Glasilo Kmetijskega kombinata Ptuj kmetijski kombinat ptuj UREDNIKOV UVODNIK Ker smo v Kmetijskem kombinatu Ptuj zaposleni danes povprečno stari devetintrideset let, nam je bilo le štiri leta, ko je pred 35. leti nastajal Kmetijski kombinat Ptuj. Pred nami, sedanjimi delavci in sodelavci, jih je mnogo izgrajevalo in razvijalo to podjetje. V vseh 35 letih je naše podjetje stalno zaposlilo kar 6901 delavca. Zgodovina Kmetijskega kombinata Ptuj je spletena iz marljivih ljudi, organizacijskega spreminjanja in razvoja z mnogimi naložbami. Najpomembnejša prednost podjetja pa so bili v vseh obdobjih nedvomno ljudje, njihovo znanje, njihova prizadevnost, pogosto tudi odpovedovanje. Vsakokratne družbenopolitične razmere so v posameznih obdobjih narekovale združevanja, povezovanja, odcepitve in v zadnjem času tudi ukinjanje nedonosnih programov. V vsakem obdobju tistemu času primemo, seveda. Podjetje seje razvijalo vsaj v štiri smeri. V prvi je kupovalo kmetijska zemljišča in povečevalo proizvodnjo (od nobenega na 70 tisoč prašičev letno). Potem je vpeljevalo nove programe (razvijalo zdraviliški turizem v Termah). Težilo je k vrhunski tehnologiji (avtomatizirana proizvodnja v Tovarni močnih krmil). Prizadevalo si je in dosegalo vrhunsko kakovost (priznanja za vina iz naše kleti). Namen te izredne številke Naše poti je, da starejšim sodelavcem osveži spomin, mlajšim pa pomaga spoznati, kdo in kako je ustvarjal pogoje, da lahko to podjetje gradimo naprej. Ob jubileju iskrene čestitke vsem sodelavcem! Odgovorni urednik Srečko Kolar PODJETJE KK PTUJ DANES Osnovne značilnosti podjetja se danes kažejo v : - proizvodnji in storitvah, - notranji organizacijski strukturi in - zaposlenosti v podjetju. Sedaj letno: - obdelujemo 4.600 hektarov kmetijskih površin, - redimo 70.000 prašičev, - spitamo 1.000 ton govedi. - pripravimo 38.000 ton močnih krmil, - vzgojimo in prodamo 2,500.000 litrov štajerskega vina, - požanjemo 5.000 ton merkantilne in 1500 ton semenske pšenice, - pridelamo 9.500 ton merkantilne koruze, - pospravimo 24.000 ton sladkorne pese, - oberemo 250 ton hmelja, - ustvarimo 39.000 nočitev v Termah, - osvežimo 170.000 kopalcev v bazenih, - prodamo 300 avtomobilov Renault. Sedanja proizvodnja podjetja pomeni: - 16% proizvodnje prašičev v Sloveniji, - 20% semenskih žit v Sloveniji, - 6,5% tržnih viškov pšenice v Sloveniji, - 4% tržnih viškov koruze, - 11% proizvodnje močnih krmil v Sloveniji. Podjetje je organizirano kot enovito družbeno podjetje, s polno odgovornostjo, ki ima več svojih delov, hkrati pa je stoodstotni lastnik treh podjetij, ki poslujejo kot družbe z omejeno odgovornostjo. V Kmetijskem kombinatu Ptuj je zaposlenih 400 delavcev, v Kmetijstvu KK d.o.o. 151 in v Termah d.o.o. 38 delavcev. Povprečna starost zaposlenih je 39 let. Kvalifikacijska struktura zaposlenih v podjetju: VISOKA VIŠJA SREDNJA USTANOVITEV IN ORGANIZIRANOST KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ ODLETA 1961 DO 1996 1961 Kmetijski kombinat Ptuj je bil ustanovljen z odločbo SO Ptuj št. 05/2-KOJ-6/4-61 dne 18. 3. 1961, ko so se združila: Kmetijsko gospodarstvo Dravsko polje. Kmetijsko gospodarstvo Haloze in Kmetijsko gospodarstvo Ptujsko polje. Tako organizirano podjetje je bilo vpisano v register gospodarskih organizacij pri Okrožnem gospodarskem sodišču Maribor 8. 3. 1961. Istega leta - 25. marca 1961 - se je h Kmetijskemu kombinatu pripojil obrat Marles Ptuj in obrat Mizarstvo in žaga Ptuj. Pripojitev je vpisana v register 31. marca 1962. Leta 1961, 10. oktobra, seje pripojilo še podjetje Mlekarna Ptuj. Ta pripojitev je vpisana v register 4. 1. 1962. V letu 1961 je Kmetijski kombinat ustanovil še enoto Trgovina. 1962 V letu 1962, 5. 11., se je kombinatu pripojilo Zadružno trgovsko podjetje Slovenske gorice Ptuj (vpis v register 10. 11. 1962). Tega leta je bil ustanovljen Tehnoservis (obrat mehaničnih delavnic). 1963 9. januarja seje h Kmetijskemu kombinatu pripojilo trgovsko podjetje Sadjar Ptuj. To je bilo vpisano v register 16. 2. 1963. 1. junija 1964 seje iz Kmetijskega kombinata odcepil obrat Lesna predelava Ptuj. Istega leta je bila ustanovljena Farma prašičev. 1966 L januarja, seje kombinatu pripojila Kmetijska zadruga Jože Lacko Ptuj (vpisano v register 19. januarja 1966). Prvega julija tega leta sta se pripojili še Kmetijska zadruga Haloze in Kmetijska zadruga Ptujsko polje, kar je bilo vnešeno v register 29. 8. 1966. 1968 Ustanovljena je bila Tovarna močnih krmil. 1976 H Kmetijskemu kombinatu so se pripojile: TOZD Gostinstvo Breg Ptuj 26. 2. 1976, TOZD Gostinstvo Haloški biser 26. 2. 1976 in TOZD Živilska industrija Petovia 26. 2. 1976. 1977 Kmetijski kombinat Ptuj je ustanovil TOZD Ptujske toplice -31.5. 1977. 1978 19. 12. seje odcepil TOZD Tehnoservis (Birotehnika). 1979 Odcepila sta se obrat Kooperacija 1.1. 1979 (izbrisano iz registra 25. 4. 1980) in 1. 7. 1979 TOZD Gozdarstvo (izbris iz registra 26. 10. 1979). 1980 Z reorganizacijo so iz ene temeljne organizacije združenega dela Kmetijsko ustanovljeni štirje tozdi: TOZD Kmetijstvo Dravsko polje, Kidričevo, TOZD Kmetijstvo Ptujsko polje, Dornava, TOZD Vinogradništvo Haloze, Podlehnik in TOZD Sadjarstvo Osojnik Ptuj. Stari TOZD je bil izbrisan iz registra in vpisani novi 25. 10. 1982. 22. marca 1980 seje iz TOZD Kletarstvo Slovenske gorice Ptuj izločila Tržnica Velenje in se organizirala kot TOZD Tržnica Velenje. Tega leta seje h Kmetijskemu kombinatu Ptuj pripojil TOZD Merkur Beograd, ki seje leta 1984 izločil iz sestave KK Ptuj. 1984 Dne 29. 10. 1984 sta se združila TOZD Slovenske gorice in TOZD Vinogradništvo Haloze v enotno TOZD Kletarstvo Slovenske gorice-Haloze Ptuj. 1985 1. 10. 1985 je s poslovanjem prenehala TOZD Živilska industrija Petovia. 1986 27. marca sta se združila TOZD Mizarstvo in TOZD Trgovina v enotno TOZD Trgovina Jelka (vpisano vregister 9. 4. 1986). 1989 Do referenduma o novi organiziranosti po Zakonu o podjetjih je bilo v sestavi Kmetijskega kombinata Ptuj trinajst tozdov: Farma prašičev Tovarna močnih krmil Mlekarna Tehnoservis Trgovina Gradbeni remont Ptujske toplice Haloški biser Dravsko polje Ptujsko polje Osojnik Tržnica Velenje Slovenske gorice - Haloze Na referendumu seje leta 1989 iz sestave KK Ptuj izločila TOZD Mlekarna. Preostale temeljne organizacije pa so se preoblikovale v družbeno podjetje Kmetijski kombinat Ptuj p.o., s sklepom z dne 15. 11. 1989. 1992 KK Ptuj je 8. 5. 1992 ustanovil podjetje v družbeni lastnini Žaga Jelka d.o.o. Ptuj z ustanovitvenim deležem 21,961.000,00 SIT in na to družbo z omejeno odgovornostjo prenesel tisti del dejavnosti, ki gaje ta opravljala. KK Ptuj je 31. 7. 1992 ustanovil podjetje v družbeni lastnini Terme Ptuj d.o.o. z ustanovitvenim deležem 351,737.858,00 SIT in tistim delom dejavnosti, ki gaje že prej opravljala ta družba. Dne 16. 11. 1992 je organizirano še podjetje v družbeni lastnini Tržnica d.o.o. Velenje z ustanovitvenim deležem 3,211.000.00 SIT in delom dejavnosti tega dela podjetja. 1993 Stečaj Žage - Jelke 28. 11. 1993 1994 Kmetijski kombinat Ptuj je 25. 2. 1994 ustanovil družbo z omejeno odgovornostjo Kmetijski kombinat Plus z ustanovitvenim deležem 1,500.000,00 SIT. 1995 Ustanovitev Kmetijstva KK d.o.o. 30. 3. 1995 Odprodaja Tržnice Velenje d.o.o. aprila 1995 Združitev KK Ptuj v SOZD Emona 8. 7.1981. Izstop iz Emone 25.10.1989. PODJETJE SMO GRADILI LJUDJE Razvoj vsakega podjetja je najbolj odvisen od ljudi, od znanja in hotenja zaposlenih. Niti prvega niti drugega v kombinatu ni primanjkovalo, ker se je vodstvo v vseh obdobjih zavedalo pomembne vloge kadrov. Na razvoj podjetja so pomembno vplivali prav tisti, ki so ga vodili. Glavni direktorji Kmetijskega kombinata Ptuj so doslej bili: - od 1961. do 1968. leta Janez Petrovič, - od 1968. leta do 1969. leta ing. Stane Guštin, - od 1969. do 1978. leta dr. Cveto Doplihar, - od 1978. do 1991. leta dipl. polit. Branko Gorjup, - od leta 1991. dalje dipl. oec. Alojz Erlač. Bila so obdobja, ko je bilo v kombinatu zaposlenih s sezonci vred preko 2.000 ljudi, danes nas je samo še 600. Na gibanje števila zaposlenih so v veliki meri vplivale organizacijske spremembe, spremembe v tehnologiji, v zadnjem času pa tudi mnogotere racionalizacije, drugačne oblike sodelovanja in bistveno višja produktivnost. V celotnem 35-letnem obdobju je bil v kombinatu zaposlen 6901 delavec in 4670 sezonskih delavcev. Mnogi med njimi so se že upokojili, tako da imamo trenutno 700 upokojencev. Mnogi so se zaposlili drugje, v zadnjem času pa so mnogi s pomočjo podjetja začeli samostojno dejavnost, vendar s podjetjem še vedno sodelujejo. Najbolj nazorno to kažejo kooperantski odnosi z nekdanjimi vinogradniškimi delavci, ki danes kot kmetje -kooperanti obdelujejo vse vinogradniške površine. Podjetje je v preteklih obdobjih štipendiralo veliko svojih bodočih kadrov, saj se je število štipendistov v 80-ih letih povzpelo celo na 150. Poleg štipendiranja je podjetje mnogim zaposlenim, ki danes opravljajo najodgovornejša strokovna dela, omogočilo tudi študij ob delu; prav tako pa je nenehno skrbelo za sprotno dopolnilno izobraževanje in usposabljanje sodelavcev, tako tistih, ki so delali v neposredni proizvodnji, kot tistih na tehnoloških, vodstvenih in vodilnih delovnih mestih. Podjetje pa je imelo posluh tudi za druge potrebe sodelavcev. Reševalo je njihove stanovanjske probleme ter skrbelo za oddih in rekreacijo. Pred sprejetjem stanovanjskega zakona smo gospodarili s 450-imi stanovanjskimi enotami, zato je bilo podjetje sposobno relativno hitro reševati stanovanjske probleme zaposlenih. Z novo pravno ureditvijo stanovanjskega področja je podjetje omogočilo 168 delavcem nakup stanovanj pod ugodnimi pogoji. Marsikdo je tako s pomočjo podjetja in s stanovanjskim posojilom razrešil svoj stanovanjski problem sam. V 70-ih letih je tudi naše podjetje začelo skrbeti za delavski turizem. Poleg že obstoječih objektov seje začela gradnja počitniškega naselja Bučanje v Nerezinah. Naše podjetje seje pojavilo med prvimi in največjimi, saj smo tam še danes s svojimi 20-imi enotami ena največjih članic Počitniške skupnosti Krško. V 80-ih letih smo ponudbo dopolnili z izgradnjo šestih počitniških kontejnerjev v avtokampu Indije pri Puli, za zimski turizem pa ohranjamo dva apartmaja v Štuhčevem domu pri Treh kraljih. Število zaposlenih delavcev od leta 1961 do 1996 ŠTEVILO ZAPOSLENIH DELAVCEV V KMETIJSKEM KOMBINATU PTUJ OD LETA 1961 DO 1996 Stanje 31.12. Stalni 1961 1584 1962 1619 1963 1546 1964 1554 1965 1365 1966 1505 1967 1312 1968 1205 1969 1176 1970 1196 1971 1175 1972 1197 1973 1241 1974 1368 1975 1403 1976 1756 1977 1792 1978 1633 1979 1552 1980 1510 1981 1567 1982 1588 1983 1580 1984 1579 1985 1525 1986 1526 1987 1524 1988 1537 1989 1448 1990 1305 1991 1127 1992 868 1993 800 1994 668 1995 575 1996 603 SPOŠTOVANI SODELAVCI! Iskrene čestitke in dobre želje ob praznovanju jubileja, ko skupaj s KMETIJSKIM KOMBINATOM PTUJ praznujemo njegovo 35. obletnico. Posebne čestitke veljajo osebnim jubilantom za dopolnjenih deset, dvajset in trideset let delovne dobe. Vaš sindikat Alojz Erlač, glavni direktor KK Ptuj: “KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ JE VES ČAS VELIKO PODJETJE” Sedanji direktor Kmetijskega kombinata Ptuj Alojz Erlač je v to prepričan od tistega dneva, ko je v podjetje prišel kot pripravnik in gaje takratni direktor Cveto Doplihar po lepi stari navadi sprejel tako kot vsakega novega zaposlenega. Kako naj bi bil takrat vedel, da bo nekoč nasledil krmilo prav tega velikega podjetja? Po letu 1991 pa večine svojih prepričanj o kombinatu ni spremenil. Že na začetku je slutil, da si mora podjetje večino svojih kadrov izoblikovati samo in je to s svojim prevzemom krmila tudi potrdil. "Da, jedro mora biti domače. V takšnem podjetju smo ves čas imeli možnost nekatera vprašanja urejati bolj strokovno in poglobljeno. Kadrovsko službo smo imeli močno, znanja je bilo na razpolago dovolj. Pa tudi zavesti, da brez ljudi pač ni nič in ne more biti nič. Zato imamo še danes v kombinatu posamezne vrhunske specialiste in smo nasploh strokovno dobro usposobljen kolektiv.” Da pa se ne bi slišalo preveč vase zaverovano, takoj razgrinja ambicije za prihodnost. “Se naprej moramo ostati vodilno slovensko kmetijsko podjetje. Vodilno po velikosti tržnih deležev in vodilno po sodobni tehnologiji. Zdaj ni več realno pričakovati, da se bo katero od primarnih kmetijskih področij bistveno povečevalo. Najbrž bomo obdelovali še kakšno tretjino zemlje manj, kot je orjemo danes. Toda tudi druga kmetijska podjetja se bodo krčila, pa bo tako naš tržni delež v Sloveniji ostajal nespremenjen. Samo s še boljšo tehnologijo se bomo prilagajali trgu. V poljedelstvu, reji govedi in prašičev, pa tudi v proizvodnji krmil. Vinarstvo je takoj za primarnim kmetijstvom naša naslednja ambiciozna dejavnost. Na dolgi rok gradimo kooperantske odnose. Pa razvijamo neživilsko trgovino, ki bo zaradi zmanjševanja ostalih področij zagotovo povečevala svoj delež- Najbolj buren razvoj pa napovedujem turizmu. Termalne vode še vedno ne izkoriščamo dovolj. Toda turistični kos našega kruha ne bo rasel sam po sebi, zanj bo treba vložiti še veliko denarja.” Trgovina in turizem vodita podjetje iz primarnega sektorja... “Toda tako, da ta prvi ostaja. Znanje in dosedanji uspehi so naša prednost. Res pa se bo kolač povečeval na terciarni strani, a to je samo pozitivno.” Pa bodo tako hoteli tudi novi lastniki? “Tako dolgo že delamo in naša spoznanja so veliko vredna. Saj drugače podjetja niti ni mogoče razvijati. V teh letih lastninjenja smo res imeli ogromno administrativnega dela z lastninskim programom, cenitvami in vsemogočimi zapleti, toda obenem smo se že pripravljali na spremenjene lastninske razmere. Mnoge naše sedanje racionalizacije stremijo zgolj k večji donosnosti in to bo glavna zahteva novih lastnikov. V teh zadnjih letih, odkar vodim kombinat, nismo nikoli lovili učinkov na kratki rok, čeprav bi jih včasih bili lahko.” Kot seje zdelo, seje prihodnost kombinata najbolj zamajala, ko je bilo treba vso kmetijsko zemljo predati zemljiškemu skladu. “Zemlja, ki smo jo obdelovali in ki smo jo morali po zakonu prenesti na državo, je bila vredna toliko, kot vse naše ostalo premoženje. Kako se ne bi prihodnost zameglila, če ostaneš brez polovice vrednosti podjetja? Toda danes smo bolj izkušeni in pametnejši, kot smo bili ob prvih napovedih za podržavljenje. Kar pa je ostalo našega premoženja, bomo olastninili tako, kot smo si zastavili. Ne glede na vse zaplete bo to pravočasno, suvereno in povsem po našem receptu, ki nam ga ni vsilil nihče od zunaj. Osnovna zamisel je pa tako ali tako poznana: zaposleni v kombinatu bodo postali pomembni delničarji podjetja. Pri tem je enako vspodbudno tudi, da bomo notranji odkup opravili le s certifikati in ne z nekim sposojenim denarjem na račun prihodnosti podjetja. Del premoženja podjetja pa bomo ponudili v javno prodajo in ljudje bodo lahko deleže kupili s certifikati, ki jih še imajo doma. Zakonsko določene deleže zagotavljamo zadružnikom in skladom, tako da bo po vseh zakonskih predpisih kombinat postal olastninjena delniška družba.” Pa naj bi to tudi ostal vnaprej? “Tudi novo organizacijo podjetja zdaj že snujemo. Najbrž bo ostal delniška družba, v njej pa bo nekaj kapitalsko povezanih podjetij z omejeno odgovornostjo. Se ta mesec bomo začeli strokovno zaokroževati tiste dejavnosti, ki naj bodo organizirane v posamezni družbi. Torej bomo organizirani kot koncern, v katerem bo treba natančno določiti vsebino matičnega podjetja in vsebino odvisnih hčerinskih družb. V praksi pa to pomeni večjo razpršitev vodenja in močno centralno nadziranje finančnega poslovanja. ” Kombinat se bo torej spremenil. Zdaj praznuje tri desetletja in pol obstoja. Bo lahko svoja desetletja štel še naprej, ali jih bo moral začeti znova? “Na novo takšnega podjetja ni več mogoče postaviti. Lahko se sedanje le preoblikuje in torej šteje svojo starost od tu naprej, kjer smo se za hipec ustavili, da se spomnimo vseh preteklih uspehov in težav. Sicer pa je treba pregledati dosedanjo organizacijsko pot Kmetijskega kombinata Ptuj in vsakomur bo jasno, da se tokrat ne levi ne prvič in zagotovo tudi ne zadnjič. Res pa se stvari korenito spreminjajo. Toda mi vemo, kako se presaja tudi takšno veliko drevo, da raste naprej in se ne posuši.” Kot da čutite posebno spoštovanje do tistih, ki so ga sadili... “Samo zares iskreno se lahko in se tudi moram zahvaliti generacijami pred nami, ki so kombinat postavile na noge. In čestitati tistim, ki ga držijo pokonci še danes! ” Dr. Cveto Doplihar: “PRODORNOST JE VEČNA KATEGORIJA ” “Vodenje Kmetijskega kombinata Ptuj je bilo v mojem strokovnem in v življenju nasploh zelo pomembno obdobje, ki se ga vedno rad spominjam. Dobre strokovnjake sem imel ob sebi in s takimi sploh ni bilo težko delati. Tako dobre, da smo od vsepovsod po takratni državi dobivali ponudbe za sodelovanje. Posebej sem zadovoljen, da smo takrat prevzeli gradnjo toplic. Spominjam se sestankov, na katerih je bilo rečeno, daje treba najti nekoga, ki se bo lotil tega dela. Kljub temu, da smo takrat imeli vse potrebne službe, pa sploh ni bilo lahko. Stvari so se tako spreminjale, daje bilo težko krmariti. Kar naenkrat je na primer prišla prepoved uvažanja keramičnih ploščic, kije začela veljati kar nekega dne opoldne. Mi pa smo imeli za toplice že naročene in plačane v tujini in smo pričakovali pošiljko. Celo dopoldne smo si telefonarili s carino in si oddahnili, ko je pol ure pred prepovedjo “naš” kamion le pripeljal na mejo. Morda se nihče več ne spomni, da nam je na otvoritvi toplic že nagajala tehnika in bazen ni bil poln vode, ker je ponoči začela odtekati, mojstrov za popravilo pa ni bilo več blizu. Množica je čofotala po vodi in bredla po njej do kolen; to je bila resnično novost in enkraten občutek, da smo vendarle uspeli. Kmetijski kombinat Ptuj je še enkrat potrdil, kako pomemben dejavnik je v ptujski občini in tudi v takratni regiji Podravje. Tudi zelo hitro seje bilo treba kdaj odločiti. Po zvezah smo zvedeli, da bodo na Lošinju prodali del zemlje ob morju samo zato, da bi si otok lahko zgradil vodovod. Mi pa smo v skladu skupne porabe imeli pripravljenega nekaj denarja, ki smo ga tako ali tako nameravali vložiti, le da še nismo odločili, kam ga bomo dali. Takoj smo sklenili in ga naložili na Lošinju in tako bili prvi in največji v novi počitniški skupnosti, ki je zgradila počitniško naselje v Nerezinah. Naši gozdarji so tam doli z občutkom pripravili teren, zato je ostalo toliko prvotnega zelenja. In Nerezine so dolga leta zaposleni v kombinatu z veseljem in za užitek uporabljali med dopustom in kolikor vem, je še zdaj tako. Torej smo se res dobro odločili. Branko Gorjup: “BOSTE PA KARAVANKE GLODALI!” “Nisem pristal, ko so me hoteli poriniti za kmetijskega ministra. Toda ko so me potem poklicali na občino na sestanek in mi povedali, da naj bi prevzel vodstvo Kmetijskega kombinata, sem šel. Prej sem bil ducat let v MIP-u, kar sredi mandata so me tam pobrali in nisem vedel, da odhajam v drugo podjetje za celih naslednjih 13 let. Postavil pa sem takrat le en pogoj: jaz v kombinat, moja žena iz njega. In čudno so me gledali, ko sem že na prvem sestanku vodstva prepovedal kakršnokoli kritiziranje prejšnjega obdobja in zahteval, da mislimo in delamo za naprej. Danes lahko mirno rečem, da sem z veseljem delal. Obdobje za kmetijstvo sploh ni bilo lahko. Primanjkovalo je na primer mesa in začeli smo graditi goveje farme. Pa so kljub vsemu nekateri republiški politiki dvomili in spraševali, ali je to sploh potrebno. “Mi bomo hrano že imeli, vi boste pa Karavanke glodali!” sem jim takrat javno zabrusil. In drugo črno piko sem si prislužil, ko sem nekoč sredi navijanja, daje treba vlagati denar v vojvodinske namakalne sisteme, povedal, daje potrebno vlagati najprej tu, doma. Iz kombinata nismo odlili za te namene nič, zato pa smo lahko doma opravili toliko potrebnih melioracij. Ne morem pa mimo združitve z Emono. Takrat ni bilo enotnega mnenja, naj se združimo ali ne. Šli smo tja, da bi čimveč svojih izdelkov plasirali na tiste predele slovenskega trga, ki so bili drugače za nas zaprti. Uspeli smo in Emona nam je pri nekaterih projektih tudi pomagala. Nismo pa dovolili, da bi združili kapital. Ko smo Emono zapuščali, nismo imeli kaj deliti z njo, ker nismo nič z njo združili. Razvoj kombinata pa je to obdobje vendarle nekoliko pospešilo. V kombinatu je bil okrog mene ustvarjalen kolektiv. Kmetijski delavci v sezoni niso nikoli vprašali, koliko časa bo treba delati, saj so vedeli, kaj mora biti opravljeno. S štipendiranjem - pazili smo, da smo štipendirali predvsem domačine - pa smo si izboljševali izobrazbeno strukturo v vseh profilih. Danes pa ugotavljam, da se nad kmetijstvo spet zgrinjajo črni oblaki. Ni mu lahko in ne bo mu lahko.” VEČJE NALOŽBE KMETIJSKEGA KOMBINATA Piše: Srečko Kolar Kmetijski kombinat Ptuj je ves čas svojega obstoja vlagal veliko zasluženega denarja v nove proizvodne programe, svoje programe je vedno sproti moderniziral in povečeval svojo proizvodnjo. Tu želimo opozoriti le na nekaj največjih naložb, ki so pomembno vplivale tudi na sedanjo strukturo proizvodnje v kombinatu. Med največje investicije je vsekakor treba šteti gradnjo objektov za pitanje prašičev v Dražencih. Začetki pitanja segajo v začetek 70-ih let. Po zaključeni prvi fazi izgradnje farme prašičev smo tam v začetku 80-ih let redili 40.000 živali letno. V 90-ih letih pa smo povečali proizvodne zmogljivosti na 70.000 pitancev letno. V začetku tega desetletja pa smo prvi v Sloveniji poskrbeli za ekološko sanacijo odpadnih voda pri pitanju prašičev in sami, brez pomoči države, investirali v čistilno napravo kar 6 milijonov mark. Druga, pa nič manj pomembna naložba, ki je s prvo tesno povezana, je gradnja tovarne močnih krmil. Začetki segajo v 70. leta, ko smo zgradili prve silose za farmo prašičev. Potrebe so narekovale dograditev silosov, tako daje zdaj v njih prostora za 30.000 ton. Ob silosih smo zgradili tovarno močnih krmil -mešalnico, s proizvodno zmogljivostjo 60.000 ton krmil letno in še sušilnico za sušenje 42 ton zrnja na uro. Tovarno krmil smo dvakrat modernizirali -prvič smo proizvodni proces avtomatizirali leta 1983, drugič pa ga posodabljamo letos. Za vinarstvo smo poleg sprotnega obnavljanja sodov in druge potrebne posode za vino v 80-ih letih zgradili predelovalni center s polnilno linijo, ki zmore napolniti po 4.000 steklenic na uro. Postavili smo sodobno linijo za predelavo grozdja in dosegli, da imajo danes naše kleti kapaciteto 5 milijonov litrov. Ob tem ne gre prezreti obnove vinogradov: na 480 hektarih smo jih obnavljali različno intenzivno skozi vsa obdobja. Poleg tega pa smo obnovili 130 hektarov sadovnjakov in uredili 150 hektarov hmeljišč. Da bi si zagotovili kmetijsko pridelavo, smo v treh desetletjih in pol odkupili 3.200 hektarov kmetijskih zemljišč, veliko denarja pa smo vlagali v agrotehnične ukrepe za izboljšavo le-teh. Melioracije smo izvedli na 3.667 hektarih in namakalne sisteme zgradili za 742 hektarov. Za govedorejo smo zgradili pitališča z 2750-imi stojišči, prav tako pa smo postavili pet sušilnic za hmelj in potrebne objekte za trsničarsko proizvodnjo. Kmetijska mehanizacija je potrebovala delavnice in garaže in v 70-ih letih smo jih zgradili, v 80-ih smo jim dodali proizvodno halo v Tehnoservisu, potem pa v tem desetletju še avtosalon Renault. Kmetijski kombinat Ptuj pa je vlagal tudi v zdraviliški turizem. Pred dvema desetletjema je bil zgrajen rekreacijsko turistični center, ki seje širil in v 90-ih letih z avtocampom in pred kratkim še z apartmajskim naseljem vil in apartmajskega hotela postal pomembna turistična postojanka za domačine in tujce. Naš namen ni bil le naštevati vseh naložb, ki jih je podjetje izvedlo v svoji 35-letni dobi. Opozoriti želimo na to, da so sedanjo pdoobo našega podjetja v veliki meri zaznamovale prav tiste naložbe, ki jih je podjetje zmoglo z velikim odrekanjem zaposlenih in so tako postale ponos vseh v kombinatu kdajkoli zaposlenih. Za posamezne naložbe nismo navajali, koliko denarja je bilo zanje potrebno zbrati. Vseeno pa smo njihove vrednosti sproti preračunavali v primerljivo valuto - po vsakokratnem tečaju marke smo vendarle dobili izredno zanimiv podatek. Kmetijski kombinat Ptuj je v vseh svojih 35-lih letih za naložbe odmeril preko 80 milijonov nemških mark. Investicije v letih 1961 - 1996: preračunano 74.8 mio DEM. Nakup zemlje 1961 - 1990: preračunano 11.9 mio DEM. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ Sedež podjetja: Telefon: Telefaks: Pravna oblika: Lastniška struktura: Datum registracije in ustanovitve: Glavni direktor: Zaposleni: Poprečna starost zaposlenih: Dejavnost: Deli podjetja: Muzejski trg 2, 2250 Ptuj, Slovenija /00386/ (062) 772-321, 776-411 /00386/(062) 776-411 polna odgovornost 100% v družbeni lasti 8. 3. 1961 Alojz Erlač, dipl. oec. 589 delavcev 39 let kmetijstvo - rastlinska proizvodnja, proizvodnja močnih krmil, prašičereja, govedoreja, vinarstvo, žgane pijače, brezalkoholne pijače, servis in prodaja programa Revoz, trgovina, zdraviliški turizem in gostinstvo, gradbeništvo, izvoz - uvoz. Farma prašičev, Draženci lOa, 2251 Ptuj Tel.: 771-821 Tovarna močnih krmil, Draženci lOc, 2251 Ptuj Tel.: 773-141 Vinarstvo Slovenske gorice-Haloze, Trstenjakova 6, 2250 Ptuj Tel.: 772-821 Tehnoservis, Ormoška cesta 29, 2250 Ptuj Tel.: 772-421 Gradbeni remont, Žnidaričevo nabrežje 10, 2250 Ptuj Tel.: 772-793 Skupne službe. Muzejski trg 2, 2250 Ptuj Tel.: 772-321 Hčerinska podjetja v stoodstotni lasti KK Ptuj: Terme d.o.o., Pot v toplice 9, 2250 Ptuj Tel.: 771-721 Kmetijstvo KK d.o.o., Muzejski trg 2, 2250 Ptuj Tel.: 772-321 KK Plus d.o.o., Muzejski trg 2, 2250 Ptuj Tel: 772-321 Naša pot Glasilo Kmetijskega kombinata Ptuj Uredniški odbor: Srečko Kolar (glavni in odgovorni urednik), Andreja Skaza, Marjan Goznik, Andrej Sajko, Vili Cerovič Izdaja KK Ptuj. Fotografije: barvne OKO Ptuj, črnobele Stojan Kerbler. Glasilo je brezplačno in je namenjeno internemu komuniciranju. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS se za glasilo KK plačuje davek od prometa proizvodov v višini 5 odstotkov. kmetijski kombinat ptuj