pi itrdimo z enim koncem na zemljo, na 
robu vode jo dobro podpremo, da leži 
malo nad zemljo, drugi konec pa moli nad 
vedo.
Ploskoma ne smemo nikoli prileteti v 
vodo, ampak vedno le z ostrimi robovi te­
lesa, ali na stegnjene noge, ali pa na gla 
vo, še bolje pa je, da glavo zaščitimo z 
vzročenim'i rokami. Dobro je ušesa zama­
šili z vato, namočeno v olju, posebno ka­
dar večkrat skačemo. Skok v vodo dela­
mo naravnost ali z obratom, navzpred ali 
i avzad, z mesta in z zaletom. Odženemo 
se vedno z obema nogama. Pri skoku be­
dra in roke stegnemo, roke imamo v pr:- 
ročenju ali v vzročenju, križ uleknjen.
Pri skoku na glavo navspred se odže- 
nemo z deske z zmerno uleknjenim kri­
žem navspred in navzgor, roke v odroče- 
niu. S hitrim trzajem v križu do popolnega 
uieknjenja se okrenemo navspred na gla­
vo za cel obrat. Obenem vzročimo na­
vznoter z dlanmi skupaj, da tako vodo z 
rolkami izpodrežemo. Skok ni popolnoma 
navpičen navzdol, ampak poševen.
Dvojni obrat navspred, da priletimo z 
nogami v vodo,, dosežemo, če se v tre- 
notku, ko je uleknjeno telo najviše v po­
letu, hipoma ulomimo v kolkih in se takoj 
zopet uleknemo.
Na glavo vznak skočimo, če takoj z
odskokom križ močno vleknemo, roke pa 
vzročimo.
So še razni drugi skoki, bočni, iz raz­
nih obes na deski, iz ročne stoje v raz- 
nožko ali skrčko, prevrati in pa skoki po 
dva v raznih prijemih, ki pa spadajo 
vse več ali manj k 'igram v vodi brez ali z 
orodjem.
Z lesenim drogom (palico ali desko), z 
obroči, s splavom, z žogo moremo izvajati 
najrazličnejše igre v vodi. Lahko pa igra 
več plavačev brez kakega orodja med se­
boj, da n. pr. skačejo drug čez drugega, 
da splavajo pod ali nad plavačem ali 
okrog njega v vodo in iz vode, navspred 
ali navzad, da se bore — odrivajo ali vle­
čejo drug drugega itd.
Važna in jako koristna vaja v plavanju 
je potapljanje. Potapljamo se z nogami na­
vzdol, ali pa z glavo, kar je bolje, ker mo­
remo tako zediniti potapljan'e s plavanjem. 
V vodi ne mižimo, ampak gledamoi in tudi 
oči se hitro privadijo vodnemu pritisku. 
Velikega pomena je potapljanje za razne 
rešilne akcije, da rešimo na pr. potaplja­
jočega se človeka brez nevarnosti zase. 
Izuriti je treba za to pljuča, da morejo 
vztrajati pod vodo dalj časa brez vdiha­
vanja.
O tem spregovorimo še v prihodnje 
kako besedo.
Prekmurje.
Ime Prekmurje in Prekmurci je bilo 
prej le malo znano. Šele od prevrata sem 
je večkrat slišimo, toda še danes je mnogo 
Slovencev, ki ne ločijo Prekmurja od 
Medjimurja ali pa oboje identificirajo. Ime 
samo pove, da to ne more biti enoinisto.
Medjimurje je polotok med Muro in 
Dravo do prejšnje ogrsko-štajerske meje, 
izključno hrvatsko prebivalstvo, in je 
Medjimurje od Božiča 1918 od naših čet 
zasedeno, Prekmurje pa so zasedle naše 
čete šele pred kratkim.
Štajerski Slovenci na desnem bregu 
Mure imenujejo svoje brate na levem bre­
gu Prekmurce in to ime se je posplošilo 
tako, da prekmurski Radgončani imenuje­
jo ogrske Slovence tudi Prekmurce. Pod 
imenom Prekmurje mislimo na one kraje 
prejšnje Ogrske, kjer žive Slovenci kom­
paktno s Slovenci na Štajerskem.
Meja slovenskega Prekmurja je torej 
na jugu Mura, na vzhodu potok Kučnica do 
Sv. Ane na Avstrijskem. Tu se narodnost­
na meja odcepi od prejšnje državne in se
obme proti severovzhodu v ravni črti gor 
do Dol. Sinika (Alsoszolndk) ob Rabi, ki je 
slovenski (župnik dr. Lenaršič Mirko). Do 
34. poldnevnika je Raba severna meja; se­
veda je Monošter (St. Gothard) in Raba- 
kethely močno mešan. Na vzhodu razdeli 
narodnost od Rabe do Krke precej pra­
vilno 34. poldnevnik; Farkašovci (Farka- 
szalva) so nekoliko mešani, dočim so Do­
linci (Nagydolany) čisto slovenski in Hodoš 
je zopet mešan. Hodoš bo zadnja jugoslo­
vanska postaja ogrske državne železnice 
iz glavnega kraja v Prekmurju — Murske 
Sobote v Kermedin (Kormend). Središče 
(Kisszerdahely), južno od Hodoša, je slo­
vensko. Nekoliko južno1 odtod se zavije 
meja proti vzhodu do Kobilja (Kebele), po 
celem Prekmurju znane stare slovenske 
vasi. Prebivalci v Kobilju so- kaj ponosni na 
starodavnost svoje vasi. Dalje proti, jugu 
se vije meja mimo vasi Jošec', Žitkovci 
(Zsitkoc), Radmožanci (Radamos) do Dol. 
Lendave, ki je kakor druga mesta in trgi 
zelo mešano, četudi ima na zunaj popolno-

ma ogrsko lice. Lendavski hribi od Duge 
vesi (Hosszufalu) do Čentibe (Csente) so 
danes že zelo mešani, pred nekaj desetletji 
pa smo slišali tam izključno slovensko! go­
vorico. Dalje do Mure lahko vzamemo za 
mejo potok Ledava, vendar moramo ome­
niti, da se nahajajo na desnem bregu po­
toka ogrske vasi Gyertyanos, Lendvalakos 
in Harmosmalom, V tem obsegu torej; še 
živijo Slovenci na Ogrskem.
Meja, ki so jo začrtali za Jugoslavijo 
našemu Prekmurju n|a mirovnem posvetu v 
Parizu, se ujema na vzhodu in zahodu z na­
rodnostno mejoi. Krivična je pa na severu, 
kjer se ne ozira na narodnost, ampak na 
razvodje. Izgubili bi naj tam 11 do 12 tisoč 
Slovencev in seveda tudi Monošter. Pre­
pričani smo pa, da bodo še enkrat revidi­
rali mejo v Prekmurju tako, da pridejo; vsi 
Prekmurci pod eno streho. Dobili bomo na 
drugi strani nekaj ogrskih občin. To so že 
zgoraj navedene vasi Gyertyanos, Lendva­
lakos, Harmosmalom, dalje Kamahaza, 
Gonterhaza in Hidveg, na jugu V6lgyfalu 
in Lendvanjfalu.
Največji kraj v Prekmurju je Mono­
šter (St. Gothard), središče Prekmurja pa 
Murska Sobota. Večji in pomembnejši kraji 
so tudi D. Lendva, Belatinci; Turnišče je 
znano kot »svobodno« mesto in prebivalce 
Turnišča še danes imenujejo »varašance« 
t. j. meščane, ki so začasa turške vlade v 
V. Kaniži res imeli nekaj predpravic.
Rodovitnost zemlje se da primerjati z 
Banatom, namreč ravnina med Muro in go­
ri škim delom Prekmurja. S pametno agrar­
no; reformo bo postalo lahko Mursko polje 
žitnica za manj rodovitne dele Slovenije. 
Sedaj je še velika večina zemlje v grofov­
skih rokah in le površno obdelana. Gori­
ški, severni del Prekmurja je gozdnat in 
prebivalstvo revnejše od onega v južnem 
delu.
Prekmurci nas spominjajo na veliko 
Kocljevo in Pribinovo državo s stolico ob
Blatnem jezeru. Slovenski živelj okoli je-, 
zera je že davno davno zamrl brez sledu, 
ker so bili Slovenci najbrže preredko na­
seljeni. Madžariziranje je samo pod pritis­
kom mogoče in je mnogo težje kot pa po­
nemčevanje. Ti težkoči imamo zahvaliti, 
da je v Prekmurju še nad 100.000 Slo­
vencev.
Pravo narodno- življenje med Prek­
murci je zbudil šele župnik Klekl. L. 1903. 
so dobili Prekmurci »Kalendar Srca Jezu­
sov o ga«. Eno leto pozneje je začel Klekl 
izdajati »Marijin List« in 1. 1912. tednik 
»Novine«, pisan v gajici. »Novine« so naj­
več pripomogle k narodnemu prebujenju. 
Tudi več brošuric verske vsebine je izšlo 
izpod njegovega peresa. Kuhar Štefan 
(f 1915) je zbral nekaj narodnih pesmi, ki 
so tudi tiskane.
Pravi narodnjak je bil tudi dr. Iva- 
nocy, dekan v Tišini.
Ljudstvo je globokovemo, moralno ne­
pokvarjeno in zdravo. Skopa tretjina Prek­
murcev je luteranske veroizpovedi. Prek­
murci nimajo niti ene slovenske šole, do- 
dočim ogrskih ljudskih šol ni primanjko­
valo.
Boljševizem, ki prevladuje povsod na 
Ogrskem, je našel v Prekmurju zase zelo 
nerodovitna tla. Prekmurci niso- dovzetni 
za kaj takega. Boljševiki niso mogli pri njih 
niti ene svoje naredbe izpeljati; vsaki taki 
se ljudstvo najodločnejše upira. Boljševizem 
je storil, da je narodna zavest pri vseh 
P r e k m u r c i h d o s e g l a n a j v e č j o s t o p n j o . Č e 
rečem, da so Prekmurci jokaje prosili 
osvoboditve, to ni samo mogoče času pri­
merna fraza, ampak je s tem še premalo 
resnično dejstvo izraženo. Da bo Prek­
murje jugoslovansko, o tem so bili vsi 
Prekmurci prepričani, vendar se jih je po­
lastila včasi neka malodušnost, dvom, da 
morda Jugoslavija ne mara zanje. Danes 
so združeni z nami za vedno.
J. G.
Pesem neodre šenih.5
Na straži ob Soči 
še ognji gore 
in svetijo v noči 
do belega dne.
J. Mohorov.
Na straži ob Soči 
sto svetih grobov 
budi se ponoči 
in rjove: domov!
Na straži ob Soči 
v verigah ječi 
in prosi pomoči: 
Domovje, otmi!
93