Leto XXV. * Ljubljana, 4. novembra 1943 štev. 4| DONOVINA in KMETSKI LIST VtrmUtung and Sehriftleitung - Uprava ln uredništvo: Pueclnljeva 5 — Tel. 81-*«—81-38 — Erscheint w»chentllch - Izhaja vsak teden Festbezugspreis j&rlich - Naročnina letno Lir 24. — Einzelverkaufaprete - Posamezna Številka Cent. 80. Sadili trg v zaledju vzhodne fronte. Na zasedenem ozemlju na vzhodu je bila tudi letos letina sadja ln zelenjave bogata. Ob cestah in na trgih sede ženske ln dekleta na toplem soncu in ponujajo blago. PREGLED VOJNIH DOGODKOV Nezmanjšano ostra bitka na vzhodni fronti traja neprekinjeno dalje. Vendar pa se je v teku tedna zvrstilo tudi nekaj drugih dogodkov, kj zaslužijo našo pozornost. Vrhovni poveljnik nemške vojske v Severni Italiji general fedd-maršal R o m m e 1 je siprejel v svojem glavnem »tanu ministra za narodno obrambo in vcejno gospodarstvo "fašistične republike Italije, mar-(Bala Grazianija. V duhu prisrčnega prijateljstva sta razpravljala o vojaških in organizacijskih vprašanjih. Sestanka so se udeležili tudi poveljniki generalnih štabov obeh maršalov. Ob tej priložnosti je sprejel feldmaršal Rommel tudi japonskega poslanika pri italijanski vladi eksc. Hidako. Tudi ta razgovor je bil izredno prisrčen. V prisotnosti novih ministrov in pod M u s -aolinljevim predsedstvom je bila seja nove fašistične republikanske vlade. Vojni minister Graziami je predložil načrt novega zakona o ustroju italijanske vojske. Ob tej priliki je Imel Duoe daljši govor, v katerem je podal glavne amernlce za ponovno ustanovitev fašistične stranke in je pokazal na odločilni pomen delovanja z zavezniško nemško vojsko. Preoanova italijanske vojske ie v razvoju. Maršal Grazlani, ki ga sedaj podpira šef generalnega štaba G a m b a r a , bivši armadni poveljnik v Ljubljani, bo izpolnil — kakor je rekel Duce — na-de vseh onih Italijanov, ki žele zopet čimprej vstopiti v boj s tovariši Osi in trojnega pakta. Novi zakon ugotavlja, da je bila vojska izdana od savojske dinarje, častnikom in podčastnikom. ki niso zagrešili nikake nečastnostl, bo služba odpovedana v skladu s predpisi. Lahko bodo sprejeti v novo vojsko. Glede plač in oskrbe bo nova italijanska vojska popolnoma izenačena z nemško. * Nemški feldmaršal von W el c h s se Je pretekli teden mudil dVa dni v bolgarski prestolnici. BU je svečano sprejet. Sledili so obiski pri vojnem ministru, načelniku generalnega štaba, prt regentskeon svetu in pri ministrskem pred- Beda in razvalina — komunistična zapuščina Doslej so nemški krogi objavili le redka poročila o bojih nemških čet, ki so bile poslane v naše kraje in na Balkan v borbo proti partizanom. Pretekli teden pa je bilo objavljeno podrobnejše poročilo, kako nemška vojska čisti Slovenijo ln Hrvatsko. Težišče trenutnih očiščevalnih bojev je na področju vzhodno od črte Ljubljana—Reka. Očiščevalni nastopi v Istri in Sloveniji, ki so se končali v preteklih tednih, so dovedli do popolnega uničenja tamošnjega tolovajstva. V severno-zahodni Hrvatski pa sedaj močnejše nemške čete uničujejo komuniste v trikotniku Ljubljana—Zagreb—Gospič. Ti nastopi bodo v kratkem dovedli do uničenja tolp. Kot prvi delni uspehi, pravi poročilo, so bili poleg čiščenj različnih kotlov pomirjeni številni kraji, med katerimi so večjega pomena Črnomelj, Kočevje in Brod na Kolpi. Z zasedbo važnih jadranskih luk, med katerimi je treba vprvi vrsti omeniti Pulj, Reko, Zader, gibe nik, Split, Dubrovnik in Kotor, je bil istočasno ustvarjen pogoj za uničenje uporništva v Dalmaciji, kjer so otoki tudi že zasedeni in očiščeni. Istočasno so nemške čete prešle v odločen napad proti tolpam na Balkanu. Goriška in Istra jočeta Kamorkoli se vrača red povsod so ostali žalostni sledovi kratkotrajnega komunističnega gospodarstva. Poglejmo predvsem na Tržaško in na Goriško. Zveza z Ljubljano je spet redna. 2e pri Postojni je podoba enaka kakor kje v Beli Krajini. Komunisti in badoljevci so uničili lepa slovenska naselja in pobili mnogo ljudi. Goriška in Istra jočeta nad ruševinami in stotinami žrtev. Pri Ročinju je padlo na primer okrog 600, v Kr-minu pa okrog 200 ljudi. Komunisti so vedeli, da bodo nad Primorsko priklicali samo nesrečo, toda kdo se je zmenil za to? Rekli so, da »žrtve morajo biti«. Nesrečno Novo mesto Enako nesrečo so komunisti priklicali nad Dolenjsko. Dne 19. oktobra se je sesula komunistična oblast v Novem mestu, ki je pretrpelo bridke ure. Ko so komunisti po zlomu bodoljevske vojske zasedli Novo mesto, so začeli uvajati svoj »red«, o katerem smo zadnjič že podrobneje pisali. Začeli so tudi podirati progo in so pognali v zrak železniški most, da se je sesedel v Krko, v katero so pognali tudi vagone ln stroje, še dalje so podirali vso dolenjsko progo, čeprav fii strateškega pomena in so tako oropali prebivalstvo glavne prometne zveze dolenjskih krajev. Po že so se pojavila nemška letala in začele so padati bombe. Ljudje so zapuščali domove in se selili v bližnjo okolico, da je bilo Novo mesto kmalu kakor izumrlo. Novo mesto je dobilo udarce, ki jih bo dolenjsko prebivalstvo še dolgo sedniku Njegove razgovore z bolgarskimi predstavniki je preveval duh bratstva v orožju, ki je značilen za nemško-bolgarske odnose. Ob tej priliki je bolgarski dnevnik »Zora« naglasil: Vojna se bo odločila na bojišču, ne pa z različnimi razpoloženji. List pravi, da je' nesmiselno misliti, da bi nemško armado, ki je premagala toliko evropskih držav, sedaj porazili Sovjeti. S skrajšanjem bojišča na Vzhodu se le čuvajo 8n hranijo ljudje in material, da tii Jih lahko nemško vrhovno poveljstvo uporabilo v odločilni bitki. Psihološke posledice poteka bojev na Vzhodu ln prizadevanja sovražne propagande so brez vsakega pomena. Vojna se bo odločila na bojiščih in ne za zeleno mizo. Zelo naivni so ljudje, ki mislijo, da bi vojno lahko odločil Vpliv raizllčnlh razpoloženj ali pa živčna vojna. * V enakem smislu je izpreigovoril rumunski list »^orunca Vreml«. Američani so namreč pomnilo. Objokovati mora smrt 70 meščanov, ki so morali umreti samo zato, ker so se komunisti poizkusili v krvavem plesu ln so priklicali vojno gorje. Glavni trg ima hude sledove tistih dni, enako ženska bolnišnica in mestna hiša. Cerkev ni bila nobena prizadeta. Dne 19. oktobra pa se je pred Novim mestjm na kandijski strani bliskovito pojavila nemška vojska in z njo se je vrnil red. Prebivalstvo ,;e je jelo vračati v mesto, jetnikom pa so se odpela vrata v svobodo. Nekaj streljanja je bilo le v okolici Dolenjskih Toplic. Nemška vojska se je mirno vedla nasproti preplašenemu prebival ' Štiri dni so se morali meščani držati doma, n do pa so lahko spet šli po svojih opravkih, a n \i-ška vojska je dalje čistila okolico. V brezg mi begu so komunisti pustili vso živino, ki so jo od vseh strani nagnali v grad Poganec pri G-- fni vasi. Vso ž;vino je zasegla nemška vojašk i kolona. Novo mesto se zdaj vrača v normaln' .-valjenje in pač ni nikogar, ki bi se še želel na^aj grozovitih dni, kakršne so že morali prežlv ' i. Beg komunistov na Notranjskem Istočasno kakor dolenjski kraji je bil notran; ?.:i del rešen komun'stične oblasti. Ljudje, ki so prispeli iz Cerkniškega kota v Ljubljane, prip dujejo podrobnosti, kako se je po nastopu ner 3 vojske vrnil zopet red v težko preizkušene : )-tranjske kraje. Kakor drugod, kjer so se zače ■ > polastili oblasti, so komunisti tudi na Notrenj-skem razglasili mobi!:zacijo od 16. do 45. la. Izpraznili so se domovi, izpraznili pa so se t i hlevi. Toda že se je približal ponedeljek ">. oktobra. Okrog 7. zjutraj je zaropotalo, nen: > a nam še posije sonce in nas še prijazno ogreva. Vendar se priroda bolj in bolj znebiva poletnega okrasja ter se trudna pripravlja k zimskemu počitku. » Kakšna bo letošnja zima? O tem. piše zna-pi naš astronom g. Ivan Tomec, ki Ima v Ljubljani lastni astro-observatorij za opazovanje sonca. Običajne poznojesenske in zgodnje pomladanske padavine so pri nas v večji meri v novembru in v marcu. Zato bo tudi višja količi. na padavin v novembru 1943 ln v marcu 1944. Do sedaj poteka razvoj sončne aktivnosti normalno, zato se pričakuje, da bo skupna mesečna količina padavin v decembru 1943 ter v januarju in v februarju 1944 nizka. Povprečna mesečna (toplota v decembru 1943 ln v januarju ln v februarju 1944 bo nad lediščem, samo Januar 1944 bo za spoznanje hladnejši. V splošnem pa bo vreme v teh mesecih trajnejšega aiačaija, bo malo padavin ln ne bo občutnega mraza. Po letošnji zimi pa bodo prihodnje zime zopet ostrejše. Sonce bo spet pričelo svoje veličastno naravno igro 11 letne maksimalne periode sončnih peg. — Po takem se nam torej tudi letošnjo zimo še ni bati najhujšega. Pač pa se bo treba pripraviti za naslednje zime. * Smrt uglednega zdravnika. V Zagorju ob (Savi je umrl v visoki starosti zdravnik g. dr. Tomo Z a r n 1 k. Za zdravstvo v prostranem zagorskem okolišu si je pridobil nepozabne zasluge. Ne samo, da je bil odličen zdravnik, marveč je bil tudi velik človekoljub, mož plemenitega značaja, ki je užival splošno priljubljenost in pač ni imel sovražnika. Zlast; je imel mnogo srca za rudarske družine in za siromašne bajtarje po zagorskem hribovju. Z dolgoletnim zdravstvenim delom si je zagotovil neminljiv spomin. Na zadnji poti so ga spremili prejšnji četrtek. • Smrt ljubljanskega trgovca v Gradcu Na kliniki v Gradcu je umrl 27. oktcfcra v 48. letu starosti splošno znani biva ljubljanski trgovec in obrtnik g. Hinko Šimenc. Pokopan je začasno na centralnem pokopališču v Gradcu. Prenos zemskih ostankov na ljubljansko pokopališče bo pravočasno objavljen. Za njim žalujejo soproga Mara, hči Marta, sin Vinko ter bratje, sestre in ostali sorodniki. • V lepi starosti 85 let je v Trbovljah mirno zaspala gospa Neža Drnovškova. Pokopali so jo 26. oktobra. Bila je zgledna mati, ki je sedmim otrokom po vseh močeh pripomogla, da' so b1 ustvarili lepe položaje v življenju. ♦ Nesreča pri Dolgem mostu. Pretekli petek dopoldne se je primerila na železniški progi pri Dolgem mostu na Viču prometna nesreča. Pro-govnl delavci so se peljali na d rezi ni na delo po progi. Drezina pa se je tam iztirila in se prevrnila po- nasipu. 21 letni Stane Likep, 20 letni Ferdo žlžek ln 20-letni Janez Gornec so se prav občutno poškodovali po glavi, rokah in nogah. Bili so z reševalnim avtom prepeljalnl v ljubljansko bolnišnico. • Na Ljubljanskem gradu ustreljen HsjaK. Prebivalci Ljubljanskega gradu so se te dalje časa pritoževali, da jim nekdo odnaša piščance, jarčke in kokoši. Tatu pa nikakor niso mogli Izslediti. Pretekli četrtek popoldne je bil tat Tazkrinkan in je prejel svoje plačilo. Neki domobranec je opazil, kako se je kokošnjaku pri-huljeno približal lisjak. Domobranec je hitro zaprl dvorišče, dobro pomeril in lisjaka podrl. Za prav lepe denarce ga je lahko v mestu prodal krznarju. * Od mine poškodovana. Na travniku pri Pre-serju, kjer se je pasla živina, je eksplodirala mina ki je zadela v glavo 15 letnega posestni-kovega in mesarjevega sina Janeza Jurčka. Podobna nesreča se je primerila tudi na pašniku pri St. Joštu nad Vrhniko. Drobec mine jc nevarno ranil v trebuh 14 letnega posestnikov e-ga sina Janeza Kogovška. Oba poškodovanca ležita v ljubljanski bolnišnici. Priporočamo star. fiern, naj naroče otrokom, da bodo previdni na paši in zlasti z vsemi sumljivimi predmeti, ki jih najdejo kjer koli. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm profesorske Profesor: »Ne stojte vendar zmerom prt oknu! Ce bo kdo dol padel, se gotovo ne bo javil!« »Od zdaj naprej naj se vsedejo tisti, ki manjkajo, vselej v zadnjo klop, da takoj vidim, kdo manjka.« »Z vami je križ, kamorkoli vas posadim, povsod regljate, spredaj in zadaj.« Profesor stopi v razred ln zagleda na deski sliko: neki učenec ga je bil narisal s kredo »Saj sem že tu,« meni raztreseno profesor. »Potem grem pa lahko domov.« In je res Sel. ga«« II MIHI ■ »11 ■!■■■! »■ H'll«Mga——■ »Toda že davno je ni nihče videl. Jaz je nisem nikoli videl. Tudi ti ne. To je samo blebetanje.« »Najinemu sinu se je vendar prikazala, kakor bi bila živa! Enako mojemu očetu, ko je bil še mlad; pred tem tudi njegovemu očetu. Iz tega sklepam, da očara samo moške. Pri tem pa spet samo mladeniče, ker je drugi ne vidi. Popolnoma jih omami. Moj ded je znorel. To pa dobro veš, četudi govoričiš.« »Tiše. Lahko te sliši, sedaj je pri zavesti.« Zopet sta šepetala. Nisem ju mogel razumeti. Tako, tako! Moj privid ni blodnja, temveč —> Ce bi ne bil oslabljen, bi se nasmejal, sam sebi bi se posmehoval, da sem nepričakovano začel verjeti v duhove. Gotovo je tudi ta razgovor, ki sem mu prisluškoval, domišljija, morda Imam spet vročino. Trdno sem sklenil: »Nocoj bom še ostal tu, pozneje pa bom še videl.« In ostal sem. vm Hotel sem natanko opazovati sebe in dogodke v okolici. Ta trenutek se vsega zavedam. Mar bo pri tem tudi ostalo? Zato bom skrbno pazil. Evo, spet mrzlica! Medtem ko sem premišljal in gledal, me je zgrabila. Prijel sem se za čelo — kar gorelo je. Glava me je bolela, roke so mi bile vroče, a telo je bilo kakor izsušeno. Potipal sem žilo. Utripala, bila je hitro, tako hitro, da nisem mogel šteti. Misli so se mi uprle. Hotel sem jim slediti in jih s silo urediti. Uporabil sem vso moč, da bi logično mislil, boril sem se proti domišljiji — zaman, vse se je že zmedlo. »Amata, kje si ? Pridi k meni, mila sladka dragica! Amata! Amata!« Dolgo sem tako ležal, jo klical in s hrepenenjem pričakoval. Vročina se je bržkone stopnjevala, ker nisem zaznaval njene bližine, čeprav sem zbrano mislil: dobro pazi, kdaj gre. ali v resnici škripljejo stopnice pod njo. Pazi -na svetlobo in vonj. Ali nosi srebrno svetilnico? Ali jo bo dala najprej na mizico, ali pa bo še prej stopila k tebi? Kljub temu sem jo opazil, ko je že bila tu. Vse je tu: svetloba, vonj in svetilnica. Sedela je v naslanjaču ln me vprašala: »Alt ti je kaj povedal?« »Amata, Amata, ali st tu!« »Vem, da ti je povedal.« »Kdo?« »Oni stari mož.« »Misliš mojega gospodarja?« »Da.« »Kaj ml je povedal ?< »Tisto o meni.« »Da, pomisli! Rekel je, da si duh, poganski duh ... TI pa si sen, moja draga, moj privid! Ti da si prikazen, ki nima miru in straši ljudi — prav ti ?« »Mar se me ne bojiš?« »Kako neki, ko te pa ljubim ... Brezumno, blazno, nepopisno te imam rad. Kaj praviš na to?« Samo vzdlhnila Je globoko in bolestno, kakor da trpi muke. Tožba se je odražala na drobnem obrazku, gibkem telesu in v žalostnih očeh. Prevzela me je taka tuga ln čutil sem tako pomilovanje, da mi je še danes po tolikih letih hudo, če na to pomislim. Tlačila me je m6ra. Ječal sem ter se premetaval po postelji. Sam sebi sem prigovarjal: pomiri se, saj je vse samo sen; kako naj trpi, če je samo utvara. To prepričevanje ml ni pomagalo, zakaj privid ja sedel poleg mene. Bila je prekrasna z nepopisno otožnimi očmi; zdaj pa zdaj je odpirala otroška usteca med bolestnim ihtenjem, da ml je pokalo srce. Z iskrenim sočutjem sem jo vprašal: »Ali tt lahko pomagam? življenje bi dal za to. Povej, kako naj ti pomagam, revica moja?« Vprašala me je: »Mar res misliš, da sanjaš?« »Seveda. Blagoslovljena naj bo moja mrzlica, kajti brez nje te ne vidim.« »Toda to je resnica.« »Vendar ne! Zakaj če bi bila resnica, bi morala —« Umolknil sem. Tiho je dopolnila: »— morala biti duh.« Po daljšem odmoru je še tiho dodala: »Jaz sem duh.« »Čigav duh?« »One Amate.« »Vsekakor! Amata se imenuješ. To je lepo Ime kakor ti.« »Dokler sem bila živa, sem bila poganka. Molila sem rimske in grške bogove.« »Kdaj si živela?« »Za Nerona.« »Od tega pa je že dva tisoč let... In odtlej tvoj ubogi duh nima miru?« »Nima miru.« »Amata! Amata!« »Nimam miru, nimam ga!« »Zakaj? Kaj si storila, da po smrti nI našel miru? Tako mlada si, gotovo otrok.« »Nimam miru, nimam miru.« »Draga Amata, povej ml, zakaj nimaš pokoja?« Ko sem jo tako rotil, mi je naposled povedala ... Uporabljal bom njene besede. Kar pa se z besedami ne da razodetl, je povedal njen pogled, izraz, glas, bolen drget usten in ganljiv vzdih. Ne morem opisati svojih čustev, kajti domišljija mi je bila na robu blaznosti. IX Duh Amate je pripovedoval: .. ..»Kot edinka plemenitega Rimljana Marka Vinicija Grkinje Teodore, ki je bila po rodu iz prastarega mesta Leukote, sem od vseh darov., katere so mi poklonili bogovi, najbolj ljubila življenje. Neugnano sem si želela življenja in lepote, neugasno sem hrepenela po sijajnem dnevu. Vse, kar je bilo temnega in turobnega, ali kar ni bilo lepota, radost ter ljubkost, mi je napolnjevalo dušo s strahom in grozo. Najraje bi st okrasila telo s sončnimi žarki. Moj oče je bil na dvoru cesarja Nerona, ki nt bil le vladar sveta, temveč tudi bog, večji od Jupitra. V Rimu je imel velikansko zlato palačo; z njenega stropa se je neprestano širil vonj po rožah, a po nepreglednih dvoranah so odmevale najlepše melodije, poudarjene s krasnimi marmornatimi kipi grškega Izvora. Nero je Rim za-žgal, da je ves pogorel, samo da je lahko sezidal to stavbo in postavil na pepelu svojo zlato palačo, raj na zemlji. Videla sem ta ogenj in zdelo se mi je, da je zajel vso zemljo, dvigajoč se k nebu, da zaneti še bivališče velikih bogov. Zakaj bog Rima je hotel biti večji od njih! Iz Tuskula.sem gledala požar! Tam je Imel oče pristavo, na kateri sem se rodila ln odrasla. Bila sem lepa. Starši so skrivali to lepoto svoje edinke. Ce bi namreč cesar zvedel, da Ima Mark Vinicij tako lepotico, bi gotovo postala njegov plen. O, bila sem srečna, presrečna! Ze dihanje ml Je bilo naslada. Ah, potem pa še živeti v lepoti in sijaju ... Posestvo mojih staršev se je dvigalo na tuskul-skih hribih visoko nad ravnino med znamenitimi posestvi, kjer sta nekoč gospodovala Lukul in Cicero. Naokrog so se razprostirali vrtovi. Videla sem cela polja belih, rdečih In rumenih perunik. Pomladi so po travnikih, ki so bili posejan*: s plavkastimi vijolicami, žuboreli potočki, ob katerih so rasle narcise in hiacinte. Senčnate mirte, ob katerih so se pasle gazele, in krasne nympfe ob hladnih studencih so prožile trudnemu osvežujoč počitek. Tak Je bil moj dom! Bela svetišča so se nahajala med cvetličnimi nasadi, krasni kipi bogov so stali po temnih gajih, a gladke marmornate stopnice so nudile dostop do oltarjev lz marmorja tn medi. Moji starši so neradi prinašali žrtve bogovom, katere so navidezno spoštovali. Bogovom in sijajnemu nebeškemu 01ympu so služili edino iz strahu pred cesarjem. 10 Ves ta čas sem samo enkrat videl Lindo. Eli ni prenesel brezposelnosti, zato si je poiskal zaposlitve na neki podeželski graščini in je prišel prosit Goreja za priporočilo. Medtem ko sta se pogovarjala v Gorejevi delovni sobi, sem sedel jaz z Lindo v predsobi. Bil sem strahovito zamišljen, v prsih so me težila neizrečena vprašanja in očitki. Linda pa kakor da je spet našla tisto prijazno neprisiljenost, s katero sva se nekoč pogovarjala v naših domačih gozdovih. Pripovedovala je o Elijevi zaposlitvi na deželi in o velikem potovanju, ki nas čaka, medtem ko sem sedel jaz togo kakor štor in se le zdaj pa zdaj oglasil s kako kratko pripombo. Bila je oblečena v plašč s kapuco, vse skrojeno iz enega kosa: progast in grd plašč, kapuca pa ji je pokrivala svetle lase ter ji mračno zasenčevala obličje. Plašč je zakrival vse črte njene vitke in vendar ljubko okrogle postave. Le v pasu sem lahko sledil črti njenega telesa in pogled na njen nežni vrat mi je nenadoma priklical v spomin nekdanjo Lindo, kako je šla ob meni tistega dne ko sem jo prvič srečal, oblečeno v svileno obleko murvine barve. Hotel sem zavpiti: »Zakaj si to storila, Linda? Zakaj si se zavrgla?« Toda besede so ostale neizgovorjene. »Veselim se, da pojdete z nami,« je rekla. »Tako bo vse to nekoliko manj tuje in nenavadno.« Za trenutek je obmolknila, nato je vprašala: »Ali ste videli Edito Lcmaxovo, Filip?« »Da. Pred tednom dni je bila vsa družina tu.« »Kakšna je?« , Skušal sem se je spomniti, toda slaščičarjeva hčerka je napravila name tako neznaten vtis, da sem se je le nejasno spominjal. »Mlada je... in bledolična. Videti je nekoliko nežna. Mirna in resna. Nisem si je dobro ogledal.« »Vsaj mlada je. Tudi vi, Filip, ste mladi. K .zno je, da bo zelo malo mladih ljudi z nami...« Glas ji je zamrl v lahnem vzdihljaju. »Nu, nekaj jih bo že. Čakajte — da, res, dva zakonska para imata otroke. Ne boste pogrešali družbe.« »Keziah ...« Ni dokončala začetega stavka, vendar se je moglo po glasu, s katerim je izpregovorila to edino besedo, sklepati, da ne mara Elijeve sestre. »Eli komaj da misli na kaj drugega kakor na to, da je dežela onkraj morja svobodna. Ta misel ga je vsega prevzela. Ko mu je gospod Gore povedal, koliko zemlje bomo dobili, je bil od navdušenja ves iz sebe. »Da, da,« sem prikimal in spomnil sem se pogovorov v Shadovi kovačnici pred davnim davnim časom. »Polje, ki ga obdeluje, mu je vse.« »Pogosto mislim na vas, Filip kadar se pogovarjamo o sejanju in oranju. Kako se boste znašli s tem?« »Prav tako kakor drugi,« sem odgovoril osorno. »Ko sem bil doma, da sem se dogovoril z očetom, sem prenočil v vasi in tam sem govoril z Andyjem Seelevjem. Sel bo z menoj kot hlapec ali varovanec ali kakor koli že. Morda bo on delal na polju, medtem ko bom jaz zaposlen v svoji kovačnici. »Delo v kovačnici! Kako smešno, Filip! Vi ste vendar plemič... gospod!« »Ne!« sem ugovarjal. »Tam, kamor-smo namenjeni, ni gospode. Izseljenec bom, tako kakor vsi drugi1« Tedaj so se odprla vrata; Natanael Gore in Eli sta vstopila. Eli je pravkar vtaknil pismo v žep. Bil je zadovo> :en. »Dober večer, Filip,« me je pozdravil. »Iti morava; pojdi, žena, jaz sem opravil.« Linda je ubogljivo vstala in si potegnila kapuco globlje na obraz. »Na svidenje, gospa Makersova,« sem rekel počasi. »Lahko noč, Eli.« Lindo sem videl spet, ko smo se srečali v Plymouthu. * Natanael Gore je bil za nas najel ladjo s čudnim imenom »Krila zapada«. Nemudno smo pričeli nakladati prtljago in vse tisto, kar smo kupili za izselitev. Ko sem »e ozrl na vse to, kar smo hoteli vzeti s seboj, sem komaj verjel, da bo zadosti prostora na tako majhni Starši so ml bili poborniki one vere, ki jo je Galilejec zanesel v Rim. Njen nauk je bil mračen, ker je odvračal od veselja in lepote, bil sovražnik slehernega zadovoljstva in oznanjal enega Boga, ki je kot suženj umrl na križu. To je bil nauk, ki je smatral lepo, veselo življenje za težko nesrečo, medtem ko mu je bila smrt edina rešitev. Žid Maura je tudi mene učil te vere. Jaz pa je nisem razumela, marveč se je bala. Duša se mi Je napolnila z grozo. Moja mladost, hrepenenje po življenju, soncu in veselju, vse to je bilo usmerjeno k starim bogovom, katere sem morala zanikati in sovražiti. Z notranjim nezadovoljstvom in od strahu pred Starši sem služIla novemu Bogu; a na skrivnem sem krasila kipe bogov, zaklinjajoč jih, naj me obvarujejo novega božanstva. Kakor sem dejala, se mi je očetovo posestvo, ki je mejilo na nekdanjo.posest Lucija Lukula, o Čigar umetnosti so mi že izza zibeli pripovedovali, — zelo priljubilo. Lukulovo premoženje, vse te nepregledne ravnine od vrha Tuskula do rimskih močvirij, je sedaj pripadlo po cesarjevi milosti zelo hudobnemu človeku! S šepetom in strahom so omenjali njegove ime v domu mojega očeta. Hujši je bil od samega cesarja, tega boga vseh bogov. Imperator ga je imel rad in rimski narod ga je občudoval, toda bil je očetov smrtni sovražnik. Niti sam Tigellinus ga ni mogel strmoglaviti. Imeli smo marmornat kip Venere, o katerem je govorila vsa služinčad, da ni samo krasnejši nego vsi drugi, temveč tudi najmogočnejši. Ta kip je bil zame najlepša stvar na zemlji;-bolj mi je bil pri srcu nego glasba strun, bolj drag od rdečih rož, lepši od škrlatnega zahoda sonca, ko tone v modre valove Tirenskega morja". Da izrazim to zemsko lepoto, je dovolj, če izgovorim ime največje boginje — tvoje ime, o Afrodita! Nekdaj je stal njen kip v senci templja, obdan Od rož, ki so se s hrepenenjem razcvele in povzdignile nad vse božansko ženo. Tedaj so se Starši odrekli starim bogovom in so slavili edino-pravega Boga. Mati je hotela Afroditin kip raz-dejati, čeprav ga je izklesalo dleto grškega umetnika. Vendar je bilo očetu žal za krasno telo: dal jo Je na tihem prenesti na oddaljeno mesto Ogromnega vrta, kamor je redko kdo prihajal. t>ivje cvetice so se vile in so skrivale dohod. Notranjost skrivališča je bila ovita s tančico, ki Jo je tvorila prepletajoča, nežna praprot. Nekoč sva z mojo dojiljo opazili votlino, ki je skrivala to krasoto. Grlice so frfotale skozi rože, jaz pa sem pohitela za njimi, da bi našla njihovo gnezdeče. Kar sem opazila v somraku prikazen, vitki stas nekega bitja. Prvi hip sem zbežala, a na vzpodbudo dojilje sem se vrnila. Tedaj sem Jo spoznala. Skrbno sva čuvali svojo sladko skrivnost in često zahajali v votlino. Vzpenjali sva se po dišečem sagu, lazili spretno kakor kuščarji, posedali ob vznožju boginje, občudovali lepo telo in šepetali o čudežih, ki jih bo naredila. Nisva verjeli govorici, da ni.boginja, temveč sva se žalostili, ker je nisva smeli moliti in ji prinašati darov. Toda na skrivnem sem jo molila ter ji žrtvovala — popolnoma na skrivnem! Včasih sem se odtrgala krogu, ki me je po volji staršev gotovo vedno obdajal. Odhitela sem k svojemu božanstvu. Najlepše rože našega cvetličnjaka sem slpala pred njo, hranila golobe, ki so gnezdili v votlini, in jo zakllnjala, naj izvrši kak čudež, o katerem sem slišala. Tako je bilo tudi nekega dne. Držala sem še košarico rož, ki sem jih prinesla njej, ko se rastlinski zastor razgrne in vstopi neznan mladenič z vzklikom, kakor da je dohitel grlico In jo ujel. Ah, zares jo je ujel. Stala sva ln se gledala. Nisva se premaknila, maiveč opazovala. Od presenečenja mi je padla košarica iz rok, da sem kriknila. Hotela sem se skloniti — toda on me je že objel, privil na prsi ter poljubil na ustne.« (Dalje) Ženski vestnik Za kuhinjo Sadni riž. Operi pol kilograma jabolk, jih olupi, vsako razčetverl in vse skupaj kuhaj v pol litra oslajene vode, kateri si pridala malce limonina. Kuhane odcedi, v odcejeno vodo po stresi % kg riža, ga prav malo osoli, prelij ocejeno vodo jabolčnih olupkov, ki si jih prav tako skuhala v pol litra vode, dodaj še dve žlici vina in kuhaj do mehkega. Ko je vse kuhano, naloži riž v skledo in ga obloži s kuhanimi krhlji. (Prav tako pripraviš poleti riž iz marelic, breskev ali češenj.) Solata s kislim zeljem. Sesekljaj % kg presnega kisnega zelja, ga stresi v skledo, prideni nastrgano jabolko, žličko zrezane čebule, ščep paprike, pol žličke zrezanega zelenega peteršlija in žlico olja, vse dobro zmešaj in stresi na sredo velikega krožnika, okrog pa naloži solato, ki si jo pripravila z oljem ali (če moreš) s kislo smetano. Repna cima s krompirjem. Osnaženo cimo operi in skuhaj v vreli slani vodi. Kuhano odcedi, prillj olja in kisa, potresi ščep popra, žlico drobno zrezane čebule, premešaj in primešaj en ali dva kuhana, olupljena in na listke zrezana krompirja. Topel fižol za solato je sicer pri nas zelo znana in zelo priljubljena jed, vendar je posebno okusen na naslednji način: y4 litra namočenega fižola skuhaj, odcedi, prideni žlico zrezane čebule, žlico olja, kis, žličko gorčice, list zčlene, zeleno papriko in malo fižolovke. Misli Oženjeni moški odrežejo vedno slabo, če kvar-tajo. Ce dobivajo, jih gledajo postrani prijatelji, če izgubljajo, jih čaka ples doma. Od ljubezni večina moških oslepi, ko se pa oženijo, se jim vid povrne. Ženske skoraj vedno zamenjavajo hvaležnost ■ prlllzovanjem. Omaka lz okisane ali vložene peee. En kg oprane in kuhane pese olupi in nakrhljaj kakor navadno, jo osoli in polij s kisom. Razgrej za drobno jajce presnega masla, prideni pol žličke sladkorja in ko ta zarumeni, še žlico moke ter krožnik okisane in na rezance zrezane pese. Prillj zajemalko juhe ali tople vode, da je omaka gostljata; ko nekaj minut vre, jo postavi kot prikuho s krompirjevim pirčjem na mizo. Drobni nasveti Cebulin duh odstraniš z nožev, s katerimi so se rezale čebule, ako jih drgneš s suho soljo. Belo kožuhovnino očistiš, ako raztopiš kos navadnega belega mila, skuhaš in precediš skozi platneno krpo. V tej milnici operi kožuhovino, ne da bi jo mnogo drgnila. Ponovi to pranje v čisti milnici toliko časa, da je kožuhovina popolnoma snažna, nato jo preplakni v čisti dežnici. Ko se je kožuhovina posušila, potresi jo z moko ln počesaj jo naposled s široko zobčastim glavnikom. Cebulin sok kot lepilo. Najboljše lepilo za listke, kateri se naj prilepijo na kovinaste posode, Je čebulin sok. Najprej umij kovinasti predmet z raztopino navad re pralne sode in ga potem namaži s čebulovlm sokom. Nato pritisni papir. Ko se posuši, ga ne odtrgaš zlepa. Dobro sredstvo, da odpraviš hripavost. Vzemi pol kozarca precej vroče vode, deni vanj kavlno žlicico očiščenega glicerina in grgraj. Uspeh je takojšen. Shranjevanje usnjenih predmetov kakor rokavic, torbic, čevljev itd. je primerno le v suhih prostorih. Dostikrat vidimo shranjene čevije v umivalniku, kar ni umestno, k&jti umivalnik je vlažen in čevlji dobe plesnobne lise. Te lise odpraviš, ako jih odrgneš z lesenim kisom ali z vodo pomešanim glicerinom. Ako čevlješ ne moreš drugam shraniti ali ako je stanovanje vlažno, preprečiš plesnitev s tem, da jih namažeš z ricinovim oljem. Tudi rokavic in torbic ne polagaj v perilne omare. Perilo ima vedno nekoliko vlage; posledica je, da se na usnju napravijo madeži, ki se včasih le s težavo odstranijo. Za te vrste madeže je najboljše sredstvo sledeče: Daj nekoliko jelenove soli v neprodušno se zapirajočo posodo (škatlja lz pločevine), položi na sol papir in na papir rokavice. Neprodušno zaprte? rokavice izgube v nekaj dneh madeže. Ako potrebno, lahko to sredstvo večkrat ponoviš. in slabotni ladji. Bili so tam sodčki, polni žebljev, železni drogovi, plugi, skrbno zavite okenske Sipe, vsakovrstno orodje, potem tucati sodov z živili, nasoljeno meso, ribe, prepečenec, moka in sladkor. Nadalje je bilo nagrmadeno naše osebno imetje: obleka, perilo, kuhinjska posoda, knjige. Tudi vreč s semenjskim žitom ni manjkalo; in cela gora živalske krme — z nami je potovalo deset konj, tri krave, bik, koze in različna živad. Končno so morali imeti tudi potniki prostora na ladji; zdaj bom naštel posamezne člane naše popotne druščine. Predvsem je bil tu Natanael Gore, vodnik in vodilni duh vsega podjetja. Potem Oliver Lomax, njegov brat William, njegova žena in hči Edita. KeziaJj, Eli in Linda Makersovi. Jožef Steggles, njegova žena Lucija in Betsy, njuna triletna hčerka. Izak Carter, njegova žena Mary in njun sinček Jakob. Dva zakonska para: Amos in Kristina Beeton, Matej in Dina Thomas. Dva fanta: Harry Wright in Tim Dendy. Nadalje Andy Seeley, moj spremljevalec, in jaz. Skupaj dva in dvajset oseb. Vendar je bilo resnično število potnikov večje. O tem prirastku, ki smo ga dobili malone v zadnji sekundi, moram nekoliko podrobneje izpregovoriti, kajti ti ljudje niso imeli najmanjše vloge v našem podjetju. Z Natanaelom sva se bila nastanila v neki gostilni v pristanišču, ki se je imenovala »Pri vračajočih se mornarjih«. Po pravici je nosila to ime, kajti pivnica je bila vedno polna mornarjev, ki so se pravkar vrnili iz Gvineje, z Vzhoda ali z Zapadno indijskega otočja. Bila je to pisana, zanimiva druščina, čeprav sem imel malo časa, da bi se bil pomešal med te ljudi. Ko sva se nekega večera utrujena vrnila domov in sva se pravkar sladkala z večerjo, je prišla v sobo gostil-ničarjeva hčerka in sporočila: »Gospod Gore, spodaj sedi nekdo, ki bi rad govoril z vami. Rekla sem mu, da pravkar večerjate, pa me je prosil, naj ga kljub temu prijavim.« Natanael je privzdignil svojo koničasto brado. »Kako se piše? Kaj bi rad? Gre morda za naše potovanje?« »Imena mi ni poiedal. Mislim pa, da ima nekaj v zvezi s potovanjem, gospod Gore.« »Potem ga privedite sem,« je ukazal Natanael dekletu in pohitel z večerjo. Nekaj trenutkov pozneje se je prikazal visokorasel, temnopolt moški; moral se je skloniti, da je lahko stopil v sobo. Pod usnjenim telovnikom je nosil strgano srajco, dokolenke pa »o mu tičale v grobih belih nogavicah; na nogah je imel pošvedrane čevlje, ki si jih je bil očitno sam napravil. Kljub tej ne baš odlični opremi je bil lep, postaven dečko. »Dober večer, gospoda,« je rekel gost in se v pozdrav dotaknil svojih kodrastih las. Glas mu je zvenel krepko in vendar mehko. »Vi ste menda gospod Gore?« se je obrnil k Natanaelu. »Da, sem. Kaj lahko storim za vas, gospod?« »Zelo mnogo, gospod, ako to želite.« »Nu, potem pa le z besedo na dan! Kaj vam leži na srcu?« je vprašal Gore, vstal in stopil okrog mize do stola pri kaminu. »Najprej pa sedite.« Moški je sedel, položil roke na kolena in začel: Gospod Gore, kakor čujem, se odpravljate v Ameriko...« »Tako je. In dalje?« »Nu, vidite, vprašal sem se, ali bi imeli še kaj prostora za... tri majhne, kakršen sem jaz.« Preko ustnic mu je trznil nasmešek. »Tri velikane naj še vzamem s seboj ?« Tudi Gore se je nasmehnil. »A najprej mi povejte, zakaj bi hoteli z nami?« »Da, veste, nas vedno noge srbe. Nikoli ne moremo dolgo ostati na istem mestu. Nikoli nisem mogel pogledati nobene ceste, ne da bi se vprašal, kaj neki leži na njenem drugem kraju; in nikoli nisem mogel pogledati nobene ladje, da si ne bi želel nanjo. Sposoben sem za vsako delo, gospod Gore, in na svetu ni mnogo reči, da jim ne bi znal služiti. Znam krmariti; kot mornar sem se vozil na Gvinejo in v Kalikut; dober mizar sem in iz kovine vam napravim, kar hočete. Ne bom vam v nadlego in isto lahko trdim tudi za ostala dva tovariša.« - »Kdo sta ta dva?« »Moj brat in moja sestra, gospod.« »Kak poklic pa imata — ne glede na vse te spretnosti, ki ste mi jih pravkar našteli?« »Naše spretnosti — to je naš poklic. Cigani smo.« Natanael se je obrnil k meni: »Kaj mislite o tem, Filip? Imamo mesarja, slaščičarja in svečarja, da molčim o nastajajočem kovaču« — s tem, je meril name — »nadalje imamo trgovca z usnjem in več kmetov, sedlarja in odpuščenega pastorja. Ciganov pa doslej še nismo Guy de Maupassant: Ob običajni uri, to je med peto in četrt na šesto uro zjutraj, je stopil med vrata svoje hiše gospod Lecacheur, da Je spravil svoje ljudi na delo. Rdeč in še zelo zaspan — desno oko je imel zaprto, levo je bilo šele napol odprto — si Je komaj mogel zapeti naramnice čez debeli trebuh, pa kljub temu je s pogledom pregledal vse kotičke svojega posestva. Sonce je pošiljalo svoje poševne žarke med lipami ob cestnem jarku in jablanami na dvorišču, petelini so kikirikali na gnojišču in golobje so grulili na strehi. Smrad je uhajal iz kravjega hleva pri odprtih vratih ln se je v svežem jutranjem zraku pomešal s smradom lz konjskega hleva, kjer so rezgetali konj!, z glavami obrnjeni proti oknom. Ko je slednjič hlače dovolj pritrdil, se je začel Lecacheur premikati. Mahnil jo je predvsem na kurje dvorišče, da bi preštel davi zležena jajca. Že nekaj časa se je hotel prepričati, da si nepoklicane osebe prisvajajo njegove zaklade. 2e od daleč mu je prišla nasproti dekla z dvignjenimi rokami: »Gospod, gospod Cacheux, danes ponoči je nekdo zajčka ukradel.« »Zajčka ?« »Da, gospod, velikega sivčka, iz hleva na desni.« Zakupnik je sedaj odprl tudi desno oko in dejal samo: »To si moram šele ogledati.« In odšel je dalje. Kletka je bila polomljena in manjkal je zajček. Napravil je zamišljen obraz, zaprl desno oko in si snažil nos. Po dolgem premisleku se je obrnil k zbegani dekli: »Pokliči orožnike; takoj morajo biti na mestu.« Gospod Lecacheur je bil župan v okraju Pa-vignyle-Gras, kjer je vladal neomejeno, po zaslugi svojega denarja in položaja. Ko je dekla odšla v smeri proti pol kilometra oddaljeni orožniški postaji, se je vrnil v svojo sobo. da popije kavo in o zadevi spregovori z ženo. Dobil jo je pred pečjo na kolenih, ker je hotela podpihati ogenj, še med vrati je dejal: »Nekdo nam je zajčka ukradel — debelega sivčka.« Obra la se je tako naglo, da se je vsedla na tla, in z začudenimi očmi vprašala svojega moža: »Kaj praviš? Da so nam zajčka ukradli?« »Debelega sivčka.« »Debelega s včka?« In v sapi je pristavila: »Kakšna beda! Kdo ga je neki ukradel?« Bila je zelo urna ženica in čista v najstrožjem pomenu besede. Lecacheur je že imel svoje lastne misli. »To je moral biti samo tisti cunjaatl Polyte.« Zakupnica se je dvignila in rekla z razjarjenim glasom: »Da, da, on je! Drugega ni treba Iskati r prav imaš!« Zategnjeni obraz, gube na licih in čelu, raz-draženost na obrazu, vse to je razodevalo Jezo zakupnice, njeno skopost, vso jezo varčne žene nasproti sumljivemu kmetu ali nezvesti dekli, ki ji ni bilo nič zaupati. »In kaj si ukrenil?« Je vprašala. »Dal sem poklicati orožnike.« Polyte Je bil komaj nekaj dni v službi na za-kupnikovem posestvu in Lencacheur ga je odslovil zaradi predrznega odgovarjanja. Kot večni vojak se je razveselil zle govorice, da je ohranil od svojega bivanja v Afriki navado ropanja ln zanikr-nosti. Da bi si pridobil potrebno hrano, se je poprijel vsakega dela. Bil je zidar, kopač, kosec, kamnosek; zato ga tudi ni mogel nihče nastaviti I in je moral iti v tuje kraje, da je še našel delo. j Takoj prvi dan, ko se je prikazal na najemni-i kovem dvorišču, ga je Lecacheurjeva žena za-! sovražila. Sedaj je bila trdno prepričana, da je j tatvino samo on zakrivil. Kake pol ure pozneje sta prišla orožnika. Načelnik straže Senateur je bil zelo velik in suh, I orožnik, Lenient pa majhen in debel. Lecacheur jima je velel sesti in je začel poročati o dogodku. Nato so šli na kraj zločina, da , si ogledajo razbito zajčkovo kletko in dobe kake | dokaze. Ko so se vrnil v kuhinjo, je gospodinja prinesla vina. in ko je napolnila kozarce, je vprašala z nezaupljivim pogledom: | »Boste našli storilca?« Načelnik straže, ki je dlžai sabljo med nogami, jo je pomenljivo pogledal. Gotovo ga hoče najti, samo če bi mu kdo krivca povedal! V nasprotnem primeru, pa da ne more jamčiti, da bo , krivca izsledil. Po dolgem premisleku je stavil na-j vadno vprašanje: »Poznate tatu?« j Zlobna poteza se je zarisala Lecacheurju okoli ust, ko je odvrnil: »Ce ga poznam? Ne; ne poznam ga ne, ker ga nisem zasačil pri tatvini. Če bi ga videl, bi ga pogoltnil s kožo in lasmi vred in ne bi potreboval jabolčnika za poplaknitev. Ce bi pa smel svoje menje povedati, mislim, da ni nihče drugi ko Po-j lyte . . .« Poročal je obširno, v kakšnem sorodstmi sta, da ga je spodil iz službe, da ga kmet grdo gleda ln govori o njem sumljive reči. Majhni dokazi so izpopolnili sliko postopačevo. Načelnik straže, ki je pazlj'vo poslušal, pridno praznil kozarec in ga z neizmerno ljubeznijo polnil, se je obrnil k orožniku z besedami: »Najprej morava pogledati pri ženi ovčarja Se-i verina.« i Orožnik se je zasmejal in pokimal z glavo. Pr> šla je žena Lecacheurjeva in je z vso prekanie- nostjo kmetice izpraševala načelnika straže, * kakšnem sorodstvu je z imenovanim. Ovčar Seva« rin je bil bebec, napol divji človek, ki je zraste! sredi med mriavo ln beketajočo drobnico pod milim nebom. Ne da bi kaj drugega poznal ko svoj« volnate varovance, je v globini svoje duše ohranil kmetu lastni nagon varčnosti. V votla drevesa la skalnate votline je skril ves denar, ki si ga j« prihranil ali s čuvanjem drobnice ali pa z zdrav* ljenjem poškodovanih živali. V to zdravniško skrivnost pa ga je vpeljal stari pastir, čigar slu*« bo je Severln prevzel. In tako Je nekega dne prt javni dražbi kupil za 3000 frankov hišo ln neka| travnikov. Nekaj mesecev pozneje se je čulo, da se bo po« ročil. Vzel je deklo, ki je bila povsod znana zaradi slabega vedenja in je bila uslužbena pri vaškem krčmarju. Mladi fantje so pripovedovali, da ga Ja ta vlačuga vsako noč obiskala, ko je zvedela m njegove prihranke. Vsiljevala se mu je in ga po» lagoma prisilila k ženitvi. Ko sta pri županu in tudi v cerkvi opravila, Jtf ona noč in dan stanovala v hiši, ki jo je mož kun pil. Mož je pa dan in noč stražil na polju svojo čredo. Ko je načelnik straže prenehal, je Lecacheot dejal: »Sedaj prenočuje Polyte že tri tedne pri njej, ker nima nobene strehe.« Orožnik si Je tudi dovolil opombo: »Prevzel je ovčarjevo mesto.« Zakupnikovo ženo je popadla nova besnost tn kruta jeza poročene žene zaradi podivjanih navad, kar se je poznalo na besedah. Rekla je: »Polyte je tat Prepričana sem o tem. Samo tfa pojdite! Oh, ta razbojniška sodrga!« Načelnk straže pa se ni dosti požurll. <;Potrpljenje i« je dejal. »Počakajmo do poldnfc kajti vsak dan kosi pri njej. Oba hočem zasačiti pri svežem zločinu.« Orožnik se je zbog tega od srca zasmejal; tudi zakupniku je šlo na smeh, kajti pastirjeva as« zgoda se mu je zdela res smešna. Ogoljufan:! ja* konci sta bila v posmeh ostalim. » Zvonilo je poldne, ko je načelnik straže v spremstvu orožnika Leienta trikrat nalahno poU'kal na vrata hiš ce, ki je bila nekako 500 m oddaljena od vasi in ie stala sama v kotu gozda. Oba ('.rožnika sta se stisnila k hišnemu zidu, da bi j i ne opazili. Čakala sta, ko pa se vrata olso odprla in se ni nihče prikazal, je orožnik znova pcirkaL Zdelo se je, da nihče ne stanuje v hiši. kajti nobenega glasu ni bilo sl;šati Orožnik Lenient, ki je imel dober sluh. pa je povedal, da se v hiK nekaj premika. Načelnika je pograbila jeza. Ni pustil, da bi M kdo še-kak trenutek upiral oblasti. Z ročajem svoje sablje je udaril po zidu in zaklical: >Pozor. v imenu pos»ave!« 1 A tudi to je ostalo brez uspeha, zato je za v pili imeli. Kaj pravite, Filip, ali je popotniška družba brc/, ciganov popolna ali ni?« Priznati moram, da me je gost skoraj že pridobil zase. Ko sem v mislih naglo pregledal svoje popotne tovariše, sem spoznal, kako vse drugačen — kako prijetno drugačen — je bil ta človek kakor pa Eli in njemu podobni. Spomnil sem se pregnanega pastorja Mateja Thomasa, ki je bil prišel šele včeraj, in primerjal sem ju s tem velikim, smehljajočim se fantom, ki je znal prijazno prositi za uslugo, ne da bi mnogo besedičil. »Ako je dovolj prostora — in to vi najbolje veste gospod Gore — tedaj bi rekel: Čim več delovnih moči imamo, tem bolje za nas,« se je glasil moj odgovor. »Kje sta druga dva, — vaš brat in sestra?« je zdajci vprašal Gore. »Na dvorišču.« »Naj prideta sem!« Kakor hitro je možak odšel, je Gore planil na noge in vprašal: »Nu, kaj menite?« »Meni je fant všeč,« sem brez oklevanja odvrnil. »Videti je zdrav in močan in ... zadovoljen.« »In menite, da je zadovoljnost lastnost, ki je naša popotna družba nima ravno na pretek? Nu, le to vam povem — Eliju to ne bo pogodu.« »Saj ni on vodja tega podjetja.« »Res ni, prav pravite, Filip.« Gore si je zamišljeno skubel brado in njegove svetle oči so mežikale. »A težko bo to gledal. Misli, da je Mojzes, ki vodi svoj narod v obljubljeno deželo. Mene ima sicer za koristno, vendar ne baš posebno pomembno postransko osebo.« Zaslišali so se koraki in takoj nato se je spet prikazal cigan, v spremstvu' svojega brata in sestre. Na mah je bil ž. videti soba prepolna ljudi. Brat je bil nekoliko manjši od najinega prvega gosta, pa še on je bil dovolj visok. Tudi dekle je bilo veliko in zalo. Natanael Gore je bil videti poleg njih majhen kakor otrok. »Moja sestra Judita in moj brat Simon. Moje ime je Ralf.« »Kako pa se pišete?« Za trenutek je bilo vse tiho. Vsi trije so se spogledali in staknili •voje temne glave. Nato je Ralf razložil: »Včasih nam pravijo Whlst- ler (Zvižgač). Ako moramo na vsak način imeti še eno ime, iuhtoo! ostanemo kar pri tem.«. »Velja,« je prikimal Gore. »Tako, sedite!« Tudi sam je sedel nff visoki stol ob mizi. Brata sta se udobno namestila na svojih naslanjačih, dekle pa je sedlo kar na tla. Ogenj iz kamina ji je deloma razsvetljeval glavo; zdaj so se jasneje .izražale njene naprej štr leče ličnice. »Poslušajte,« se je okrenil Gore k ciganom. »Res je, da vof'ira to izseljeniško skupinb. Raziskal sem deželo, v katero potujemo .,a so mi podelili pravico do zemlje. Vendar vaši prošnji ne morem u.;o-diti, ne da bi se prfij posvetoval z nekaterimi svojimi ljudmi. Pre -a pa se pobliže seznanimo z vso to zadevo, vam moram še nekaj pojasniti: mi se ne peljemo v tuju zemljo zgolj iz želje po pustolo\ 'i-nah pa tudi ne iz koristolovstva. Miru in pravice iščemo, svob o iščemo, da bi smeli po svoje uživati plodove lastnega dela in di bi smeli po svoje častiti Boga. Kdor hoče z nami, mora biti trdno o';o-čen, da bo marljiv, da se bo lepo in pošteno obnašal in da bo spošt al zakone. Lenobe, popivanja, zanikrnosti ne moremo trpeti v naši n vi skupnosti. Kajpak ne vem prav ničesar o vas, a že sama be.c la »cigan« me opominja na marsikaj, kar se bo zdelo mojim tovari: .n spotakljivo — pa meni tudi. Ako podprem vašo prošnjo, storirr to v polnem zaupanju, da se mi ne bo treba kdaj kesati. Vam ji to jasno ?« »Nikoli se ne boste kesali, gospod,« je obljubilo dekle. Tudi n. n glas je bil prav tako mehak kakor glas njenega brata. »Dobro torej. Ako se do jutri ne premislite, pridite spet ob i m času semkaj.« Cigani so odšli. Vsi trije so nama tiho voščili lahko noč, vsi i i i« so se morali na pragu nekoliko skloniti, Natanael je zaprl vrat. za njimi in je, okrenjen k meni, dejal: »Ne bo šlo, Filip! Kakor hitro sem jim začel pojasnjevati r. ša načela, sem takoj izprevidel, da se ne bodo mogli prilagoditi >.ašt skupnosti. Vsak dan bomo imeli zaradi njih razprtije. Vseku.or zaradi dekleta. Niste opazili, kako je počepnila — kakor kaka žival, ne kakor človeško bitje? Preveč nevarno je, dati svobodo tako lepi samici. Jutri jim bom povedal, da na ladji ni več prostora.« Vzdihnil »Ce nihče ne uboga, bom razbil vrata. Sem namreč načelnik orožniSke straže, za hudiča! Le-nient, pazi!« Ni šd prenehal, ko so se vrata odprla in Lena-teur je zagledal veliko, rdečo gospodinjo z visečimi prsi, debelimi lici, Širokimi kolki ln debelim trebuhom, neke vrste žival v človeški postavi. Bila Je žena pastirja Severina. Senateur je vstopil. »Obisk sem vam namenil,« Je dejal, »ln hočem napraviti tudi majhno preiskavo.« Pogledal Je okoli sebe. Krožnik na mizi, vrč z Jabolčnikom in do polovice nalit kozarec, vse to je pričalo o pričetem kosilu. Zraven sta ležala dva noža. Zviti orožnik je pomežiknll svojemu predstojniku. »Tu zelo prijetno diii,« je ta pripomnil. »Vsak si bo mislil, da po pečenem zajčku,« je Veselo pristavil Lenient. »Hočeta gospoda kozarček grenkega?« Je vpra-Sala kmetica. »Hvala, ne! Imeti hočeva samo zajčkovo kožo, meso sta pravkar pojedla.« Žena se je držala, kakor da nič ne razume. V resnici se je pa tresla. »Kakšnega zajčka?« Brigadir se je vsedel in z veliko ljubeznijo otrl čelo. »O, dobra žena, ne boste naju prepričali, da od sena in slame živite. Kaj na primer ste kosili danes opoldne?« »Pa v resnici nič, prlsežem. Nekoliko masla na kruhu.« »Rajši recite, polže! Nekoliko masla na kruhu... vi se pač motite. Morali bi reči nekoliko masla na zajčku. Tri sto zelenih! Vaše maslo pa dobro diši! Raca na vodi! To je pa izvanreduo maslo, maslo za svatbo in za bogate ljudi in ne domač pridelek!« Orožnik si je mel roke in ponovil: »Cisto gotovo, to ni domače maslo*« Benateur Je rekel zanimive šale, ln s tem je postala vsa zadeva smešna. Nadaljeval je z vprašanji: »Kje je vaše maslo?« i »Moje maslo?« < »Da, vaše maslo.« j »V loncu.« I »Kje Je lonec?« ; »Kateri lonec?« »Lonec za maslo, vraga!« »Tu je.« Prinesla je staro skodelico z ostankom osoljene-ga in žarkega masla. Načelnik orožniSke postaje je povohal, nagu-bančil čelo in rekel: »To nI tisto maslo. Imeti hočem maslo, ki d:ši po zajčji pečenki. Torej naprej, Len°ent, natanko poglejva: ti. moj mladec, poglej v omaro, jaz pa pod posteljo.« Zaprl je vrata in stopil k postelji, ki Jo je hotel premakniti. Postelje pa ni bilo mogoče premakniti z mesta, ker je bila trdno pribita k steni. Načelnik Senateur se je prlpognll; toda njegova uniforma je povsod pokala. Gumb se je odtrgal in se kotalil po tleh.. »Lenient,« je zaklical. »Da,« gospod?« »Pojdi sem, mladec; poglej pod posteljo. Predolg sem, hočem rajši preiskati omaro.« Mirno je čakal, da bi or.ožnik izvršil povelje. Lenient, debel in majhen, je odložil kapo in se vlegel na trebuh. Dolgo časa je imel glavo pri tleh in gledal v temno odprtino pod posteljo. Kmalu je vzkliknil: »Imam ga! Je že moj!« Načelnik se je sklonil čez svojega druga in vprašal: »Kaj Imaš? Zajčka?« »Ne, ampak tatu!« »Roparja? Sem ž njim!« Obe roki, ki jih je orožnik pomolil pod posteljo, sta nekaj zagrabili; začel je na vso moč vleči. Končno Je privlekel iz teme nogo, obuto v velik čevelj, ki ga je orožnik držal v desnici. Načelnik ga Je zagrabil in zaklical: »Naprej, naprej! Sem z njim!« Lenient, ki se je spravil na kolena, je vlekel še za drugo nogo. Bilo je težko delo, skrivalec je na vso moč uprl upognjena pleča in obe roki ob posteljo. »Naprej, naprej! Potegni!« tako je vzpodbujal Senateur svojega tovariša. Oba sta vlekla z združenimi močmi, dokler se nt leseni okvir vdal. Nazadnje pa se je prikazal obraz divji, in prestrašeni obraz Polytov; roki pa sta ostali še pod po3teijo. »Potegni,« je znova zavpil načelnik. Nastal je hrup in ko sta se videli tudi roki, si opazil v rokah robec, v njem pa je bil zavit pečen zajček. »Tristo hudičev,« je dejal načeln'k, ves neumen od veselja. Zajčkovo' kožo, obtožilni dokaz, zadnji in velik dokazni kos, sta tudi našla v slamnicl. S slavo sta se vrnila orožnika z zločincem in s plenom v vas. « Dogodek je zbud'l velik ugled. Ko je gospod Le-cacheur osem dni pozneje stopil v občinski urad, da bi se nekaj z učiteljem pomenil, je slišal, da čaka Severin že skoraj eno uro nanj. Mož je sedel na stolu v kotu; svojo dolgo palico je držal med nogami. Ob županovem prihodu je vstal, snel kapo z glave in dejal: »Dober dan, gospod.« Nato je stal ves v strahu kakor ukovan. »Kaj hočete?« je vprašal najemnik. »Prav, gospod. To je torej resnično, da so vam ukradli zajčka?« »Da, res je, Severin.« »Torej je resnično?« »Da, moj ljubi.« »Kdo ga je ukradel ?Prosim vas, Filip, spomnite me!« je dejal mimogrede. »Medeninasta svetilka gospe Adamsove še ni prišla. Sveto sem ji obljubil, da ji prinesem svetilko, ko sem zadnjič odpotoval iz Salema, in ne bi je rad razočaral. Potreboval bom pomoč njenega moža, ko bomo tam.« Nekaj časa ni bilo slišati drugega kakor prasketanje njegovega peresa po papirju, nato pa se je zaslišalo glasno trkanje. »Naprej!« je zaklical Gore, ne da bi se ozrl iznad svojega dela. Takoj nato je vstopil Eli. »Dober večer, Eli,« je pozdravil Gore in skrbno položil pero na mizo. »Sedite, dragi prijatelj.« Toda Eli je obstal pred njim. »Rad bi govoril z vami glede treh ciganov, ki se že tri dni potikajo po pristanišču, gospod Gore. Več kakor enkrat sem jih že nagnal. Pred nekaj minutami sem jih spet Srečal, šli so naravnost proti naši ladji. Sel sem za njimi in iz njihovega pogovora sem posnel, da ste jim obljubili, da jih vzamete na Hašo ladjo. Je to res?« ? »Je in ni,« je odvrnil Gore, vstal in še preko mize ozrl na Elija. »Obljubil sem jim, da bom govoril z nekaterimi izmed vas, katerih »odbo cenim: — z vami, Eli, z gospodom Oliverjem Lomaxom in našim prijateljem Filipom. Ker ste že tu, mi lahko takoj poveste svoje mnenje.« »To bom tudi storil,« je odvrnil Eli. »Zavil sem s svoje poti, da M šel za njimi, ker sem sumil, da hočejo kaj ukrasti iz našega skla-Hišča. Taka je moja sodba o tej zalegi! Da'ste jih hoteli vzeti s seboj, gospod Gore, me preseneča... preseneča in žali!« 1 »Poslušajte, Eli!« Natanael Gore je stopil tesno k Makersu in mu zri trenutek položil roko na rame. Več reči vam lahko opomnim k mnenju, ki ste ga bili pravkar izrekli. Prvič — nič čudnega ne Vidim v tem, da se ti ljudje zanimajo za našo ladjo; upajo pač, da bodo napravili na njej dolgo ptoovanje po morju. Drugič — v kraju, kamor smo, namen jeni, nas čakajo raznovrstne tegobe, nemara celo nevarnosti. Spričo vsega tega ne smemo prezirati dveh tako krepkih fal žilavih fantov, kakrSna sta ta dva. Tretjič — in to je treba dobro premisliti — v Novi Angliji zelo, zelo primanjkuje žensk. Ako v Salemu in okoliških krajih tudi najdemo ljudi, ki bi se nam hoteli priključiti, težko da bodo med njimi neporočene ženske. Ciganka je videti močna in zdrava, prav kakor njena brata Z nami je pet neporočenih moških — sebe ne štejem — ki bodo gotovo hoteli dobiti žene... celo morali jih bodo imeti, ako naj naša majhna kolonija ne izumre z nami vred. Ako bi mogel najti pet takih deklet, kakršna je tale ciganka, bi jih vzel takoj s seboj, dragi prijatelj.« »Izbranim je Bog vselej poslal ženske, ki so jih vredne,« je ponosno odvrnil Eli. »Tale potepuhinja pač ni prikladna tovarišica našim možem. Napravili boste hudo napako, gospod Gore, ako jo vzamete seboj — njo in njena brata.« »Torej Eli, vi niste za to?« »Več kakor to! Gospod Gore, ako vzamete na krov naše ladje te tatinske, brezbožne, lene, ničvredne cigane, se boste pregrešili zoper vse naše načrte in upe in vsaj jaz ne bom nikoli več zaupal vaši presoji.« ' »Trenutek, Eli!« Možicelj se je kar iskril od bojaželjnosti in je bil naenkrat videti večji, nalik psu, ki naježi dlako. »Naj se vam vidi moja presoja še tako pomanjkljiva, jaz sem omogočil to podjetje. Jaz sem vodil priprave; meni je bila izročena zemlja v Ameriki. Poznam to deželo. Poznam tamkajšnje razmere. Prepuščam vam, da presodite, ali vam bo laže izhajati brez mene kakor meni brez vas. Dragi mož, kar pojdite na ladjo in vzemite svoje stvari, v sedite se prihodnjo sredo na obrežje in glejte, kako zapuščam jaz s cigansko zalego to zemljo. Cigani pojdejo z menoj — to je moja poslednja beseda!« Odprtih ust je stal Eli pred njim. Stiskal je pesti in težko požiral slino. Ko je naposled izpregovoril, počasi, kakor navadno govorijo kmetje, je zvenelo iz njegovega glasu nekaj zloveščega. »V stiski sem: Vi, gospod Gore, imate oblast, vendar to še ne pomeni, da je tudi pravica na vaši strani. Malokdaj je oblast v pravih rokah; to je eden izmed razlogov, zakaj si iščemo novo domovino. Tudi kapitan ladje, o kateri govori sveto pismo, je imel moč, da je lahko vzel Jona na ladjo, ali pa ne. In kasneje je bil vesel, da se ga je iznebil, mislim. Lahko noč, gospod Gore. Lahko noč, Filip.« (Nadaljevanje) PO SVETU X Čudovita naglica. Citamo naslednje nove ugotovitve o fantastični naglici, ki je bila dogna-na pri raznih drobnih bitjih. Različni mrčes plahuta s svojimi krilci tako naglo, da tega ni mogoče zasledovati s prostim očesom. Vendar se je posrečilo to naglico ugotoviti s pomočjo fotografije. V ta namen je bil potreben posebno spretno sestavljen aparat. Poslužili so se električne svetilke, napolnjene Z redkimi plini. Električni tok je bil zelo močan, vendar se je dal zelo natančno regulirati. S takim aparatom se je posrečilo napraviti fotografske posnetke v 1/25.000 sekunde in tako so lahko natančno izmerili utripanje kril posameznih insektov. Izkazalo se je, da napravi neka muha v sekundi 150 do 215 udarcev s krili, kapusov belin 6, navadna mušica 90, naša preprosta muha 60, čebelica 160 do 120, osa pa 240. X Sedem parov dvojčkov v enem samem razredu. V dekliški šoli v Stockholmu se je vp'salo v en sam razred nič manj kakor sedem parov dvojčic. Zaenkrat ima učiteljica mnogo dela, da razlikuje sestre od sestric. Ker so vsak dan zmešnjave in zamenjave, si je učiteljica pomagala s tem, da je naprosila starše, naj svoje hčerkice po možnosti vsako drugače oblečejo ali jim dajo kakšno drugo znamenje, po katerem jih bo mogoče razlikovati. X Mrzla vas hoče postati toplejša. Vas Polička na Ceškomoravskem višavju velja za najbolj hladen kraj v Srednji Evropi. Splošno je znano, da je živo srebro ob hudem mrazu v tem kraju vedno za nekaj stopinj nižje kakor drugod. Zlasti hudo so občutili lansko zimo. Prebivalstvo daleč naokrog pravi tej pokrajini »češka Sibirija«, že pred desetletji je bil stavljen predlog, da bi po-gozdili bližnja severna pobočja in tako zavarovali ves kraj pred mrzlimi vetrovi. Dolgo so se obotavljali, lanska zima pa jih je le pripravila do trdnega sklepa, ki so ga tudi začeli Izvajati. Prebivalci radovedno čakajo, kdaj jih bo po-gozditev zavarovala pred mrazom in prinesla toplejše ozračje. X Najstarejša keramika na svetu. Izkopavanje prastarih najdenin na Danskem je v vojni dobi zelo uspešno, ker v veliki meri pridobivajo šoto, da jim nadomesti drago kurivo. Zlasti poleti je plen iskalcev prav obilen. Vodja narodnega muzeja v Kodanju je pripovedoval v radiu o edinstveni najdbi, ki je prišla na Danskem na dan. Našli so najstarejšo keramiko na svetu. Njeno starost ocenjujejo arheologi soglasno na 7500 let. Po takem je ta najdba starejša kakor pradavna, znana egiptovska keramika in tudi starejša od doslej najdenih keramičnih izdelkov v orientu. X Bikoborba v prirodl. Nekoč so imeli v Parizu bikoborbo, potem so pa odgnali bike na pašo v okolico mesta Toursa. Tam se je neki bik nenadno splašil, zdirjal iz ograje in jo ubral po bregu reke Cher. Mož, ki je prihajal od nasprotne strani, je hotel splašenega bika ustaviti in odgnati nazaj na pašo. Toda bik je bik, posebno če se splaši. Zakadil se je v moža in mu prizadejal precej globoko rano na glavi. Tedaj je potegnil napadeni mož samokres in trikrat ustrelil, da bi priklical pomoč. To je bika tako zastrašllo, da je skočil na mostiček. kjer je prelomil ograjo, in se zavalil v reko. Le z največjo težavo so ga potegnili iz vode. Bik se je pa tako pobil, da so ga morali odpeljati v mesnico in zaklati. X Ali znajo psi računati? Ljubitelji Šivali vedno znova zatrjujejo, da so psi zelo Inteligentni, da znajo na svoj načm govoriti in celo šteti. Nehote pa pri tem delajo napako, da resničnih sposobnosti živali sploh ne upoštevajo, pač pa pripisujejo nekaj povsem nadnaravnega, da, 'eio smešnega, namreč sposobnost misliti tako, kakor misli * človek. Kakor bi bilo nepasje, če bi se recimo pes naučil olupiti pomarančo, ki v njegovem naravnem svetu nima nobene vloge, prav tako neži-valsko je tudi, če opravljajo živali razna človeška dela, če naj bi računale, čitale ali pisale. Vse to jim je prav tako tuje in nepotrebno, kakor z zvezdami posuto nebo nad njimi. Boljši pozr.avalsc živali ni tisti, ki Ima za Človeka papigo, ki jo je naučil Izgovarjati nekaj besed in jih smiselno uporabljati, temveč oni, ki vidi navzlic podobnosti med govorico in originalom globoko bistveno razliko med človekom in živaljo. Gotovo je na svetu več dreserjev in učiteljev psov, ki govore o človeških dejanjih svojih ljubljencev. Nc vedo pa, kako izredno dojemljive so lahko živali. Gre za cirkuškega psa, ki mu daje občinstvo računske naloge. Ce ga vprašajo, koliko je tri in štiri, zalaja pes v odgovor sedemkrat. Da bi bilo izključeno nevidno dajanje znakov, stopi ta čas gospodar v sosedno sobo. Najbolj čudno pa je bilo, da je pes z zavezanimi očmi »bral« odnosno »od- Ko se staraš Vsaka življenjska starost ima svojo posebno veljavo in svoj lastni nazor o življenju. V mladosti in razvojnih letih narašča moč in sili k mnogostranskemu udejstvovanju, k veselju in idealizmu, starost pa daje človeku mir in izkustvo, bistro spoznavo sveta, hladen premislek vseh sklepov ter mladini nedosegljivo globino osebnosti. Vsakemu človeku pa so tudi dane možnosti, da si v mejah svojega posebnega telesnega sestava telo varuje pred boleznimi in da si ga krepi s pametnim življenjem, z mero v vseh stvareh, z izdatnim spanjem, telesno nego, telesnimi vajami, utrjevanjem in pravilnim dihanjem. Ce se k temu še pridruži veselje do izbranega poklica ali pa vsaj zadovoljstvo nad izpolnjenimi dolžnostmi in se človek telesno ter duševno stalno zaposluje, ima poleg verske poglobitve najboljša sredstva, da si pripravi, znosno starost in podaljša življenje. — ostani mlad! Kljub vsem neutešnim željam pa ne poznamo nobenih pomladitvenih postopkov, ki bi mejo človeške starosti kaj prida premaknili. Največ, kar z njimi dosežemo, je le to, da v najboljšem primeru za nekaj časa zajezijo starostne pojave. Uspehi operacijskih posegov, ki sta se jih lotila svojčas Steinach ter Voronov, so sporni. Vsi tt poskusi izvirajo iz spoznanja, da notranje izločanje, zlasti izločanje semenskih žlez vpl'va na staranje. Ni je bilo dobe. da ne bi razna pomlad,tvena sredstva ljudi mamila Toda vse to blago, pa naj gre za razne hvaljene »življenjske elikslrje«, ali za »kamen modrih«, ki so ga alkimisti tako strastno iskali ter z njim hoteli zdraviti vse tx* leznl, ali pa končno za razne »studence mladosti« • — vse to je prav tako malo vredno kakor mo» ] derna sredstva z vsemi zvočnimi tujimi imeni. Smrt najvecfega židovskega pustolovca Švedski dnevnik »Stockhouns Ticuungcn« poroča, da je v Sanghaju po operaciji umrl judovski pustolovec Trebitsch Lincoln. Ta Jud, ki se je rodil leta 1882 na Madžarskem, je bil nekaka predpodoba Ahasvera, ki ga je preganjalo po svetu prekletstvo nemirnosti. Njegovo življenje je značilen primer, kako se zna Jud prilagoditi vsemu, pa tudi primer, kako brezsrčno in brezvestno je to človeško pleme. Kakor Judje običajno, je tudi Ignac Trebitsch Lincoln najprej čutil poklic za igralca, a njegovo častihlepje ga je gnalo višje. Kot »misijonar« je odpotoval v Kanado, potem prestopil v anglikansko vero ter po enem letu študiranja bogoslovja postal celo duhovnik te bolj politične kakor verske ustanove. Ker je zaslovel kot odličen pridigar, je bil leta 1910 celo izvoljen kot liberalni poslanec za mesto Darlington v poslansko zbornico. Leta 1912 se je pojavil v Rumuniji kjer se je baje zanimal za trgovino s petrolejem. V začetku prejšnje svetovne vojne je britanski admi-raliteti predložil »načrt« za uničenje nemškega brodovja, a lord Fischer ga je izpodmaknil. Posvetil se je potem vohunski službi, postal pa je angleški vladi sumljiv ter je leta 1915 zbežal v Nevv York. Medtem so ugotovili, da je Trebitsch Lincoln ponarejal menice, in zato so ga leta 1916 Združene ameriške države izročile Angliji, kjer je bil obsojen na tri leta zapora. Ko so ga potem spet izpustili, si Je za svoje udejstvovanje izbral Vzhodno Azijo, še prej pa je igral pomembno vlogo v času puča v Nemčiji in je bil v Severni Ameriki kaznovan zaradi tega, ker se je pregrešil proti zakonu o priseljevanju v Ameriko. Na Kitajskem je prj kupčijah z orožjem obogatil, kupil potem na Javi večje nasade, izgubil nato svoj denar pri igri v Monte Carlu ter slednjič igra! na Ceylonu v nekem budističnem samostanu novo vlogo kot »menih«. Leta 1926 Je bil njegov sin John, ki je v Angliji služil vojake, usmrčen zaradi nekega umora. Trebitsch Lincoln se je pozneje še nekajkrat pojavil v Evropi, da bi kot »budistični duhovnik« pridobival ljudi za budistični nauk. Leta 1932o so ga zaradi njegove prevelike vneme morali zapreti. Z dogodivščinami, ki jih je bil doživel, se je hotel čim bolj uveljaviti. Ta mož je najzgovornejši-primer, kako se Judje skušajo uveljaviti po vsem svetu, kako silno častihlepni so, kako hočejo povsod igrati odločilno vlogo ter priti v ospredje in kako hočejo s svojimi metodami, ki so često naravnost zločinske, v kalnem ribariti in kako si znajo nadeti vse mogoča krinke, pri tem pa ostanejo vedno Judje. Letala hitra kakor zvok Misel, da bi letala kdaj dosegla tolikšno hitrost, kakor jo ima zvok, to se pravi hitrost 330 metrov na sekundo ali nekaj nad 1000 km na uro, se zdi na prvi mah precej drzna, če ne naravnost predrzna. Ce pa pomislimo, Kako velike uspehe so na tem polju dosegli v zadnjih časih graditelji letal, se že ne zdi nič kaj preveč nemogoče, da bi letala kdaj res dosegla hitrost zvoka. Ogromen napredek od prejšne svetovne vojne Spomniti se je treba, da so na primer i. 1918. najsrečnejši letalci dosegli s svojimi lovskimi letali kvečjemu hitrost kakšnih 190 km na uro, danes pa lovska letala letajo že s hitrostjo 650 km. Ta velikanski napredek je bil dosežen v dobrih dveh desetletjih. čeprav vsak nadalnji napredek na tem polju povzroča vedno nove in vedno večje' težave — pri svojem prizadevanju, da bi z letali dosegli hitrost zvoka, morajo graditelji letal računati s tem, da v večjih zračnih višinah vladajo drugačni zakoni ln razmere, kakor pa nizko nad zemljo in da je temu primerno treba spreminjati tudi zunanjo obliko letal, če naj z njimi dosežejo vedno večjo hitrost — čeprav je torej vsak nadaljnji napredek v zvezi z vedno večjimi težavami, vendar prav gotovo nI nekaj nemogočega, da bi v dogled-nem času letala švigala po zraku s hitrostjo zvoka, torej s hitrostjo 1000 km na uro. lajal« s šolske table dvomestna števila. Ko so se pobllže zanimali, za ta presenetljvi primer, so dognali, da je bil pes v resnici dresiran samo za dve skupini znakov, začetek in konec lajanja. Njegov gospodar za to nima samo enega določenega, temveč več znakov'. Pomaga si tako, da nauči psa na znake, ki mu jih daje, bodisi z gibi svojega telesa ali pa s komaj slišnim drsanjem noge. Ce gre za gibe telesa, ga mora pes seveda videti. Drsanje noge ali tlesketanje s preti pa sliši pes iz sosedne sobe; gospodar seveda pazi na to, da ga sliši samo pes, ki Ima izredno oster sluh. Gospodar je priznal, da je v vsakem primeru po svoji asistentki zvedel za rešitev naloge. Na tem psu ni treba občudovati njegove računske umetnosti, pač pa izredno dober sluh. Psi torej ne znajo računati, pač pa jih lahko tako dresiramo, da rešujejo računske naloge na določene znake. Tri stvari, W so omogočile tako na»el napredek Tako sijajen napredek glede hitrosti letal je bilo. kakor pravi neko poročilo lz Berlina, mogoče doseči predvsem zaradi treh*stvari in sicer: zaradi zboljšanja letalskih motorjev, zaradi dosti vithejže zunanje oblike letal, tretjič pa zato, ker so se letala začela vzpenjati višje, v redkejše zračne plasti, kjer je odpor manjši, fie največjo zaslugo pri tem napredku pa ima zunanja oblika letala in tudi s še takšnem zboljšanjem motorja v tem oziru niso dosegli niti približno toliko, kakor 8 tem. da so letalu dali »vitkejšo linijo«. Močnejši motorji Pri gradnji letalskih motorjev so dosegi: ogromen napiedek. Danes so letalski motorji sedem do osemkrat tako močni, kakor pa so bili motorji letal Iz prejšnje svetovne vojne. Na drugi strani pa so najnovejši letalski motorji tudi neprimerno lažji, kakor pa so bili pred kakšnimi 25 leti. Razmerje med njihovo težo ln močjo se je v zadnjih dveh desetletjih silno zboljšalo. »VKkejša linija« Ce hočemo letalu dati večjo hitrost, ga je treba — kakor rečeno — zgraditi tako, da bo bolj vitko;' ali z drugimi besedami, da ga zrak pri poletu ne, bo preveč oviral. Upor zraka pa so že zelo zmanjšali, s tem da so začeli Izdelovati precej tanjša letalova krila in da so trup sploščili. Pri gradnji letal skušajo danes čim bolj upoštevati aerodinamična načela. Kolesa ali »noge« pri novejših letalih se dajo potegniti med poletom v trup, zaradi česar je upor zraka spet znatno manjši in letalova hitrost večja. ' Za visoke polete je potreben posebne vrste kompresor, ki ga pri novejših tipih letal ženejo plini, ki jih je motor sam uporabljal. Njihova sila se tudi neposredno uporablja kot gonilna sila, ki deluje kot nekakšna raketa. Morda je to tista pot. ki jo bodo ubrali iznaj-ditelji, da bodo čimprej s svojimi letali dosegli hitrost zvoka. O smeSnice najenostavnejše ' Družba Izletnikov se je razgovarjala o številnih srečah turistov na Severni steni Triglava ter skušala uganiti najboljše sredstvo za prepre-aje tega zla. Sluga Janez, ki je korakal z njimi, jih je nekaj Basa poslušal, potem pa menil: »Kua? Najboljš b' blo, čeb' Planinsk društvu tam napravil plot, 0»b' prsmode ne mogle plezat čez ...« Irepozno « Ocepek se je vozil sam v oddelku Iz Ljubljane v Zagreb. Mod potjo vstopi lepo dekle. Sede Ocepku na-mproti. Čedalje je lepše, čedalje mlkavnejše. Ocepku uhajajo oči iz jamic. Pa se ne upa. , Vrtan v usodo se poglobi v svoj časopis in čita p življenju velikih mož. ,1 V Zidanem mostu vstopijo še drugi potniki in Jkmalu je oddelek poln. Tedaj dvigne dekle glavo in ae Ocepku prijazno nasmehne. »Vraga,« mu zrase greben, »to bi bil moral prej fBdeti!« In z žalostjo srcu ji skrivaj napiše na listek: »Tako lepo bi bilo, pa ni do tega prišlo.« Tedaj vzame dekle iz torbice svinčnik in spodaj Odgovori: »Oselt Lahko bi prišlo!« aniSPORAZUM Pfoifendeckel mora osnažiti podčastnikovo sobo. to opravi, mu koporal naroči, naj prinese iz stilne vrček piva. Med potjo sreča poročnika. »Kakšen pa si, prasec? Kam pa greš?« »Po pivo za gospoda korporala « »V teh osr.... hlačah?« »Ne. v vrčku, gospod poročnik.; . Križanka št* H sede pomenijo: u V ;doravno: 1. moč, jakost, 4. riževo žganje, 7. flev ilo, 10. podmorsko in podzemeljsko orožje, 13. baje dličnejši del družbe (tujka), 15. grški bog Djne, 18. nečasten, nemoralen, 20. grška črka, :;ensko ime, gora na otoku Kreti, 23. obrežni, t. velika posoda, 25. kazalni zaimek, 26. igralne le, 28. sčiščen iz hleva, 30. alkoholna pijača, ki..na, glej, 33. last Ane, 34. vrtnina, 36. tatarski po,",avar, 37. dva skupno, 38. trije enaki soglas-Oll . 40. ploskovna mera, 41. nekdanja denarna tnc a, 43. hrana, živilo 45. podredni veznik. 46. Sar tek tekmovanja (tujka), 48. beseda iz molitve, 50. močnik, 52. vprašalnica, 53. grška črka, W najgrši zločin, 57. določene barve. 58. oblika »n ožnega glagola, 60. žensko ime, 62. odgovor troka na vprašanje, čigav je, 63. nekdanji denar, 5. podredni veznik, 66. če, 68. eksotična rastlina, tO. v logu, 72. cesta, steza, 73. zabavni lokal, 74. ' [»niča, 75. mestece v Poadižju, 76. tuja beseda za K j, 78. podzemeljski hodnik, 79. nadi, obeta, 81. insko Ime za del maše, 83. tih, brez besede, 85. •neta japonskega merila 86. doba (tujka), 88. Obrambni položaj 89. košček celote, 91. podredni Veznik, 92. del mesta, 94. svetopisemska oseba, 96. znojen, 97. pokrajina na Hrvatskem, 98. mesto Ob rumunski meji, 99. pristanišče v Arabiji, 100. del noge. Navpično: 1. pritok Save, 2. samo. 3. veznik, 4. oče, 5. egipčanski sončni bog, 6. del ladje, kopa-BMa, 7. nemško industrijsko mesto (fon.), 8. petam, 9. del glave, 10. sladka jed, 11. italijanski •polnik, 12. svetopisemska oseba, 14. mednarodni jezik, 16. brisati, 17. vnema, gorečnost, podjetnost (tujka), 19. nekdanji beneški vladar, 21. Človek, mož, 23. ruska reka, 25. železniška proga, 27. žensko ime, 29. glas, zvok, 30. paradiž, 82. ameriška država, 34. vinska pijača, 35. abe-•Inski plemenski poglavar, 37. mesto ob Črnem tnorju, 38. tvegana pogodba, 39. pripadnik slovanskega naroda, 41. znano ml je, 42. grob, neob-Srtren, 44. enota evropske valute, 46. oblika polnočnega glagola, 47. proletarska zel med rastlinami, 49. enolične, dolgočasne (tujka), 51. podredni veznik, 55. oče, 56. zločin, 59. obrambne naprave, 61. fevdalni turški mogotec, 64. slaba zabela, 65. prispevek državi, 67. nadležna žuželka, R. pevski glas, 71. opica, 73. vrednostni papir, . neodgovarjajoč, neprimeren, neokusen, 77. bar- Nadzornik (učencu): »Povej ml kak izrek he svetega pisma!« t' Učenec: »In Judež Je šel ln se obesil!« Nadzornik (istemu učencu): »Še enega, a bolj-.!« Učenec: »Pojdi in stori tudi ti tako.« • Jaka nikakor ni bil za to, da bi po nepotrebnem razsipaval denar. Čemu bi kupoval drage stvari?« je dejsl svojemu prijatelju Mihi. »Poceni stvari so tudi dobre. Na zu« naj ni vendar nobene razlike. Poglej ta klobuk. Stal je samo dvajset lir. Če bi ti dejal, da je stal sto lir, bi mi tudi verjel.« Miha je vrgel nagel pogled na klobuk: »Da, če bi mi to rekel po telefonu!« je odgovoril. Janez se vrne iz Amerike. »Nu, kako je bilo v New Yorku?« ga vprašajo. Janez izpljune: »Kolosalno!« »Tak povej no kaj!« »Povem vam —« Janez spet krepko izpljune, »promet je kolosalen!« To rekši prestane, da spet izpljune. In potem povzame: »Kamor koli pljuneš, pljuneš v luksuzni avto ...!« * Znani nemški narodni gospodar Kari Bttcher je' pri predavanju na univerzi omenil, da je v Ameriki mnogo več moških kakor žensk, ln je v šali dodal: »Damam lahko tedaj samo priporočam, naj se izselijo.« Nakar se neka slušateljlca užaljena vstala in odšla iz dvorane. Biicher pa Je zavpil za njo: »Gospodična, saj se tako hudo ne mudi!« * Moderna žen:tna ponudba se glasi: Ona dama (naj bo stara ali mlada, lepa ali grda) dobi mojo roko in srce, ki mi da na razpolago sredstva, da nastopim večletno avtomobilsko potovanje s svojo ljubimko. Dopisi pod »Bencin«. * Znameniti dunajski pridigar Abraham a Sancta -Clara (1644—1709) je nekoč rekel na prižnici, da bi mogel vse dunajske device v samokolnicl odpeljati iz mesta. Dunajski ženski svet mu je seveda te besede zelo zameril, zato je drugo nedeljo hudomušno dodal: »Kakopak vsako posebej, drugo za drugo!« »Bogme, rajši bi bil tuberkulozen kakor pa mfc lljonar.« »Človek božji, ah si nor?!« »Zakaj ? Vsi milijonarji umro, med jetičniki p« samo pet ln šestdeset odstotkov, sem danes brai.< • Sodnik: »Zadnjič ste rekU, da Je vaš sin mrte^ v resnici pa je v ječi.« Priča: »Gospod sodnik, ali je to kako življ«. nje?« • Študent (pri izpitu): »Ce prerežem trebuh, pridem skozi črevo do hrbta.« Profesor: »Srečno pot!« Domače zdravilne rastline Kako jih nabiramo In sušimo 2S. f JESENSKI PODLESEK ima v narodu mnogo imen: močanica, močuneo, očuni, nolika, golobnjak, dremavčica, smrtnjak so najbolj znani nazivi. Rastlina je strupena v vseh delih in m nevarna samo ljudem, ampak tudi živini, če pride v krmo. Sicer pa je zanimiva rastlina: cvete jeseni, zelenje pa poganja naslednjo spomlad. Septembra ali oktobra meseca zraste iz Jajčastega gomolja, ki je globoko v zemlji, liliji podoben cvet. Dolgi, cevastl perigon rožnordeče ali modrikaste barve se cepi pri lijastem vrhu v šest rogljev. V cevi je vsajenih šest prašnikov, med njimi pa so trije pestičevi vratovi, ki se končujejo v rdeče ukrivljene brazde. Nastopno spomlad poženejo veliki, suličasti, vzporedno žilasti listi v šopu, ln med njimi dozori trodelna, me-hurjasta glavica s mnogimi rjavimi semeni. To spomladansko rastlinje podleska imenujejo ponekod prašiček, ušivec ali kucek. Za nabiranje pride v poštev v prvi vrsti seme, v drugi gomolj. Seme nabiramo,ko še m popolnoma zrelo in ima še zeleno barvo. Sušiti ga moramo toliko časa, da se več ne sprijemlje, če ga stiskamo v kepo. Smemo ga sušiti tudi na solncu. Gomolje kopljemo jeseni. Narežemo jih v tanke pločice in posušimo med obračanjem. Umlj si roke, kadar si prijemal gomolje ali seme! Iz podleskovega semena in gomoljev pripravljajo zdravilni izvleček proti naduhi in trganju. va Igralnih kart, 79. evropsko mejno gorstvo, 80. predlog, 81. srednjeveška utrdba, 82. gibanje po zraku, 84. racionlrano živilo, 86. okrajšano žensko ime, 87. okrajšano srbsko moško ime, 89. reka v Rusiji, 90. zal, krasen,' 92. študij, priprava, 93. ploskovna mera, 95., začetek pesmi, 96. nikalnica. »O* REŠITEV KRIŽANKE št. 35. Vodoravno: 1. menica, 7. speči, 11. Peru, 15. ab, 17. Apenini, 19. oda, 20. navihana, 22. zid, 23. nadomestilo, 26. arak, 27. Irak, 29. mecen, 30. oči, 31. enota, 32. vrh, 34. jen, 35. Užice, 37. Igor, 38. ornament, 40. zvijati, 42. am, 43. tote, 51. Eboli, 45. ebonit, 48. ti, 49. ilo, 51. grede, 52. hrastje, 53. nejena, 55. cel, 57. ranar, 58. roka, 60. razpad, 63. Pad, 65. ko, 66. Abo, 68. anal, 70. deka, 72. nu, 73. larifari, 77. ovoj, 79, la, 80. si, 81. Ir, 82. vekatl, 84. Ivalojoski, 86. cesar, 88. Tacen, 89. matica, 91. enačaji, 92. Aca, 93. ako, 94. ar. Navpično: 1. mazilo, 2. Epir, 3. nedavno, 4. in, 5. cin, 6. Anam, 8. pomen, 9. Eden, 10. čas, 11. palica, 12. evo, 13. rl, 14. uhani, 15. anatomija, 16. Bakar, 18. idejno, 20. ničiji, 21." arogantno, 24. ocet, 25. tožilec, 28. kratica, 33. hmelj, 33» uvod, 36. eter, 39. rti, 40. zbegano, 41. Ibar, 44, er, 46. Osaka, 47. teran, 48. tiralica, 50. oer, 51, gaz, 52. hlad, 53. ukor, 54. naprava, 56. ep, 59. obare, 61. pa, 62. davica, 64. deloma, 67. afera, 69. lovec, 71. kajak, 72. ulica, 74. Ivan, 75. ak, 76. it, 78. Jana, 80. ski, 83. iti, 85. Oto, 87. se, 90. ar.