. Tako so vse Sloven¬ ce, vse Jugoslovane, vse Slovane dobili v roke oni ljudje, ki so ime¬ li za to mandat od komunistov. In tako so zavladali nad vsemi tuji plačani emisarji, ne da bi vsi lju¬ dje vedeli, da delajo samo to, kar jim ukazujejo koristi komunistič¬ ne internacionale. To se je poka¬ zalo jasno ob sporu Tito-komin- form: ali si niso dopovedovali pri¬ staši drug drugemu, da je samo njegov komunizem pravi? Saj tu¬ di Tito stalno zatrjuje, da ni na¬ cionalist in da gradi komunistično državo. Na zadnjem kongresu li¬ mon E slave sta si skočila v lase samo dva odtenka komunistov. To je bila pot, ki jo je komuni¬ zem ubral med vami in na katero vas je zvabljal in končno tudi spravil v nesrečo. Zdaj ste njego¬ ve žrtve. Ves vaš trud, vse vaše žrtve, vse vaše delo je šlo sedaj v nič, samo zato, ker ste jim slepo verjeli, in ste jih spustili najprej v organizacije, nato jim pa še vsa društva izročili. Tako ste sedaj ob tej vsenarod¬ ni škodi lahko prišli do spoznanja tudi sami, da ste bili samo orodje v komunističnih rokah. ARGENTINA Letališče “General Pistarini” so slo¬ vesno odprli v soboto 30. aprila. Sloves¬ nosti je predsedoval sam predsednik re¬ publike general Juan D. Peron. Leta- tališče je najmodernejše, kar jih je bilo v zadnjem času sploh kje 'zgrajenih. Zadnja železniška proga, ki je bila še v tujih rokah, je prešla v državno upra¬ vo. Država je namreč kupila delnice pro¬ ge PCCBA. Glavna postaja te proge je pri Chacariti. Z razpustom Union Eslava so bila razpuščena tudi društva staroslovenskih naseljencev, ki so bila včlanjena v njej. To so društva: Cankar na Saavedri, Slovenski ljudski dom na Villa Devoto, Slovenski ljudski dom na Paternalu in Samopomoč na Centeneri. Društvene do¬ move teh organizacij je policijska oblast zapečatila. Kakor v Capitalu, tako so pred nekaj dnevi zapečatili domove or¬ ganizacij, ki so bile v zvezi z Union Eslava, tudi v Cordobi. Pogajanja z Anglijo za sklenitev no¬ ve trgovinske pogodbe se nadaljujejo. Angleška delegacija je sedaj predlagala ceno $ 1.40 za kg mesa, toda člani ar¬ gentinske delegacije so tudi ta predlog odklonili. Sr. Dr. Napoleon Lucero Schmidt, po- slevodeči ravnatelj za imigracijo, je po¬ dal za časopise naslednjo izjavo: Popol¬ noma napačno je, da je imigracija ustav¬ ljena in da so bili v tej smeri podvzeti kakršnikoli ukrepi. Uradna politika v MEDNARODNA KRONIKA vprašanjih imigracije je še vedno ista, kakor jo je vlada doslej zastopala in iz¬ vajala. Trenutno pa iščemo najboljši na¬ čin, da bi imigracijo organizirali v skla¬ du z zakoni, ki na tem področju velja¬ jo. Argentinska vlada je podvzela ukrepe, na podlagi katerih bo urejen položaj onih tujcev, ki bi radi zapustili deželo, pa tega ne morejo storiti, ker zaradi različnih težav ne morejo priti do potnih listov. V tozadevnem vladnem dekretu bo u- rejeno, da mora biti potni list v bodoč¬ nosti izstavljen tudi tujcem, ki hočejo zapustiti deželo, pa izvirajo iz držav, ki nimajo nikakih diplomatskih ali kon¬ zularnih zastopstev v Argentini in tudi niso varstvo svojih podanikov prepustili kateremu drugemu konzularnemu ali di¬ plomatskemu zastopništvu. Ta dekret velja tudi za brezdomovince, t. j. za ose¬ be, ki jim je bilo apolidstvo priznano, ter za tujce, katerim njihova konzularna ali diplomatska zastopstva potnega li¬ sta izstaviti nočejo. V obeh zadnjih dveh naštetih prime¬ rih mora interesent predložiti sodnijsko potrdilo (Informacion Judicial). Potni listi vseh tujcev bodo v tekstu imeli oz¬ načbo “No Argentino”. V utemeljitvi tega ukrepa je pouda¬ rjeno, da bodo tako odpravljene okol- nosti, ki škodujejo ustavnim garancijam za vse prebivalce v deželi. Kratko uradno sporočilo je prej¬ šnji teden naznanilo, da je oblast razpustila Union Eslavo in vse or¬ ganizacije, ki so bile v njej včla¬ njene, njihovo premoženje pa za¬ plenila. Ta ukrep argentinskih oblasti je zadel tudi več organizacij sloven¬ skih staronaseljencev. Cujemo, da je med članstvom vzbudil precej¬ šen nemir in splošno prerekanje. Vsi iščejo sedaj krivcev za to ne¬ srečo. Članstvo vali odgovornost na odbore ali v celoti, ali pa samo na posamezne odbornike, odborniki jih iščejo med članstvom. Nihče pa, pravih krivcev ne išče tam, kjer so. Sta pa dva in samo ta dva sta kriva te velike nesreče: To sta 1. pravi komunizem in 2. lahkover¬ nost članstva razpuščenih organi¬ zacij. Mi smo že davno in to javno iz¬ povedali, da nimamo ničesar skup¬ nega s to organizacijo. Ponovno smo že tudi opozarjali stare slo¬ venske naseljence na nevarnost, v katero jih spravljajo komunisti, ki so si to organizacijo izbrali za iz¬ vajanje svojih prevratnih načrtov. Oni pa so še naprej v tem združe¬ nju gledali “slovansko združenje” so zanj delali in niso verjeli, da jih voditelji samo izrabljajo za svoje načrte. Mi pa, ki smo prišli sem iz Evrope, poznamo predobro komu¬ nistične metode organizi r a n j a množic. Komunisti nikdar ne začenjajo svoje akcije s pravim imenom. V •Jugoslaviji še celo danes, ko ima¬ jo vso oblast v rokah samo komu¬ nisti, komunistična stranka ni pravzaprav javna in še danes skri¬ va svoje glavne funkcionarje. Za¬ to začno v prvem razdobiju, ko je treba pridobiti nepoučene in lah¬ koverne ljudi, nastopati z lepimi gesli. Pri nas doma so to začeli z narodnimi, med vami pa z dobro¬ delnimi. In prav tako, kakor med vami, se je prej med vojsko do¬ gajalo pri nas doma. Med ljudi so vrgli geslo “narodno-osvobodilne- ga boja”. Komunisti so hoteli pri¬ ti do oblasti nad vsemi obstoječi¬ mi organizacijami. Odklanjali so organizacije kot celote, ampak za¬ htevali, da lahko vstopijo iz teh organizacij samo posamezniki. Ko so to izvedli so bučno objavili, da je v OF zastopanih 17 različnih strank in organizacij, pa je bilo v stvari samo 17 različnih političnih pustovolcev. Za OF so pa oznani¬ li, da je nadstrankarska organiza¬ cija. V resnici pa je bila tako te¬ daj, kakor je tudi še danes samo orodje v komunističnih rokah. Vso “koalicijo” v OF in s tem vso slo¬ vensko komunistično revolucijo je namreč vodila komunistična troj¬ ka Kidrič - Leskošek - Bebler. Nad njo pa je stal Kardelj, ki je bil član višje jugoslovanske komuni¬ stične trojke s Titom in Rankovi- čem. Tako je šlo vse v tako pot, kakor so ti voditelji komunizma hoteli. O F je mislila, da predstav¬ lja koalicijo, pa je bila samo ma¬ ska za pridobivanje ljudi za komu¬ nizem. Med vas pa komunisti v začetku niso vrgli narodnih gesel, ker jih niso potrebovali, temveč dobrodel¬ na. Najprej so vas začeli združeva¬ ti za zbiranje pomoči “španskim borcem za demokracijo”. Vsi da¬ nes veste, da je bil tedaj v Špani¬ ji samo prvi poskus za nadvlado RUSIJA. Letos je sam Stalin pri¬ sostvoval paradam na Rdečem trgu v Moskvi ob priliki proslav 1. maja. To¬ krat so sovjeti hoteli predvsem poka¬ zati svojo moč v zraku. Stalinov sin Bazilij Stalin je poveljaval letalskim silam, ki so sodelovale pri paradah. Ameriški letalski ataše v Moskvi je po paradi izjavil, da je vidno, da sovjetsko letalstvo zelo napreduje. Tudi drugi tu¬ ji opazovalci so ugotovili da imajo so¬ vjeti zelo mnogo raketnih letal. Tuji di¬ plomati so videli, da je Stalin zelo do¬ brega zdravja. Ameriški časnikar Drew Pearson je objavil, da je Stalin pisal posebno pismo Trumanu, v katerem mu ponuja, da naj se konča “mrzla vojna” med USA in URSS. V pismu bi naj Stalin tudi pred¬ lagal, da bi se prihodnji sestanek med štirimi velikimi vršil v Parizu. (Drew Pearson je pred enim tednom prvi ob¬ javil, da ponujajo Rusi ukinitev bloka¬ de v Berlinu.) Komunistični begunci iz Jugoslavije (večinom Srbi), so v *Moskvi začeli izda¬ jati svoje posebno glasilo, v katerem napadajo Tita in njegov režim v Jugo¬ slaviji. Moskovska “Pravda” je v poseb¬ nem članku pozdravila glasilo teh jugo¬ slovanskih beguncev. Rusi odvažajo iz Prage nasprotnike sedanjega komunističnega režima in pa nezanesljive češke delavce v Rusijo in Sibirijo. Te ljudi odvažajo v zaklenjenih vagonih, iz katerih se oglašajo jetniki in prosijo, da naj tisti, ki njih klice sliši¬ jo, njih svojcem sporoče, da jih vozijo v Sibirijo. Jugoslavija. Umrl je general Rodič, rodom iz Bosne, namestnik načelnika generalnega štaba. Bil je tudi član iz¬ vršnega odbora komunistične stranke za Bosno in Hercegovino. GRČIJA. Vladne čete so v predelu ob albanski meji dosegle zelo velike uspe¬ he. Zasedle so vse področje ob meji ta¬ ko, da sedaj komunisti ne bodo mogli iz Albanije prejemati pomoči. KANADA. Kanadski parlament je ra¬ tificiral Atlantsko pogodbo. To je prva ratifikacija te pogodbe. USA. Glavna skupština UNO je z veliko večino glasov obsodila Madžar¬ sko in Bolgarijo zaradi procesov proti kardinalu Mindszentyju v Budimpešti in proti protestantskim pastorjem v Sofiji. Pogajanja med ameriško vlado in so¬ vjetskimi zastopniki v Newyorku se na¬ daljujejo. Gre za dvig blokade Berlina in za konference štirih zunanjih mini¬ strov. Kakor poročajo listi, predlaga se¬ daj sovjetski zastopnik Jakob Malik, da naj se blokada Berlina dvigne tedaj, ko se bo začela konferenca štirih. Oboje bi bi se naj zgodilo koncem maja. VATIKAN. Dne 1. maja je sv. oče Pij XII sprejel zastopstvo delavstva in mu izjavil: “Cerkev ljubi delavstvo in brani notranji mir med posameznimi razredi in zunanji mir med narodi.” ANGLIJA. Dne 1. maja je policija na¬ silno razpodila manifestacijo, ki so jo v zahodnem delu mesta priredili komuni¬ sti. Delavska vlada je podržavila vso plin¬ sko industrijo v Angliji. ITALIJA. Proslave 1. maja so v Ita¬ liji klaverno izpadle, ker je v vsej Ita¬ liji dež preprečil prireditve na pro¬ stem. Skoraj povsod pa so bile proslave ločene in sicer so slavili komunisti zase in protikomunisti zase. IRSKA. Irska je proslavila 1. maj na ta način, da so bile povsod velike de¬ monstracije proti komunistom. V glav¬ nem mestu Dublinu je nad 100.000 mož korakalo v sprevodu, noseč protestne napisne table proti komunističnemu te¬ rorju v srednji in vzhodni Evropi. URUGUAJ. V Montevideo se je sešla mednarodna vseameriška delavska kon¬ ferenca, na kateri proučujejo položaj de¬ lavskih zakonodaj v posameznih ame¬ riških državah. INDIJA. Na imperijalni konferenci v Londonu je Indija dosegla, da bo zamo- gla postati samostojna republika, ven¬ dar pa bo lahko ostala še naprej v zbo- * ru družin angleškega imperija. Angleški kralj bo ostal na čelu angleškega impe¬ rija kot simbol angleške edinosti. V in- diji pa kralj ne bo imel nobenih pravic. V stari meri pa bodo priznavale kralja kot suverena vse druge članice imperija in tako zlasti sosedi Indije, dominijona Pakistan in Celjon. Poravnajte čim prej naročnino za Svobodno Slovenijo! Podpirajte Svobodno Slovenijo in ji pridobivajte novih naročnikov! Štev. 18. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Novice iz VELIKA NOČ V TITOVINI Kakor ostale nedelje in praznike so titovi komunisti oskrunili tudi praznik Kristusovega vstajenja. Tudi na ta dan so gonili ljudi na udarniško delo, samo, da bi jim preprečili udeležbo pri službi božji. Pa tudi ta ukrep sedanjih komunistič¬ nih nasilnikov je bil samo udarec v prazno. Cerkve so bile kljub temu še bolj polne vernikov, tako v Ljubljani, kakor tudi v podeželju. Kjer so imeli vstajenske procesije, so vstalega Zveli¬ čarja spremljale velike množice ljudi. Tako je bilo v Preserju, kakor tudi v Kranju in drugod. JOSIP VIDMAR VSTOPIL V KPS Med glavnimi pomočniki sedanje ko¬ munistične diktature v Sloveniji igra vo¬ dilno vlogo Josip Vidmar, znani pred¬ vojni kulturni boljševik ter predsednik komunistične OF med kom. revolucijo med vojsko in po zasedbi Slovenije po komunistih. Čeprav je bil ves čas po¬ slušno orodje v rokah komunistov, ven¬ dar so trdili, da formalno ni bil član te stranke. Da bi pa sedaj svojo privrže¬ nost Titu in njegovemu diktatorskemu reimu še bolj potrdil, se je vpisal tudi v komunistično stranko. Umrli so: Marija Šenk v Ljb., Lučka Pečenko v Ljb, Frančiška Rupret v Kra¬ nju, Danijel Forčesin v Ljb. Neža Gla- žar v Lukovci pri Sevnici, Marija Gaj- ček v Celju, Rozalija Marin na Mirni, Marija Globokar v Gabrovčec-Krki, Ja¬ nez Herblan v Postojni, Tone Fomaza- Slovenije rič v Ljb., Marija Zdovc v Ljb. Jože Hrga v Podgori, Janez Burja na Bledu, Uršula Škerl, v Ljb., Terezija Šventner na Vranskem, Marija Bojt v Ljb. Manca Presetnik v Ljb., Ana Štajdohar, Obrh, Janko Jagodic v Ljb., Vladimir Pavčič v Ljb. Avgust Cimperman v Ljb., Niko Škofič v Ljb., Anica Guček v Predvoru pri Kranju, Karolina Gril v Ljb. Marija Rant na Dobrovi pri Ljb., Marija Ter- nek v Velenju, Janez Novak v Radovlji¬ ci, Julka Jelovšek: na Golniku, Urša Puc v Ljb., Darinka Rus v Ljb., Anica Že¬ rjal v Ljb., Franca Povše v Ljb., Fran¬ čiška Žakelj v Litiji, Rado Padar v Ma¬ riboru. Janez Sende v Kranju, Alojzij Stiplošek v Rogatcu, Adam Miljkovič v Ljb., Franc Jemec v Ljb., Frančiška Brančič v Ljb., Marija Skalar v Ljb., Ivan Gutinar v Ljb. Brigita Svetlin v Ljb., Franc Berčič v Ljb. Ivan Krnc v Ljb. Ivanka Belič v Ljb., Frida Logar v Ljb., Vinko Brus v Ljb., Marija Kopitar v Ljb., Marija Golob v Ljb., Ivana Tar¬ man v Ljb., Angela Črnalogar v Ljb., Franc Voglar na Pristavi pri Tržiču, Danica Malovič v Novem mestu, M. To¬ mislava Križanič, biv. ravnateljica me¬ ščanske šole v Celju, s. Ana Serafina Si¬ monič, v Ljb., Janez Žitko v Matenji va¬ si, Marija Goričar v Mozirju, Boris Ar¬ ko v Starem trgu, Marjeta Okorn v Šen¬ čurju, Elizabeta Jeremič v Ormožu, Dra¬ gotin Gobec v Mariboru, Matilda Arko v Ribnici, Franc Berden na Ptujski go¬ ri, Anton Miklavec v Mariboru, Jakob Lančič v Celju, Neža Jenič v Novem mestu, Jožef Kapušin v Kranju, Karol Černej v Framu, Ivan Kobal v Zgor¬ njem Kašlu, Milica Volk v Šoštanju, Je¬ rica Molinaro v Škofji loki, Ivanka Dem¬ šar v Češnjici pri Železnikih, Ivan Šin¬ kovec v Ljb. Ivan Sorčan v Polzeli, Fra¬ nja Prevec v Ljb., Franc Hladnik v Ljb., Ivan Dekleva v Ljb., Franc Tonkli v Ljb., Pavla Ribarič v Ljb., Antonija Breznik v Ljb., Alojzij Trink v Ljb., Ma¬ rija Drapek v Ljb., Marija Dobnikar v Ljb. Jože Simčič, Gojače, Alojzij Roz¬ man, Prevalje, Anton Dihur, Hrastnik, Ivan Grahek, Mokronog, Josipina Buko¬ vec, Trebnje, France Cvetko, Nova vas, Jurij Sistar v Ponikvah, Anton Velnar v Ljutomeru. Ivan Rebolj v Št. Petru v Sav. dolini, Pepca Vrataric v Vojniku, Jakob Klemenčič v Šoštanju, Ivan Fidelj v Št. Juriju ob Pesnici, Miško Šaric v Novem mestu, Ana Grobeljšek v Breži¬ cah, Kristina Cerkvenik v Kamniku. V Sloveniji je silna suša. Kokra pri Kranju je tako nizka, kakor ne pomni¬ jo najstarejši ljudje. Tudi vodostoj Sa¬ ve je zelo nizek in to posebno čuti elek¬ trarna. Suša je tudi na Primorskem in Goriškem ter v Vipavski dolini. Ponekod niso imeli že 6 mesecev dežja. Zemlja je tako izsušena, da posevki niso mogli niti vzkliti. Ljudje so v skrbeh. Če kma¬ lu ne bo dežja, bo nastopilo še hujše po¬ manjkanje, ker sploh ne bo nič uspelo. Povsod je pritisnila tudi velika vročina. V Gorico je pribežal duhovnik Zorko, ki je bil v zadnjem času v Srednjem pri Kanalu: V Ljubljanski komunistični vladi so v zadnjih dneh izvršili spremembo. Zna¬ na komunistka Lidija Šentjurčeva ni več minister za javna dela, Avbelj pa ne več pravosodni minister. Lidijo Šent- jurčevo so poslali na delo v komunistič¬ no stranko, v kateri je prevzela mesto organizacijske tajnice, Avbelj je pa po¬ stal član kontrolnega sveta. V Ljubljani je v zadnjem času veli¬ ko pomanjkanje mleka in jajc. Probežnik iz Titovine v Italijo je se¬ danji položaj doma označil tako-le: Do¬ ma je položaj slej ko prej navidezno normalen. Sicer pa žive vsi v napetem pričakovanju kakršnekoli spremembe. Tito se rešuje na vse mogoče načine, ni¬ ma pa več popolne kontrole nad člani v svoji komunistični stranki. Zato so na dnevnem redu tudi tako velike aretacije. Gospodarski položaj v Sloveniji je vedno slabši. En par dobrih čevljev v prosti prodaji stane že 5.000 dinarjev. Plače se pa gibljejo okoli 3.000 dinarjev. Titovi komunisti so v svojem sovraš¬ tvu do cerkve in duhovščine prepovedali pobiranje miloščine po cerkvah. V Ljubljani fotografi ne smejo slika¬ ti privatnikov zaradi pomanjkanja ma- terijala. Na goriški gimnaziji so bili ob prvem razredovanju precej slabi šolski uspehi. Pravijo, da dijakom nalagajo sedaj več tvarine, kakor poprej in da so začeli tudi strožje ocenjevati. V Repentabru blizu Trsta so imeli na Veliko soboto vstajensko procesijo. Ver¬ niki so med procesijo molili in prepeva¬ li velikonočne pesmi. Ljudje onstran me¬ je pod titovo komunistično diktaturo so procesijo z Najsvetejšim počastili na ta način, da so po vaseh in travnikih po vsej dolinici prižgali vse polno luči. J. J. GORAM NAPROTI n. V središču argentinske vinske industrije in sadjarstva. Mendcza je glavno mesto pro¬ vince istega imena. Sama šteje 100.429 prebivalcev in provinca 553.404. Je središče vinske indu¬ strije in bogata na vseh vrstah sa¬ dja. Oboje, vino in sadje, izvažajo v inozemstvo, saj zori v času, ko v Sev. Ameriki in Evropi gospo¬ duje zima. Nekaj krasnega so o- gromne vinarne (botege). Mesto leži v ravnini, za njim pa se take j začenjajo griči, ki doseže¬ jo višino 3.000 m. Ta gorska veri¬ ga se imenuje Precordilleras. Pra¬ vih Cordiller pa iz Mendoze ni vi¬ deti. G. Caserman me je popeljal v samostan patrov Mercedarcev. Cer¬ kev stoji na robu mesta, kjer je bilo pred sto leti središče stare Mendoze. Strašen potres pa je le¬ ta 1853 Mendozo popolnoma raz¬ rušil. Praktični Mendožani mesta niso hoteli obnavljati in so ga ra¬ je prestavili bolj proti jugu. Tako je ta cerkev ostala skoraj zunaj mesta. Red Mercedarcev pri nas ni znan. V srednjem veku so se po¬ svečali odkupu sužnjev, sedaj pa se pečajo z vzgojo mladine. Nosi¬ jo belo obleko kot dominikanci ali cistercijani. Dobiti stanovanje v Men dozi v časih sezone je prava umetnost. Zato sena bil tem bolj vesel, ko so me ti patri tako prijazno sprejeli. Tam sem našel tudi g. prof. dr. Hanželiča. Pravkar se je priprav¬ ljal, da naslednji teden odide v Cordobo, kamor so ga povabili isti patri, da 'oi predaval seminiščni- kom mercedarskega reda moral¬ ko in pastoralko. Ker sem želel spremiti g. profe¬ sorja ra njegovo novo službeno mesto, sem imel malo časa za og¬ led mendoških zanimivosti. Komaj 3 dnevi so preostajali za to. še isto dopoldne je bilo treba naredi¬ ti načrt. Lahko rečem, da sem v teh dneh videl vse, kar me je za¬ nimalo in kar sem hotel videti. V argentinskem planinskem raju. Popoldne smo napravili izlet v Potrevillos: comendador (prior i mercedarskega reda, g. d. Hanže- lič, g. Caserman in jaz. Naročili smo si avto in potem smo po asfal¬ tirani cesti odbrzeli v osrčje gora. Pot vodi ob divji gorski reki Men- dozi, ki goni elektrarne in daje mestu pitno vodo. Na eni strani trarsandinska proga, na drugi ce¬ sta, vmes ]oa moderni hoteli. Napravilo se je krasno popoldne. Naenkrat so se razpršile megle in zagledali smo el Cerro del Plata, vrh, ki kipi proti nebu v višino nad 5.000 m. in je edet v večen sneg. Dolgo smo zrli v to naravno veli¬ častvo. Dolina Potrevillos je polna leto¬ viščarjev, ki pridejo sem z vseh strani republike. Mnogi taborijo pod šotori. Tako smo našli tudi ne¬ ko profesorico iz Mendoze, ki je vzela s seboj na letovanje dva slo¬ venska, otroka, ki sta se zadovolj¬ na smejala, ko smo ju obiskali in ne z njima pogovarjali. Pbav tako smo srečali v tej dolini duhovnika, ki je po rodu Italijan, pa je bil pred prvo svetovno vojno v Koba¬ ridu za kaplana in je znal marsi¬ kaj po slovensko povedati. Prvi izlet v gore je torej dobro uspel. Pripraviti je bilo treba glav¬ no točko sporeda: izlet h Kristusu Rešeniku na Ande. V ta namen smo morali dan poprej rezervirati avto za osebe. Vsakdo od potnikov plača 60 pesov za ves dan. Drugega dne ob petih zjutraj je bil odhod iz mesta. Lični štiri- sedežni Chevroleti te potem z bli¬ skovito naglico popeljejo v središ¬ če argentinskih And. Malo negotov sem se spravil k počitku, ker me je g.. Caserman lepo “potolažil”, da imajo letos vreme in da vsak drug dan dežu¬ je ter da že mesec dni niso videli mendoških gora. Tako sem se zbudil drugega dne ob štirih zjutraj v prepriča¬ nju, da dežuje. Deževalo sicer ni, vendar pa so se oblaki sumljivo zgrinjali nad mestom. Pa sem si dejal: Korajža velja. Tečno ob petih nas je prišel iskat naročeni šofer. Tiho so brze- li avtomobili, eden za drugim, po asfaltirani cesti naravnost proti severu. Končno smo dospeli do vznožja Precc rdiller. Tu nas je pozdravil mogočni hotel Villavi- cenzio. Postavili so ga na prosto¬ ru 1700 m visoko. Ima odlično sla¬ tinsko vodo, podobno Rogaški sla¬ tini. Tu smo še obrnili naravnost proti zahodu. Nehal se je asfalt in začela so se serpentine. Tiho sc šumeli motorji avtomobilov, globoko v dolini smo videli žaro¬ mete novih avtomobilov, ki so nam sledili. Pot je enosmerna. Vračati se je treba po drugi cesti. Nekaj dni prej se je zgodilo usodna nesreča. Srečali sta se dve ambulanci na teh serpentinah, ker je eden od šo¬ fer j ev zgrešil pravo pot. Vsi potni¬ ki so zgrmeli v prepad, kjer so ob¬ ležali popolnoma razbiti. Ob sedmih zjutraj smo dosegli vrh Precordiller, tkzv. Paramillos 3.000 m visoko. Grozeči oblaki so ostali daleč za nami. Pravkar se je začelo daniti. Odprl se nam je prekrasen pogled. Pod nami je le¬ žala dolina reke Mendoze, ki smo jo prejšnji dan obiskali z južne strani v Potrevillos in v ozadju so se dvigali gorski vrhovi, vsi po¬ kriti s snegom, v višino 6.000 m in še več, nad vsemi pa je žarela, oblita od prvih žarkov jutranje¬ ga sonca, kraljica Andov, Ac«n- cagua (7.023). Izstopili smo in ne¬ mo občudovali nepopisno lepoto. Nato smo se začeli spuščati. Do¬ speli smo na gorsko planoto, 1.700 ln visoko. Za pol ure smo se usta¬ vili v naselju Uspallata. ki je ka¬ kor vrt sredi puščave. Tu je tabo¬ ril tudi general San martin, ko je prodiral proti Chileju, da bi ga • osvobodil Špancev in mu priboril neodvisnost. Uspallata napravi silno prije¬ ten vtis Je polna zelenja in viso¬ kih dreves. Vojska ima tu svoje vojašnice. Zavili smo v hotel Pre- sidente Peron, ki je namenjen za uradnike, ki hočejo poceni preži¬ veti počitnice v planinah. Po po¬ lurnem odmoru smo se vozili da¬ lje. Sonce je medtem že osvetlilo vse vrhove. Nod nami se je bočila krasna modrina neba. Gore so ža¬ rele v barvah vseh vrst. Vse je pa pogreznjeno v globok molk. Tu ni življenja, ni rastlin, ni živali. Vsa narava v molku slavi svojega Stvarnika. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 18. Slovenci v Argentini Buenos Aires, 4. maja. Prihod novih Slovencev. Okoli 20. ma¬ ja bo prispela v Buenos Aires franco¬ ska ladja “Campana”, s katero bo zo¬ pet prišlo v Argentino več beguncev raznih narodnosti. S to ladjo, ki je od¬ plula iz Marseillesa 30. aprila, bo pri¬ šlo sem tudi 20 Slovencev. Ob svojem odhodu iz Buenos Airesa v Cordobo se nisem mogel osebno poslovi¬ ti od vseh svojih prijateljev in znancev. To storim preko Svobodne Slovenije in vse pozdravljam. Ing. Rajko Šalehar. Kupci zemljišč v Lanusu naj to ne¬ deljo 8. maja, prinesejo odgovarjajoči znesek v prostore ha Belgrano, poleg kapele, takoj po maši. Nesreča. V petek, 29. aprila, se je pri gradnji stavbe v ulici Genzo 49 tež¬ ko ponesrečil g. Svenšek Anton. Padel je z višine 2. nadstropja. Pri padcu si je zlomil desno nogo, na levi nogi mu je počila kost, na levi prsni strani se mu je zlomilo eno rebro, razen tega pa je dobil še nekaj poškodb na glavi. Po¬ nesrečenca so nezavestnega takoj pre¬ peljali v bolnišnico, kjer se mu zdrav¬ stveno stanje počasi zboljšuje. Želimo mu, da bi čim prej popolnoma ozdravel! Ga Ana Šeruga, soproga Alojzija Še¬ ruge, našega prekmurskega rojaka, se je ponesrečila. Pri delu ji je padla bo¬ dica v levo roko. Zdravi se v sanatori¬ ju Duval, Humberto 1. 880. Šerugovi so znani ne samo staroslovenskim nase¬ ljencem, temveč tudi novim ter so že marsikateremu novonaseljenemu Sloven¬ cu priskočili na pomoč v stiski. Gospe želimo čim skorajšnje ozdravljenje! Svobodna Slovenija izhaja kot tednik vsak četrtek Uredništvo in uprava je na VICTOR MARTINEZ 50, Buenos Aires NAROČNINA: pri plačilu naročnine za celo leto 25 pe¬ sov. Pri plačevanju naročnine v obro¬ kih pa za pol leta 15 pesov, za četrt leta 8 pesov. — Posamezna številka 0.70 pesa. Za ostale države Latinske Amerike: na¬ vadna 30 pesov, letalska 40 pesov. U. S. A.: navadna 6 dolarjev, letalska 8 dolarjev. Kanada: navadna 7 dolarjev, letalska 9 dolarjev. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. Strojnemu tehniku Božidarju Seljaku in njegovi gospe An¬ geli, roj. Zakrajšek, še je rodila 14. aprila hčerkica, ki je pri krstu dobila ime Alenka Marjeta. Hčerkico sta dobi¬ la tudi g. Kožar Janez in Pepca. Česti¬ tamo! Poroke. V soboto 30. aprila sta se v Lujanu poročila g. Jereb Jurij in gdč. Nežika Drenik, dne 4. maja pa pri sv. Juliji g. Puntar Anton in gdč. Drenik Stanka. V Ramos Mejii sta pa 23. apri¬ la stopila pred oltar g. Anton Rupnik iz Črnega vrha in gdč. Milka Pregelj iz Kobarida. Čestitamo! f Bončina Anton. V Čekovniku pri Idriji je umrl g. Bončina Anton, star 85 let. V Argentini žaluje za njim nje¬ gov sin g. Bončina France. DRUŠTVENE VESTI Društvo Slovencev opozarja vse mla¬ doletnike, da morajo vsak mesec do 20. v društveni pisarni vplačati znesek (de- posito), ki jim ga je določilo varstveno sodišče za mladoletne. Obenem bodo vze¬ li potrdila sodišča o dosedanjih vplači¬ lih. Takoj pa se morajo v društveni pisar¬ ni na V. Martinez 50 zglasiti sledeči mladoletniki: Razinger Jože, Sleme Ivan, Štrbenk Rudolf in Zurc Franc. CERKVENI VESTNIK Romanje v Lujan. Dan zahvalnega ro¬ manja se vedno bolj bliža. Zanj je med slov. emigranti veliko zanimanje. Mno¬ gi, zlasti tisti, ki so raztreseni po raz¬ nih provincah Argentine, se žal, roma¬ nja ne bodo mogli udeležiti. Kjer so pa slov. emigranti naseljeni v večjih sku¬ pinah, bi bilo dobro, če bi se vsaj eden! udeležil tega zahvalnega romanja. Vsi drugi, ki so se za romanje odlo¬ čili in se žele voziti z avtobusom, se morajo prijaviti najkasneje do 8. ma¬ ja. Prijave sprejemajo: Pisarna Dru¬ štva Slovencev, Victor Martinez 50, v SLOVENSKI IZSELJENIŠKI ODER vabi vse prijatelje na dve polni uri smeha in oddiha ob vprizoritvi najboljše Niccodemieve komedije: “POSTRUŽKA” Nedelja, 5 junija 1949 Za naše najmlajše pa pripravljamo Kunčičevo pravljično igro: “TRIGLAVSKA ROŽA” Ljubljanski zvonovi v Južni Ameriki Lasnik stare ljubljanske zvonarne iz Karlovške ceste se je leta 1942 naselil s svojo livarno v Braziliji in je deželo s svojimi lepo doneči¬ mi zvonovi hitro osvojil. V šestih letih je vlil že preko osem sto zvo¬ nov. Priznano lepi svečniki iz zlatega brona so tudi vzbudili obču¬ dovanje in uvoz Evrope je postal odveč. Obrnite se v slovenskem, srbo-hrvaškem, španskem, angleškem ili nemškem jeziku na SEN OS SAMASSA Ltda. SOROCABA — CAIXA POSTAL 14 — Est. SAO PAULO — BRASIL "ČASA B O Y IJ ” OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Obveščamo naše slovenske stranke, da imamo trenotno na prodaj nekaj komadov zapestnih ur raznih odličnih švicarskih znamk po zelo ugodni ceni. Kupujemo briljante in star nakit po visokih cenah. Vsa popravila ur in zlatnine najvestneje in točno izvršena. Ob sobotah popoldne se slovenske stranke lahko zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, prvo nadstropje štev. 5 Ramos Mejii g. Javoršek v Sanatoriju, v San Martinu g. Škulj. V nedeljo 8. maja pa pred vsemi cerkvami, kjer je slov. služba božja: Belgrano, San Mar¬ tin, Avellaneda in Ramos Mejia. Vsak bo ob prijavi dobil vozni listek za avtobus, ki stane 7 pesov. Tistim, ki se bodo v Lujan vozili z vlakom, se ni treba prijavljati. Prav bi pa bilo, da bi se v čim večji meri poslužili avtobusov, ker to romanje ni samo naša skupna za¬ hvala, temveč naj bo tudi manifestacija naše vere in vdanosti Mariji. To pa do¬ bi svoj izraz le v veliki množici. SLOVENCI NEMČIJA Niederserf, 16. aprila. Ker drugače ne morem priti do točnih naslovov svojih prijateljev Kačiča Do¬ minika, Domiter Ivana, Javornika Ja¬ neza, Sršena Konrada, Podršavnika Franca, Švagana Maksa, Murka Ivana, četrtič Fride, Visočnik Ančke in dru¬ žine Vindiš Antona, Vas prosim, če morete zvedeti zanje preko Vašega li¬ sta. Prosim jih, da mi se javijo, ali pa da Vam sporoče svoje naslove. Z njimi sem bil še lani za velikonoč¬ ne praznike skupaj v Bagnoliju. Oni so imeli srečo in so od tam odpotovali v Argentino. Jaz sem z ostalimi, ki niso bili “eligible” ostal in nato (odšel v Nemčijo. Bil sem v skupini, ki je prišla v taborišče Unterjettingen (Kr. Boeb- lingen). Več Slovencev je po prihodu v Nem¬ čijo takoj dobilo službe. Ker so se po¬ vsod dobro obnesli, je bilo vedno večje povpraševanje po njih. Seveda zaslužek ni najboljši, je pa zopet bolje, kot pa poležavati v taborišču. Jaz sem zapo¬ slen na žagi v francoski zoni. Z mano se še tri Slovenci. Ljudje so napram nam zelo prijazni ter nam gredo v vsa¬ kem oziru na roko. Sedaj je na trgu že mogoče dobiti stvari, ki jih lani še ni Delavci za plastično industrijo do be zaposlitev. Dobra plača in na¬ grada. Predstaviti se na ALBERTI 2036, Capital, od pol devetih zjutraj do pol šestih zvečer! Kdor želi pomagati z denarjem svojim sorodnikom v Jugoslaviji, naj se obrne na naslov: Zupančič Stani¬ slav, Del Paraiso 259, Santos Luga- res (z železnico od Chacarite do km 9). URŠIČ ANDREJ krojaški mojster ima svojo delavnico v Ramos Mejia, ulica Temple 874, na vogalu Azcue- naga 245, 8 kvader od Rivadavie v višini postaje Ramos Mejia, po ulici General Bolivar. Žegnanje na Avellanedi. Farni patron kapele, v kateri je vsako nedeljo sv. ma¬ ša je sv. Jožef Benedikt Cotolengo. V nedeljo 8. maja bo slovesna peta sv. ma¬ ša, pri kateri bo pel pevski zbor iz Claypole. Popoldne ob pol štirih pro¬ cesija po ulicah. ORGANIZACIJSKI VESTNIK V nedeljo 15. marca bo ob pol devetih v Salezijanskem zavodu na C. Belgrano 3865 ustanovni občni zbor stanovskega akademskega društva. Vabljeni vsi aka¬ demiki in abiturienti. PO SVETU bilo. Tudi cene so nižje. Za veliko stva¬ ri ni treba več nakaznic. Vreme imamo krasno. Vse zeleni in cvete. Sonce greje kot poleti. Imamo krasne velikonočne praznike, katere Vam iskreno želimo tudi mi. Vse Vas lepo pozdravljam — Jos. Škorjanc — (22 b) Post Niederserf, (Kr. Saar- burg) Bez. Trier, Franz, zone, Deutsch- land. ŠPANIJA Madrid, 15. maja. Zadušnice za pok. škofa dr. Tomažiča. V soboto, 9. aprila je slov. skupina vi- sokošolcev v Madridu pripravila slo¬ vesno zadušnico za umrlim marib. ško¬ fom dr. Tomažičem. Slov. dijaški pev¬ ski zbor je po maši zapel “Vigred se povrne”. INDIJA ' Karachi, 15. aprila. Danes je veliki petek. Imamo praz¬ nik in Vam pišem pismo in vam vsem želim vesele velikonočne praznike. 22. aprila bomo odšli z ladjo proti Cita- gongu in Kalkuti. Na ladji so še 3 Slo¬ venci in sicer žitnik Anton, Hvala Fri¬ derik in Čufar Daniel. Vsi bomo veseli, ko nam bo potekla pogodba in bomo lahko potovali v Argentino. Lepo vas pozdravljam — Muršec Janez. PREDEN POŠLJETE POMOČ SVOJIM DRAGIM V DOMOVINO, SE POSVETUJTE Z NAMI PRIHRANILI BOSTE ČAS IN DENAR! Osebno sprejemamo naročila vsako nedeljo in praznik od 11-—13 ure in vsak četrtek od 18—20 ure na VICTOR MARTINEZ 50. Pišite nam po naše nove cenike! Posredovalnica “TRIGLAV”, Calle Monte Chingolo 1947, Villa Dominico F. C. N. G. R., Avellaneda (Buenos Aires) Zobec Janez CORONEL AGUIRRE 2668 Lamis Oeste (Roča) Pdo. 4 de Junio Je odprl lastno čevljarsko delavnico. -Priporoča se vsem rojakom- Žene in dekleta vabi Igralska Družina Narte Velikonja v MOLIEROVO "ŠOLO ZA ŽENE” ki se bo začela v NEDELJO 29. MAJA 1949. ob pol šestih popoldne v veliki dvorani "SAN JOSE" pod vodstvom priznanega učitelja in ravnatelja MARJANA WILLEMPARTA Prijavnice in vpisnino sprejema pisarna na Victor Martinez 50. ! Možje in fantje imajo v Šolo dostop samo z dovoljenjem žena in deklet ! Imprenta ''Dorrego'', Dorrego 1102, Buenos Aires, T. A. 54-4644