Poštnino plačano v gotovini
SLOVENSKA BESEDA
Uredniltvo: Dalmatinova 8 - Uprava > Šelenburgova 7/11 - Naročnina: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni račun it. 17,152
Izhaja vsak petek.
Posamezna i r\i Li številka I l/IN
V LJUBLJANI, 25. JUNIJA 1937
ŠTEVILKA 22
Dr. Dinko Puc:
Kraljev meč
Ta simbol borbe, poguma in viteštva nas bo povedel h končni zmagi naše vsenarodne ideje
Ponovno si Je priboril Ljubljanski Sokol v viteški tekmi Kraljev meč. Slovenca in Ljubljana rta ta uspeh pozdravili z navdušenjem. Oteobito Ljubljana je pokazala v torek zvečer, ko so se zmagoviti Sokola vračal? iz Beograda, svoje pravo sokolsko lice. Po dveh letih ponižanja je pokazala, da jo še vedno to, kar je bila — i o d n o mesto Sokol a.
Brez vsake agitacije se j® na obvestilo, da se zopet vrača Kraljev meč v Ljubljano, zbralo k sprejemu na desettisoče ljudi. Ne plačani, ne najeti, marveč gnani od notranjega ognja, ljubezni dc naroda in kralja, u v e i j e n i o pravilnosti sokolske misli, so se zbrali k veličastni manifestaciji vsi sloji, delavci Sn inteligenti, uradniki in svobodni stanovi, vsi — brez razlike stranke, razen ene, da izkažejo čast Sokolu 5n meču pokojnega Kralja.
Meču, ki je simbol borbe. Vsak narod si mora svoj prostor na solncu zaslužiti. Priboriti si mora svojo svobodo, priboriti svojo gospodarsko neodvisnost, priboriti socijalno pravičnost, priboriti ugled med svetom. Tudi mr smo morda še premalo dali, da bi mogli- že danes zahtevati vse to. Predolgo smo bili v sužnost?, preveč se nam je ugnezdilo spoštovanje do tujega v naše duše, preveč smo vzgojili hlapcev v naši sredi. Še bo treba borb, načelnih borb, hudega Im težkega dela, propagande in umstvenega napora, da se otresemo predsodkov in krenemo z vso odločnostjo na pot k cilju, ki nam ga kaže Kraljev meč.
Meč, ki jje tudi simbol poguma. Narod strahopetcev ne uspe irJkdar. Kdor Je uverjen o pravilnosti ideje, bo zanjo zastavil vse. Brez žrtev ni zmagala nobena ideja, brez žrtev se ni otresel noben narod spon in verig. Naj nas ne strašijo preganjanja, zatiranja, premeščanja; naj nas ne straši trpljenje: narod, ki bo zmagovit, bo vse plačal! Za naše ideje se bomo borili z vsem E duhovnimi in fizičnimi silami do končne zmage. Za Jugoslavijo, za kralja, za politično in duševno svobodo, za gospodarsko obnove, za socijalno pravico!
Borili se bomo z mečem, ki je tudi s i m b o l v 3. t e š t v a. Lt v spodobne roke spada meč, le dostojnemu človeku jo meč primerno orožje. Kdor se bori z gorjačam« in kamenjem, z obrekovanjem, lažmi in terorističnimi sredstvi, ni dostojen nasprotnik. Drhal je, ki n« vredna meča, ampak biča.
Ko pa ga potegnemo k borbi, mora bit? ostrJna njegova trika, da bo zažvižgal r>o zraku, prereka! vsak vozel, im!č1! tia mah odpor. V o-13 a n a r o d o mu mora dati prodornost in sMo, odločnost 1 ji u d-s t v a svit in sijaj. Nikdar ne sme bit* poražen, le z bleskom zmage se sme vračati iz boja. Njegova čast je čast naroda.
Dr. M. Korun:
Pogled v zgodovino
Kaj govore stvarna dejstva o borbi za narodno osvobojenje
111.
Prav posebno sporno je bilo vprašanje, kako je razlagati izraz ((številčno kvalificirana večina», s katero mora biti sprejeta prva naša ustava. Znano je, da je ob sprejetju Vidovdanske ustave formalno obveljalo tolmačenje, da je za sprejetje ustave bila zadostna nad-polovična večina vseh izvoljenih poslancev. S to večino je bila ustava tudi res sprejeta. Hrvatje in tudi nekatere druge skupine so tačas trdile, da je pod «številčno kvalificirano večino* razumeti dvotretjinsko večino. Dr. Trumbič je v oktobru 1917 v nekem članku napisal, da se ustava ne bo »izglasovala z absolutno večino, nego s kvalificirano večino*, ki jo bo (ustavotvorna skupščina) sama odredila. Absolutna večina po mnenju dr. Trumbiča ni dovolj, ker bi mogla vsiliti kako ustavo zelo mnogoštevilni manjšlini, to se pravi, da bi mogla vsiliti absolutna večina velikemu delu naroda to, kar sama hoče. «Po načelu kvalificirane večine bo morala ustavotvorna skupšeina gledati, da izravna na podlagi medsebojnih popuščanj razlike, ki bi s© pojavile med manjšino in večino. Tako bo bodoča ustava veren izraz celega našega zedinjenega naroda.*
V tej točki Krfska deklaracija ni bila dovolj jasna. Odtod tudi zahteva Hrvatov, da mora biti ustava izglasovana z večino slovenskih, hrvaških in srbskih glasov.
V navedenem članku je doktor Trumbič izrazil še eno misel, ki jo navajamo, ker je zanimiva. — Smatral je za umestno podčrtati, kako važno je, da veljaj enotna ustava za celo državo, s čemur da se izključi ideja konfederacije, «t. j. sistema, po katerem bi se napravila ena država na ta način, da pridejo v njo razni deli kot samostojne države*.
14.) Zanimiva je izjava, ki so jo 15. sept 1917 dali v imenu slovenske duhovščine na Kranjskem takratni škof Jeglič, kanonika Kalan in Gruden ter slovenske politične stranke (SLS, narodno-na-predna in slov. kat. del. demokracija), v kateri izjavljajo, da «je bodočnost habsburške monarhije mogoča le na načelu združenja Slovencev, Hrvatov im Srbov, ki bivajo v naši monarhiji*. Vidi se, da takratni duhovni in politični vodje, vsaj večjega dela Slovencev, še niso opustili oportunističnih izjav.
15.) Bosensko-hercegovskl klerikalci so 17. nov. 1917 s podpisom
takratnega sarajevskega nadškofa dr. Stadlerja dali izjavo, da zahtevajo «rešit e v državno-prav-nega vprašanja na jugu monarhije v hrvaškem smislu, na temelju hrvaškega državnega prava ter ob neokrnjenem očuvanju hrvaške narodne in državne individualnosti*.
Izjava zahteva združitev vseh pokrajin, na «katere se razteza hrvaško državno pravo*, to je cela Hrvaška s Slavonijo im Dalmacijo-, Bosna in Hercegovina ter hrvaška Istra. O Srbih izjava molči, a glede Slovencev pravi, da bodo «radi pomagali bratom Slovencem v njihovi borbi za sa-moobdržanje in v njihovih prizadevanjih in delu na tem, da se z nami (Hrvati) zedinijo*.
16.) V Postojni je bil 5. maja 1918. velik shod, na katerem je bila sprejeta resolucija, ki pozdravlja «z jugoslovansko (majniško) deklaracijo započeto borbo za samostojno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov*. Pozivajo se poslanci, naj «v tem boju za našo državo vztrajajo*. V resoluciji ni več izrecnega govora o tem, naj bo ta nova država v sklopu monarhije ali pod žezlom Habsburžanov.
17.) Regent Aleksander je srb-
ski vojski voščil 5. maja 1918 veliko noč in rekel, da bodo ((dosegli naše narodno zedinjenje in prinesli pravico in svobodo našemu troimenemu narodu Srbom, Hrvatom in Slovencem*, da bo prisilo ((vstajenje naše lepe domovine in zedinjenje z ostalimi našimi dičnimi brati Jugoslovani*.
18.) Dne 7. maja 1918 so podali češki in jugoslovanski poslanci v dunajskem parlamentu skupno izjavo, v kateri z ogorčenjem protestirajo (med drugim) «proti najavljeni odcepitvi slovenskih pokrajin od celotnega nerazdeljivega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov*.
19.) Hrvaška Starčevičeva stranka prava je rekla v svoji resoluciji z dne 5. junija 1918, da je «narod Hrvatov, Srbov in Slovencev pod tremi imeni en narod*. Zato zahteva resolucija ((zedinjenje in svobodo v narodni državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, v kateri naj bodo narodne posebnosti troimenega enotnega naroda očuvane, a zagotovljena državno-pravna kontinuiteta zgodovinsko - političnih teritorijev. Sklicujoč se posebej na zgodovinsko (hrvaško) državno pravo, zahtevamo ohranitev kontinuitete hrvaške državnosti*.
Dr. M. Korun:
Pozor!
Vprašanje ljubljanskega kolodvora pred važno odložitvijo.—Velika nevarnost neugodne rešitve!
Že 2. aprila t. 1. smo na tem mestu opozorili ljubljansko in vso slovensko javnost na važnost, interesom Ljubljane in vse Slovenijo odgovarjajoče rešitve vprašanja ljubljanskega kolodvora.
V	teku akcije, ki smo jo sprožili, da zainteresiramo vso našo javnost za to vprašanje, smo stavili v ljubljanskem občinskem svetu predlog, naj sc ustanovi poseben akcijski odbor, ki naj — ob pritegnitvi vseh udeleženih činiteljev — zastavi vse sile, da bo to vprašanje tako rešeno, kakor mora biti. Nadamo se, da bo ljubljanski občinski svet na prvi prihodnji sejj sklenil ustanovitev akcijskega odbora in ga nemudoma oži-votvoril.
Medtem pa tečejo stvari naprej in grozi ve!ika nevarnost, da bo ljubljansko kolodvorsko vprašanje polovičarsko rešleno.
Nekateri činitelji v železniškem ministrstvu v Beogradu, pa tudi v direkciji v Ljubljani, niso namreč prav nič naklonjeni poglobitvi železniške proge in kolodvora v Ljubljani, temveč z vso silo forsirajo samo nekako ((modernizacijo* kolodvora.
Posledica ((modernizacije*, ki bi veljala 30 milijonov dinarjev in ki naj bi se izvedla v roku 10 let, bi imela za posledico: da bi ljubljanski kolodvor tudi po modernizaciji ne ustrezal zahtevam prometa in varnosti občinstva, proga bi ostala v sedanjem nivoju in Ljubljana bi morala napraviti najmanj dva nadvoza nad železnico (na TyrŠevi in Gosposvetski cesti), kar bi veljalo 30 milijonov dinarjev. Obroč železnice, ki že danes stiska Ljubljano in deli Ljubljano na dva ločena dela, severni in južni del, bi ostal za večne čase. Ljubljana se ne bi mogla razviti na sever in zapad, kamor gre njen naravni razvoj. Mirno trdimo, da bi bila usoda razvoja Ljubljane s tem zapečatena.
V	zvezi z nameravano ((modernizacijo* je železniška uprava napravila tudi načrt, da se kurilnica z glavnega kolodvora premesti, toda ne izven mesta proti Zalogu, nego na gorenjski kolodvor, kar bi v zdravstvenem oziru pomenilo celo poslabšanje današnjega stanja. V prometnem oziru bi pa imelo za posledico', da bi bile zapornice na Tyrševi cesti sploh skoro stalno zaprte, dokler ne bi občina zgradila nadvoza.
Vse to, kar namerava železniška uprava, ni samo prazen strah, nego dejstvo. Načrti so napravljeni in predloženi mestni občini, da se o njih izjavi. Upamo, da bo občina odločno izjavila železniški upravi, da z ogorčenjem odklanja tako rešitev kolodvorskega in železniškega vprašanja v Ljubljani in da vztraja z vso silo pri resoluciji z dne 26. maja 1936, ki se je izrekla za poglobitev proge.
Ne razumemo postopanja železniške uprave, ki kaže popolno nerazumevanj© za to življenjsko vprašanje Ljubljane in vse Slovenije. Ne moremo si ga drugače razlagati, kakor z neutemeljenim neprijaznim razpoloženjem nekaterih činiteljev. Prometni razlogi govore vsif za poglobitev, finančna strani pa izgleda takole: ((Modernizacija* kolodvora bo veljala železnico 30 milijonov, mestno občino tudi 30 milijonov, skupaj 60 milijonov. Poglobljenih utegne stati 80—90 milijonov. Zaradi tega naj propade ves načrt? Ali ne donašajo železnice v Sloveniji državi velikih dobičkov, tako, da je dolžnost države, da se Sloveniji in Ljubljani oddolži in reši železniško vprašanje enkrat za vselej?!
Če se proga poglobi, odpade gorenjski kolodvor (namesto njega dobi Šiška drug kolodVor). Samo stavbišča, ki bi jih železniška uprava s tem pridobila, so vredna več milijonov!
POLITIČNI TEDEN
V	ospredju notranje-političnega zanimanja je še vedno resolucija glavnega odbora Demokratske stranke v Beogradu s posledicami, ki jih je rodila v našem javnem življenju. Ta resolucija tvori brez dvoma uvod v mnogo živahnejše politično življenje, zlasti, ker se sedaj pričakuje, da bodo tudi ostale stranke kmalu nastopile z jasnimi programskimi izjavami. Napoveduje se že za prihodnje tedne 1sestimek Zemljoradni-ške stranke v Srbiji, na katerem naj bi se zemljoradniki izjavili na način, kakor so se demokrati. Prav tako naj bi se sestal tudi glavni odbor Radikalne stranke in povedal svoje mnenje glede na politično situacijo in bodočo ureditev države. Dočim se o zemljoradniki h napoveduje, da bi pristali na koncepcijo Davidovičeve stranke o notranji državni ureditvi, to se pravi, da bi se odrekli enostavne unitaristične države in iskati novo državno ureditev v zvezni obliki, niso radikali doslej niti najmanjše naznačili, kako gledajo na to bistveno razliko: unitarizem in federalizem, ki napolnjuje vso našo politično zgodovino s strastno borbo. Vendar bi se dalo iz tradicije Radikalne stranke, pa tudi iz nedavnih govorov poslovo-dečega predsednika g. Trifunoviča po Bosni sklepati, da Radikalna stranka ni posebno velika prijateljica ideje zvezne države. V tem bo mogoče tudi iskati vzrok, da delo pri izdelavi skupnega programa beograjskega delu Združene opozicije ne gre tako hitro izpod rok, kakor se je pričakovalo. Navzlic tej morebitni idejni razliki se pa stranke v Združeni opoziciji le ne ločijo tako, da bi med njimi ne bilo mogoče tesno sodelovanje. Med strankami v Srbiji nikdar ni bilo tako velikih idejnih prepadov, da se ne bi mogle združiti na skupni osnovi, kadar je šlo za velike potrebe države. Tam duhovi niso ločeni v tabora dveh svetovnih nazorov, dveh svetov, med katerimi ne bi bilo kompromisa. Zato je navzlic morebitnim razlikam v programu obeh strank, Demokratske in Radikalne, zelo slab račun, udajati se nadam, da Združena opozicija ne predstavlja močnega političnega činitelja, od katerega bo odvisna usoda države za dolgo vrsto let, zlasti ko pride na dnevni red reševanje hrvaškega vprašanja, ki se je po resoluciji Demokratske stranke zopet za korak približalo.
Tudi je beograjska Združena opozicija na zelo agilnem političnem delu. Tako so imeli zemljoradniki, kakor radikali v teh dneh več političnih zborovanj in konferenc. V ospredju politične agitacije je bila zlasti Bosna, ki so jo obdelovali voditelji Zemljoradni-ške stranke gg. Čubrilovič in Ko-kanovič ter člani glavnega odbora radikalne stranke gg. Trifunovič, Markovič in Špadijer. Po južni Srbiji sta se pa mudila radikalna prvaka gg. Bobič in Ran-ko Trifunovič, katera sta se po vrnitvi s turneje zglasila na referat predsedniku stranke g. Aci Stanojeviču. Demokratska resolucija in pa vztrajni shodi opozicije tvorijo daljnjo čvrsto podlogo za potrebno zbiranje vseh demokratičnih sil v državi, ki morajo prej ali slej postaviti našo domovino na čvrstejše in bolj zdrave temelje.
Za «modernizacijo» je predvidena doba 10 let; tudi poglobitev proge se lahko izvede v etapah.
Za izdelavo detajlnega projekta poglobitve je občinski svet ljubljanski votiral 100.000 Din. Zakaj železniška uprava s svojimi odločitvami ne čaka, da bi bil detajlni projekt gotov. To vsaj smemo od železniško uprave pričakovati. Naglica železniške uprave je dokaz, da ne želi pravega in resnega proučavanja in rešitve celega problema.
Ob dvanajsti uri ko grozi nevarnost, da bo' Ljubljana in Slo-
venija postavljena pred izvršena dejstva, dvigamo svoj glas in pozivamo vse odgovorne faktorje ter vso ljubljansko in slovensko javnost, da store vse, da se prepreči načrt železniške uprave, ki bo zadrgnil Ljubljano in da se iz-vojuje državnim in lokalnim interesom odgovarjajoča rešitev železniškega vprašanja v Ljubljani.
Apeliramo na slovensko časopisje, posebno na oba dnevnika, da posvetita temu vprašanju vso svojo pozornost.
Da t.e bo prepozno, zato — pozor!
-m-
Nepotreben uvoz iz tujine
Odlcčen klic v obrambo jugoslovanskega narodnega gospodarstva
Precej prahu in raerazpoloženja je pred nekaj meseci vzbudila v vsem jugoslovanskem gospodarskem svetu uradna vest, da namerava prometno ministrstvo nabaviti na Madžarskem 40 vagon-skih cistern, 20 vagonov za transport sadja in 15 vagonov za transport premoga. Ta državna nabava naj bi se izvršila na breme madžarskih obveznosti napram naši državi.
Predvsem s to novico niso bile zadovoljne jugoslovanske domače tovrstne industrije, ki so v javnosti in na pristojnih mestih tudi nemudoma dvignile svoj glasen protest. Zal, je bilo vse njihovo prizadevanje zaman. Domače industrije železniških vagonov (in mostov) v Brodu, Smederevski Palanki in Kraševcu pristojnim činiteljem zaman dokazujejo, da zgoraj omenjenih železniških vozov niti najmanj ni bilo treba nabavljati v tujini, ker jih država vse lahko kupi doma, in sicer precej ceneje ter pod znatno ugodnejšimi plačilnimi pogoji. Naši in-dustrijci naglašajo dejstvo, da ponujajo Madžari vagonske cisterne po 135.000 Din kos, franko naša meja. Če tej čisti kupni ceni dodamo carino v znesku 27.000 din in pa 4% davek na poslovni promet, vidimo da velja državo vsaka vagonska cisterna na Madžarskem, kar 168.480 Din. Jugoslovanska industrija pa je pripravljena dobaviti državi iste vagonske cisterne po 132.000 Din kos, kar je okrog 36.000 Din ceneje od madžarskih voz.
Ista zgodba se ponavlja pri vagonih za premog, ki stanejo našo državo na Madžarskem po 145 tisoč Din oziroma s carino ter ostalim celo po 180.000 Din kos, do-čim jih naša domača industrija v enakovredni izdelavi in opremi po 117.000 Din. Vagone za prevažanje sadja zaračunavajo Madžari po 199.000 Din, jugoslovanske industrije pa po 150.000 kos. Iz vsega tega je več. kakor jasno razvidno, da je jugoslovanska do-
mača industrija v vsakem oziru znatno cenejša od madžarske. Tako vsaj javno in sveto zatrjujejo jugoslovanski industrije!. Mislimo, da im na podlagi premnogih izkušenj in bridkih razočaranj nad tujimi izdelki v bližnji preteklosti smemo brez vsega nadaljnega odkrito verjeti.
Ob omenjeni priložnosti pred nekaj meseci se je iz zanesljivih in za to res pristojnih virov zatrjevalo, da naša državna in samoupravna oblastva ne bodo z ozirom na ta opozorila več nabavljala nobenega železniškega in mostovnega materijala v inozemstvu, ker da so spoznala, da je naša domača industrija danes že povsem dorasla in sposobna tudi za največja naročila te vrste. Tudi vse skrbi glede nabave surovin so bile odstranjene s povečanjem in razširitvijo železne industrije v Zenici in Varešu v Bosni. Te obljube se niso držale in izpolnile. Pristojna oblastva so «morala» na temelju obstoječih zakonitih predpisov ter običajev razpisati licitacije, katerih efekt je bil naslednji:
Prav te dni beremo v nekem jugoslovanskem gospodarskem listu kratko vest, da je jugoslovansko prometno ministrstvo naročilo na Madžarskem pri «Ogrski industriji vagonov in strojev* za 18 in pol mijijona dinarjev raznega strojnega in vagonskega materijala, pri tvrdki «Ganz & Co.» 40 tankov in 15 tovornih vagonov ter nekaj motorjev v vrednosti skoro 10 milijonov, pri «Gjurski tovarni vagonov* nadaljnjih 20 vagonov za transport sadja za ceno 4 in pol milijona in končno še pri «Tovarni strojev Lang» razne dele za lokomotive v vrednosti več milijonov dinarjev.
Zato le še kličimo: «SvoJl k svojim!« Morda bo naš krik v obrambi jugoslovanskega narodnega gospodarstva vendarle dospel, vsaj enkrat, do pravih ušes in p:i do — pravega srca?!
Domači pomenki
Dober recept
Znani umetnostni kritik (Slovenca v in njegovih pomožnih sil je objavil ta teden nad vse duhovito besedo o gostovanju naše opere v »zamejstvu*, kakor se blagovoli izražati. Najbolj ga boli, (la nisino šli
v «7.amejstvo» s kako slovensko opero, dasi priznava, da slovenski operni repeirtoar ni odersko in glasbeno tako izdelan, kakor bi moral biti za »svetovljanstvo*, ter s pato-soin vpraša: zakaj nismo pripravljeni, dla bi vsaj z eno slovensko opero in ogli častno nastopiti v tujini? Človeku zastane sapa, ko čaka na odgovor — bogvo, kaj bo gospod -povedal ? Vendar je odgovor zelo 'trivialen: zato ker nimamo opernih .skladateljev. Gospod pa ve tudi za zdravilo: Do jeseni mora biti drugače! Našim skladateljem treba plačati «zamodo časa*, ker se sicer .ne bodo resno lotili skladanja oper. '' Kolumbovo jajce! Samo nekaj 'denarja je treba, dla se poplača «zamoda časa«, pa bomo imeli n« samo Verdije, Wagnerje, Mascagni-
je, ampak tudi Tolstoje, Hauptmanne, Zolaje, Vereščagine, Michelangele itd. Saj je gospod vendar že opetovano poudarjal, da je našemu kulturnemu delu treba »svetovljanstva*.
Železnica Črnomelj-Vrbovško
se gradi, kakor poroča slovensko glasilo JRZ. Potem bo že res! Po naših informacijah se prične graditi šele drugi tedlen.
Javna dela
«Slovencc» ponavlja, kadar našteva uspehe sedanjega režima za Slovenijo^ predvsem javna dela. Njegovo nezakonsko dete, ki je včasih malo preglasno, pa piše, da je od 542 milijonov dinarjev za gradnjo cest odpadlo na bližnjo okolico Beograda 316 milijonov, na vso ostalo državo pa 226 milijonov, taka da odpade pri izdatkih za graditev cest na posameznega prebivalca Beograda in okolice 316 Din, na prebivalca Slovenije pa 5 Din.
Davki in Slovenija
V letu 1935. je plačala Slovenija "5.4 milijonov dinarjev prometnega davka, v letu 1936. pa točno 8" mi-mijonov, torej 12 milijonov več. Ker je bilo v vsej državi plačanega davka le 363 milijonov, plača tedaj Slovenija skoro četrtino.
Rentnega davka je plačal Slovenija leta 1936. nad pet milijonov dinarjev, to je šesti del vse rent-nine, ki je pobrana v državi. Kako se pobira rentnina pri nas, je znano. Kdor terja od dolžnika zakonite obresti, ta dobi že predpisano rentnino, četudi ni prejel niti pare obresti, ampak še celo izgubil glavnico.
Kaj pa to pomeni?
«Slovenec» je napisal uvodni članek, ki je v čudnem nasprotju z njegovo dosedanjo borbenostjo, ko ni priznaval nobenega drugega na svetu. Govori o krščanski ljubezni in pripominja, da ni izključeno, da bi se tudi s kakšnim političnim nasprotnikom napravil politični kompromis. Zelo smo radovedlni, koga hočejo sedaj  ---------
Ali veste, da še ne veste?
1.) Da reševalnega avtomobila za nalezljive bolezni }v Ljubljani še nimamo in »la služi temu namenu starinski reševalni voz s koujsko vprego, ki je bolj podoben mrtvaškemu vozu, kakor vozilu moderne sanitetne službe in ki že davno spada v staro šaro?
2.) Da oddelek za nalezljive bolezni v ljubljanski bolnišnici nima sprejemne sobe, temveč da služi za sprejemnico v lepem vremenu «ne-ba obok» na prostem, v slabem vremenu pa mora zdravnik sprejemati . bolnike v — veži?
3.) Da služi ta oddelek nad poi milijona Slovencem — sam Bog nas varuj epidemij! — in da sme ta oddelek sprejeti po predpisih le 38 bolnikov, more jih pa sprejeti največ le 60?
4.) Da leže tudi na tem oddelku včasih po trije bolniki na eni sami postelji?
5.) Da ležita na tem oddelku na eni postelji dva bolnika: Prvi s težkim primerom davice v operiranem grlu, čigar zdravljenje zahteva stalno dovajanje toplega vlažnega zraku, _ drugi pa z nevarnimi komplikacijami na srcu, ki potrebuje predvsem le svež zrak in mir ter da tako oba ne uživata onega zdravljenja, ki jiiha je potrebno in predpisano?
6.) Da imajo na tem oddelku eno in isto stranišče moški in ženske?
?.) Da imajo na tem oddelku prihajajoči bolniki, okuženi z različnimi nalezljivimi boleznimi,^ eno in isto kopalnico z odhajajočimi, že ozdravljenimi osebami?
8.) Da je to neznosno, naravnost obupno in škandalozno stanje na oddelku za nalezljive bolezni v ljubljanski bolnišnici v letu Gospodovem 193?. kulturna sramota za vse slovenstvo in jugoslovanstvo, če že izpustimo obče človečanstvo?!
Ob dvelelnici vlade JRZ
Ljubljanski tednik JRZ in Katoliške akcije piše v svojem poveli-čevalnem uvodniku o dveletnem delu sedanje JRZ vlade sledeče: «Kot zanemarjen in izmozgan grunt je bila po zaslugi fašističnih režimov pred leti naša država. Državna družina ni držala skupaj! Dve vrsti državljanov smo imeli.» —
Ves narod se zaveda, da nismo več izmozgan grunt, da gospodje iz JRZ niti slišati ne smejo o kakih fašistih (zlasti ne o španskih in italijanskih), da drži sedaj vsa državna družina pri nas trdno skupaj, kakor še nikoli doslej in da nimamo več dveh vrst državljanov. )
* v	•
S; v h
iasJ ti . ir ,t.i» ‘M • '* w..	S
ir ,	;	,	>i.A'A* »'•	'3 'tl p*
i	tt« M
. «.*	fi
.ujm 0 .r	•
M
Tega ne čutimo več . . .
Isti, list piše dalje: *< Vsajalo, ki se ni uklonil (prejšnjemu režimu. — Op. ur.), je čutil trdo pest gospodarjev. Svobode ni hild. Vsak pojav nezadovoljstva so proglasili za protidržavno dejanje. Nasilniki so vse svoje sile pornbili za preganjanje njim neljubih ljudi, zatorej ni čudno, da so puščali v nemar . naj-
bolj pereča gospodarska in socijal-na vprašanja, zaradi katerih je hirala naša država.* —
Oh ti, blaženo razodetje, da smo te spoznali in razumeli šele tedaj! Sedaj šele čutimo na svojih narodnih telesih in dušah blagodejni pritisk pesti sedanjih gospodarjev, sedaj šele doživljamo svobodo, neljubi ljudje se ne preganjajo nič več, vsa dejanja se priznavajo za državna, gospodarska in socijalna vprašanja so že vsa rešena v popolno zadovoljstvo naroda in države... t .. ..es	■; jo
( of T'	tf ■	.
Neznane dobrote
Slovenskemu narodu je serviral na svoje slavnostne žgance ob proslavljanju dvoletnice sedanjega JRZ režima odkritosrčni dobričina «Domoljub» tudi naslednje debele, mastne ocvirke, ki jih pa ne more vsak pogoltniti kar na en mah:
Naš kmet še nikdar ni bil tako na tleh kot v onih letih!» — (Danes je že tako pokonci, da svojih nog več. ne vidi in ne čuti!)
«Prva naloga (JRZ) vlade je bita, vrniti deželi prepotrebni mir in oddih od nasilja.* — (Hvaležni «Domoljubov* bravec, preberi vse slovenske liste od 1. maja letos do danes in prepričan boš o tej trditvi!)
«Vsa zakonodaja sedanje vlade je zelo, zelo daleč od vsakih diktatorskih poskusov.* — (In praksa tudi!)
«Niso pa s sedanjo vlado vsi zadovoljni.* — F n di J .no /a
šurT • sjsiičan.’!'
Zanimiva beseda o majniški deklaraciji
Čeprav gospodom pri JRZ in pri Katoliški akciji ni vedno preveč všeč, če vsi ljudje istočasno govore resnico, si je kljub njihovim pretečim obrazom dovolila «Delavska pravica*, ki je njihovo dete in kri njihove krvi oziroma glasilo pok. dr. Janeza Ev. Kreka ustanovljene Jugoslovanske strokovne zveze presneto krepak uvodnik o majniški deklaraciji na njihov naslov. Iz njega posnemamo nekaj zanimivih stavkov:
«Dvajsetlctnica majniške deklaracije pove več, kot dovolj. Ali smo to slavje praznovali resnično vsi Slovenci? Ali smo ga praznovali kot narodnjaki, ki so za trenutek pozabili na strankarske koristi, na medsebojne razlike in prepire? Ali smo se dvignil na noge, kakor ob takih prilikah storijo vsi narodi brez izjeme? Ali smo se resnično že mesece in mesece pripravljali, da bi ob taki dvajsetletnici zbrali ves narod, ki bi ga na mogočnem zboru zastopniki vseh slovenskih skupin potrdili v pravični slovenski veri? Ali smo se vsaj toliko potrudili, da bi v sedanjem važnem trenutku v državi poskusili zbrati vse Slovence in jim pred oči postaviti slovensko skupnost, ki potreba IH) njej ni bila še nikdar tako velika, kakor danes? — Ne! Celo nasprotno se je zgodilo. Deklaracijsko slavlje je vzela v zakup ena sama stranka (namireč sedanja vladna JRZ. — Op. ur.), ves svoj strankarski aparat je vpregla v ta namen, da bi onemogočila kak drug videz. Na slavnostnem zborovanju je ta stranka preizkušala uspešnost svojih sredstev in merila disciplino svojih privržencev. Tako se je zgodilo, da so namesto stotisočev manifestirali le desettisoči in da so namesto programa tičnih parol dobili le spominske govore. — Morda so prireditelji imeli že od vsciga začetka kak poseben, nam skrit namen? Kdor pozna naše stranke, ve, da bi moglo iti le za taktično potezo strankarske narnve.^Organiza-torji proslave so se odločili raje za trenuten uspeh stranke, ne pa za nadstrankarsko pravico naroda, ki bi v tem slovesnem trenutku lahko prišla mogočno do izraza. Tako pa je roidilo neslovensko strankarsko postopanje tragedijo, ki je pač nihče ni pričakoval. — Ugodna prilika za naravno zbližanje slovenskih duhov je zapravljena. Duh majniške deklaracije, ki naj bi pomenila stvarni program združena Slovenije, je bil ob njeni dvajsetletnici potlačen !»	,
Gospodje, le poglejte si s svojimi dosedanjimi najožjimi tovariši odkrito v oči in videli bomo, kdo bo prvi in sploh umaknil pogled. Nared to že ve in vam to tudi vsak dan vidneje, otipi jiveje kaže ...
Zunanja
politika
Z lepimi poletnimi dnevi so se podali tudi vodilni državniki Evrope, preden gredo na dopust, na velika potovanja, da se svet zavaruje pred neugodnimi iznena-denji. Po konferenci Male antante, ki je ponovno potrdila enotnost te mednarodne organizacije, jel nemški zunanji minister von Neurath dobil službeni poziv angleške vlade, naj pride v London. Ze prej se je po posetu v Beogradu mudil v Sofiji in Budimpešti, Pariz bo pa po vseh izgledih po-setil nemški vojni minister general Blomberg s svojim šefom generalnega štaba Fritschem, kjer se bo sestal s poveljniki francoske vojske. Evropska politika se suče v zadnjem času v nekem miroljubnem krogu, le odnošaji med Nemčijo in Češkoslovaško ,niso posebno dobri, kar bi dalo slutiti, da se Nemčija napram svoji južni sosedi noče odreči agresivnih načrtov. V Berlinu so enostavno iz trte izvili, da je bil v praških zaporih mučen neki nemški državljan, osumljen vohunstva in so zagnali tak krik in vik, kakor da bi morala zaradi tega takoj vkorakati nemška vojska v slovansko sosedo. Izkazalo se je, da so bile te obdolžitve popolnoma neosno-vane in da so se jih Nemci poslu-žili le radi manevra proti državi, ki jo smatrajo za oviro v svojih načrtih v srednji Evropi.
Vpliv na mednarodno politiko' bi znal imeti tudi padec vlade ljudske fronte v Franciji. Socija-list Blum s svojimi komunističnimi protektorji in pomočniki gotovo ni imel posebnih simpatij pri desnici, ki mu je venomer očitala, da pripravlja Franciji špansko usodo. Tudi ga nista ljubila velekapital in veleindustrija, ki ju je pritiskala njegova davčna politika. Finančne težave, v katere je zašla Blumova vlada in iz katerih se je mislila rešiti le s pomočjo posebnih pooblastil, kakor so jih zadnja leta imele vse francoske vlade, so služile kot signal za generalni napad združenih sil desnice. Blum je še nekako preve-slal neugodno situacijo v zbornici, zlomil si je pa noge v senatu, v katerem prevladujejo levičarskim poskusom nenaklonjeni elementi. Kartel levice zaradi padca Blu-niove vlade ne bo razpadel, pač pa bo sedaj namesto socijalistov prevzela predsedništvo druga skupina kartela, radikali. Vprašanje je le, če bodo komunisti hoteli podpirati tako vlado, ker bo sicer Francija zašla zopet v težavno notranjo krizo, iz katere se ne bo rešila le z enostavno izmenjavo vlade.
Na Španskem je podoba, da se dogodki razvijajo z veliko naglico1. Nacionalistične sile so po trdovratnih borbah zlomile baskovske separatiste in zasedle njihovo glavno mesto Bilbao. S tem se je nacionalistična vlada polastila krajev, ki so najbogatejši na rudah, obenem je pa tudi, skoraj lahko rečemo', likvidirala fronto na severu, ki je doslej močno obteževala uporniško akcijo. Pričakuje se, da bodo nacijonali-sti, sedaj, ko bodo baskovsko ozemlje popolnoma zasedli, z vsemi silami udarili nia Madrid, katerega; vladne čete že v vsej naglici iapraznujejo. Padec, BM-baoa je torej zelo važen moment v Španski državljanski vojni, ker dokazuje, da se je uspeh orožjla nagnil na stran vojske. V mnogih mednarodnih krogih, ki so doslej bili naklonjeni valencijski vladi je zaradi tega videti željo, da bi se prelivanje krvi na Španskem zaustavilo na ta način, d'a se prizna Francova vlada in s tem pospeši likvidacija Španske tragedije, ki predstavlja zares Kalvarijo enega najplemenitejših narodov v Evropi.
DOMA IN NA TUJEM
Zmagoslavje Sokola
Preteklo nedeljo in ponedeljek so se za pravoslavne Binkošti vršilo v Beogradu veličastne sokolsko prireditve v okviru običajnega zleta beograjske sokolske žu-pe. Udeležilo se jih je poleg mnogih sokolskih edinic iz Beograda In ostalo države tudi okrog 400 bolgarskih Junakov, ki ^ so bili nad vse prisrčno sprejeti i,n povsod bratsko poz d ra v 1)U ni. Za sodobne razmere in protisokolsko razpoloženje gotovih krogov v državi Ja bil impozantni sokolski sprevod po glavnih beograjskih ulicah Rajdostojnejš} in obenem tudi najpreprlčevalnejši odgovor, ki ne potrebuje več nobenega dodatka ali komentarja. Pri tekmah sl Je že četrtič osvojila Kraljev meč vzorna vrsta Ljubljanskega Sokola Matice. Te veličastne manifestacije so našle nič manj mogočno nadaljevanje v beli Ljubljani, kjer Je v torek zvečer vsa narodna in sokolska Ljubljana
■ — i
Ni. Vel. kralj Peter II. je pred dnevi z odličnim uspehom končal četrti) gimnazijski razred in se je že pripeljal na Bled', kjer bo prebil počitnice v svojem gradu Suvoboru.
Umrla je v starosti 68 let v Kranju veleugledna ga. Marija Crobathova, vdova po znanem kranjskem veletrgovcu, ki je legel komaj tričetrt leta pred njo v mnogo prerani grob. Blaga pokojnica, ki je bila rodom iz obče spoštovane kranjske rodbine Pollakove, je mati sedanjega lastnika renomirane kranjske veletrgovine g. dr. Freda Crobatha. Pokopali jo bodo danes popoldne ob
17.	uri v rodbinsko grobnico na kranjskem pokopališču. Bodi ji ohranjen v vseh srcih trajen spomin, globoka prizadeti ro-dbini pa izrekamo najiskrenejše sožalje!
Poroka. V soboto, dne 12. t. m. sta se porčila v Lescah g. Alojz Indihar, nadzornik signalov drž. železnic in sin upokojenega progovnega mojstra, bivšega župana in sedanjega gostilničarja v Rakovci pri Kranju ter gdč. Amalija Ažmanova, hčerka ugledne in obče znane rodbine Ažmanove iz Hraš pri Lescah. Istega dne je tudi nevestin oče g. Ivan Ažman, znani narodni in javni delavec, praznoval s svojo družico 25 letnico poroke. Ob tej priliki je bil šolskemu upraviteljstvu izročen znesek 300 Din za revno šolsko deco namesto običajne fantovske odkupnine. Iskreno častitamo!
Stara Ljubljana izginja. Za poslopjem Tomažičeve hiše na Tyr-ševi cesti in za tiskarno «SIove-nijo» v Wolfovi ulici bo prišel v prihodnjih dneh na vrsto tudi znani ljubljanski hotel «Slon». Na mestu vseh teh stavb bodo zgrajene moderne palače, kar bo lice notranje Ljubljane nedvomno močno spremenilo in povzdignilo.
Naše šolstvo gre rapidno navzdol. Število brezposelnih učiteljskih abiturijentov je naraslo že na 1800 in sam prosvetni minister priznava, da ostaja 230.000 šolo'-obveznih jugoslovanskih otrok brez pouka; v «prosvetljenem»
20.	stoletju nam dorašča torej nova generacija analfabetov! Mimo tega so pa že v sami; Sloveniji učilnice tako natrpane, da: bi bilo nujno potrebnih najmanj še tisoč n^vih razredov. Torej, gospodje: Manj besed1, več dejani!
?na. v industriji. Statistično je ugotovljeno, da je industrijsko delavstvo samo pri nas v letih 1934. in 1935. izgubilo nad dve milijardi dinarjev 7, redukcijami mezd-
V	naši industriji je investiranih približno 27 milijard' in ta, industrija je v zadnjih letih znižala mezde za 7 milijard. Istočasno pa je naraste! tudi odstotek žensk in
sprejela svoje Junaške sokolske zmagovalce tako iskreno in prisrčno, da ih bolje ni mogla. Nepopisno navdušen sprejem zmagovalne vrste s strani sokolskih množic, ki so štele mnogo nad 15.000 glav, na ljubljanskem kolodvoru in po mestu, je bil vsakomur jasen dokaz, čigava Je Ljubljana in kdo edini sme nastopati in govorit? v njenem imenu. Take mogočne javne idejne manifestacije pač ne more roditi noben drug pokret, kakor edino le sveta, vsenarodna sokolska misel. Prizor!, ki so se spontano odigravali’ ob tem sprejemu in pohodu skoei mesto, nam ostanejo vsem v neizbrisnem spominu, obenem pa so nam bodrilo k še marljivejšemu in povezanejšemu delu, ki. mora roditi one sadove, katere smo sl zasnovali kot zmago Sokolstva v dobrobit kralja, naroda in domovine!
otrok, zaposlenih v industriji, in sicer od 17.4% žensk in 1.51%' otrok v letu 1929. na 23.5i% žensk in 2.35% otrok v letu 1934. Danes je ta odstotek še znatno višji, ker so ženske in otroci še vedno znatno cenejša delovna sila od moških.
Poglavje o socijalni zakonodail.
Edina tovarna v vsej Jugoslaviji, ki je izpolnjevala zakoniti predpis, da mora vsaka tovarna, ki zapos'uje več, kakor sto delavk in jih ima .med njimi 25 majlne otroke, vzdrževati lastno otroško zavetišče, je bila doslej tobačna tovarna v Sarajevu. Zaradi pomanjkanja denarja bo sedaj tudi ta tovarna ukinila svoje zavetišče. Tudi ta primer jasno govori o nesmiselnosti take socijalne zakonodaje, ki se je iz tega ali onega vzroka nihče ne drži...
Še ena socijalna... V Vojvodini leži velika naselbina Ada, v kateri obratuje 12 večjih industrijskih podjetij, ki zaposlujejo po večini le ženske, katerih dnevni zaslužek znaša le 4 (štiri) dinarje. Samo iz te vasi živi v raznih mestih) po svetu nad 400 žensk, ki se preživljajo zgolj s prostitucijo in s tako žalostno prisluže-nim denarjem vzdržujejo svoje domače...
Mi in sosedje. V letošnjem marcu in aprilu so v Italiji izplačali novoporočemcem 4 milijone lir kot državni prispevek za novorojenčke, družinam z mnogoštevilnimi otroci pa je bilo v istem Času nakazanih 10 milijonov lir podpore. Pri nas se nam take radodarnosti ni treba bati...
Nova posojila je odobrila raznim prosilcem Državna hipotekarna banka v Beogradu. Med drugimi bo prejela tudi Kmečka posojilnica za ljubljansko okolico dvamilijonsko posojilo.
Narodna skupščina se sestaja že dolge tedne, pa se nikakor ne more sestati. Listi sedaj pišejo, da se bo vendarle sestala 29. t. m. in da bo trajalo zasedanje najbrže do 15. julija. «Slovenec» je javil, da bo skupščina razpravljala tudi o konkordatu med1 Jugoslavijo in sv. Stolico. Istočasno bo zasedal tudi se^at.
Kongres poštnih uradnikov iz vse države, ki se ga je udeležilo tudi 25 bolgarskih uradnikov-go-stov, se je vršil te dni v Ljubljani in so bile razprave zelo vroče in temeljite. Tako stvarnega in resnega kongresa baje že davno ni bilo v kaki1 strokovni organizaciji. r .'J.-
Kaj se zvišuje? Doslej smo vedno sliSali in doživljali na lastnem žepu, da so se cene sladkorja dosledno le dvigale. Tudi danes ne beremo ničesar o znižanju cen sladkorja, pač pa o tem, da je
sladkorna tovarna v Petrovgra-du (Vojvodina) zvišala svojo dividendo napram predlanskemu letu za 2.50 Din na 37.50 Din na delnico. Pa nam mora postati res še tako sladek sladkor grenak, če slišimo kaj takega...
Prve kazni zaradi kršitve nove uredbe o minimalnih mezdah je izrekla uprava mesta Beograda nad štirimi tamkajšnjimi industrijskimi podjetji. Kaznovala je vsako podjetje s 5000 Din globe.
Spor zaradi banaških vin med banaškimi vinogradniki in slovenskimi oblastmi, ki so prepovedale uvoz banaškega vina v dravsko banovino, češ, da ni pristno in da ne odgovarja tozadevnim predpisom našega vinskega trga, se rešuje pred okrajnim sodiščem v Vršcu, kjer se vodita kar dve razpravi. V obeh primerih je tožena etnološka postaja v Mariboru, ki je baje ugotovila oporečnost banaškega vina. Ker sta si strokovni mnenji mariborske in vršačke etnološke postaje povsem nasprotni, bo sedaj odločilno ugotovitev glede kakovosti zaplenjenega vina izrekla etnološka postaja v To-pčideru, katere izrek bo merodajen za ves nadaljnji postopek z banaškimi vini.„,..o	■
Železna veleindustrija po vzorcu ostalih svetovnih železnih veleindustrij se ustanavlja tudi v Jugoslaviji, kakor se slišijo glasovi iz povsem zanesljivega vira. Gotovi velekapitalistični in tudi sicer v državnem gospodarstvu najvplivnejši krogi ter posamezniki se trudijo, da bi združili vse jugoslovanske rudnike železa ter železne industrije in livarne v Zenici, Varešu in Lubiji v Bosni iz državnih v svoje roke, s čimer bi postala Zenica eno izmed naj-sigiirnejših železarskih velepodjetij v Evropi. S fuzijo omenjenih podjetij v eno samo delniško^ družbo bi dbbili s tem tudi v naši državi največje podjetje v vsakem pogledu.
Javna dela se obetajo raznim krajem v naši državi. Zelo pridna je pri svofem delu zlasti terenska sekcija, ki. projektira novo mo- j derno avtomobilsko cesto med | Beogradom in Zagrebom.
Uporabo avionskih znamk v navadnem prometu je doslej tolerirala naša poštna uprava po vzgledu ostalih držav. Sedaj pa je naenkrat prepovedala franki-ranje pisem s temi znamkami v navadnem prometu, kar je seveda vzbudilo veliko nerazpolože-nje med občinstvom in filatelisti. Upati je, da bo poštna uprava svoj nesmiseln sklep, da se smejo avijonske znamke uporabljati le za avijonski poštni promet, čimprej preklicala.	,i,-
V	glavnem odboru Jadranske straže vlada že dalje časa spor med predsednikom dr.Tartaglio in generalnim tajnikom generalom-.,v pok. Todorčevičem. Na zadnji seji glavnega od,bora je z veliko večino glasov zmagal predsednik in se je moral general Todorčevič umakniti s svojega položaja.
Na stotine glav goveje živine je zbolelo za steklino v Čepinu blizu Osijeka ih so jih morali ta*-koj pobiti. Steklino je zanesel med žiivno neki stekel pes-čuvaj, ki je ogrizel večje število živali.
Znanstvena potovanja... V Novi,Sad1 je prispelo 18 nemških geopolitikov iz Rajha. Pravijo; da bodo potovali dalje Časa po Bački, kjer so naseljeni po večini Nemca, v znanstvene svrhe... -Redek dar. Ban moravske banovine je daroval v imenuj svoje banovine oblastnemu odboru »Naša krila» v NIŠU moderno.ipotniško letalo. Ljubljanskemu ali. kakemu drugemu odboru omenjenega društva.,v Sloveniji se s strani ljubljanskega bana kaj takega najbrže še dolgo ni bati...
Plače sodnikov se bodo po novem načrtu, ki je pravkar v caz-pravi, izenačile s plačami ostalih državnih uradnikov. Pač pa naj bi odslej sodniki dobivali posebne mesečne doklade po 250 Dim.
Silno neurje je divjalo nad Dalmacijo, s katero so bile vse telefonske in brzojavne zveze dalje časa pretrgane. Potniško letalo Zagreb — Beograd — Sarajevo — Dubrovnik pred dnevi ves dan ni moglo pristati na dubrovniškem letališču, ker je bilo isto ves čas pod vodo-.
Vse postreljeno je vsak dan na nekaj straneh v ljubljanskem glasilu Katoliške akcije in JRZ »Slovencu*. Tako je to dično glasilo krščanske ljubezni in verske strpnosti pred dnevi v svojih kolonah ustrelilo kar iz Ljubljane v Moskvo tudi znanega madžarskega «velikega rablja ljudi* Belo Kuna ter mu posvetilo tudi precej obširen nekrolog. Vsi1 svetovni listi pa zanikajo vest, da bi bil Bela Kun ustreljen. Bog ve, koga bo «Slovenec» sedaj prvega vzel pred svoj pihalnik?...
Bolgarskemu kraljevskemu paru se je rodil prestolonaslednik, ki bo dobil ime Simeon, knez Trnovski. Srečna roditelja sta poklonila revežem 500.000 levov namesto svečane oficijelne večerje. Na dvor je prispelo nad 10.000 brzojavnih častitk. Vojaštvu je bil odobren tridnevni dopust. Častniki bolgarske armade so kupili.v spomin na srečni dogodek bolgarski Vojski nov aeroplan, ki so ga krstili na ime «Simeon». Izrečena • je bila za> vse državno področje splošna: amnestija, smrtne kazni so pa bile izpremenjene v dosmrtno ječo. Nad milijardo neplačanih davkov je bilo Črtanih. Vatikan bo vložil formalen protest proti temu, da bo novorojeni prestolonaslednik krščen v pravoslavni veri.
Gibanje vlog. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale vloge pri 29 slovenskih hranilnicah dne 30. aprila t. 1. 1.027,696.850 Din. Vloge na knjižice so narasle za nad milijon dinarjev na skupno 606.3 milijona, dočim so vloge na tekoči račun nekoliko padle z ozirom na večje potrebe, ki jih ima gospodarstvo v začetku pomladanske sezije. Prirastek vlog izkazuje 10 hranilnic. Splošno se opaža, da se zaupanje v hranilnice in denarne zavode vobče zopet polagoma vrača.
Bivši predsednik Francije Ga-ston Doumergue, ki je bil tudi njen ponovni ministrski predsednik, je nenadoma umrl, zadet od kapi. Pokopali so ga svečano v torek na državne stroške v majh nem kraju Aignes-Vivesu.
Poseben kor graničarjev, nekakih obmejnih miličnikov v sestavu redne vojske, je ustanovil Mussolini z namenom in nalogo, da ti vojaki vsak trenutek brani' jo državne meje, tako da bi se ostale vojaške edinice mogle uporabiti za druge operacije.
Osamosvojiti se hočejo. Vsi naši zunanji sosedje namreč. Tudi Madžari ..ne bi več radi uvažali naših železniških pragov. Pa se jim vsi poskusi z nadomestki v železobetonu in drugem materija-lu niso posrečili, kakor se tudi niso posrečili nekaj let poprej Italiji in Nemčiji, ki sta z vsemi svojimi strokovnjaki zasledovali isti cilj. Železniške prage bodo vse tri države vendar morale še . vedno uvažati. Kaj bi pa bilo, če bi (se skušali tudi mi v-marsičem emancipirati od tujega uvoza, zlasti v onih predmetih, ki jih lahko pridelujemo ’ in izdelujemo ■ brez nadalinega doma ;in bi . s tem celo še podprli domačo delavnost in izboljšali svojo zunanjo trgovinsko . bilanco?... „ . . ■ Posnemanja vredno. Dne L julija t. 1. bd stopilo v Italiji v veljavo -8-odstotno zvišanje plač vsem državnim Uslužbencem. Pri nas se zaenkrat še ni bati, da bi koga zaradi podobne radostne
vesti 'zadela- kap-.r;- -	---------
Nlajboll razumljivo. General Franco je prejel takoj po zasedbi Bilbaoa s strani njegovih uporniških čet prvi brzojavni čestitki od Hitlerja in Mussolinija...
Samouprava
Vprašanja in odgovori
V	p r a š a n j e:	Naša občina
ima v svoji oskrbi nekega nezakonskega otroka, starega 6 let, čir gar nezakonska mati se je v letu 1936. poročila z nekim L., ki ni član naše občine in ki ni oče tega nezakonskega otroka. Mati tega otroka je bila do svoje poroke pristojna v našo občino. Ker pa si je s poroko pridobila članstvo v občini, v kateri ga ima njen mož, jo je naša občina pozvala, da prevzame svojega nezakonskega otroka v svojo oskrbo. Zena je ta poziv odklonila z utemeljitvijo, da nimata z možem nobenega zaslužka in da ne moreta vzdrževati še tega otroka. Naša občina je morala otroka sprejeti zopet v svojo oskrbo. Prosimo za pojasnilo, kaj naj občina v tem primeru ukrene. Tujih otrok ni dolžna vzdrževati.
Odgovor: Po prvem odstavku § 16. zakona o občinah dobijo nezakonski mladoletni otroci materino občinsko članstvo, to je članstvo one občine, v kateri ga je imela nezakonska mati ob porodu. Če nezakonska mati menja ali si pridobi pozneje novo občinsko članstvo samostojno, to je avtomatsko po desetletnem bivanju ali na prošnjo po petletnem bivanju po predpisih § 17. zakona o občinah, ji sledijo v to novo občinsko članstvo tudi vsi mladoletni neza-konci otroci.
Drugačen pa je položaj, ako menja nezakonska mati občinsko članstvo nesamostojno, to je s poroko. V tem primeru, to je s poroko, je menjala svoje občinsko članstvo le nezakonska; mati sama po I. odstavku § 16. zakona o občinah, ni pa vplivala poroka na občinsko članstvo njenih nezakonskih otrok, katerih oče ostane nepoznan, dokler se ne javi in nezakonske otroke pozakoni. Radi tega ohrani v tem primeru mladoletna nezakonska deca svoje občinsko članstvo v oni občini, kjer ga je imela njih mati ob porodu in ji ne sledi v novo občinsko članstvo, ki si ga je mati pridobila s poroko, to je nesamostojno. Na to stališče se je postavilo napireč ministrstvo za notranje posle z razpisom z ,dne 14. avgusta 1936, III. br. 27.784-36.
Iz tega izvira, da mora v- tem primeru skrbeti za nezakonskega otroka še naprej Vaša občina, ker je ostal otrok tudi po poroki svoje nezakonske matere še vedno član Vaše občine.
V	pr a š a n j e:	Občina ima
lastna zemljišča, ki jih daje v najem. Nekateri najemniki plačujejo redno najemnino v dogovorjenem roku, drugi pa so v zastanku še za leto 1935. Kako naj občina postopa pri izterjanju zaostankov?
Odgovor: Razmerje, v katerem je v tem primeru občina napram najemnikom: občinskega zemljišča, je povsem zasebnopravne narave. Najemnina, ki jo mora najemnik plačati, , ni. torej nikaka javna dajatev. Zaradi tega je tudi občina ne>more ■ izterjati po predpisih §108. zakona o občinah, ki veljajo za javno-prav-ne dajatve, kakor so na pr. občinske doklade, občinska trošarina in druge • občinske samostojne davščine, temveč po. predpisih, ki veljajo za zasebno-pravne obveza Občina naj zamudne obveznike pozove pismeno, da naj v določenem roku plačajo dospelo najemnino. Če stranke v danem roku ne plačajo, more uveljaviti občina svoj zahtevek le pred pristojnim rednim sodiščem (najenostavneje z opominjevalno tožbo). «
V	Runvunijl se je osnoval tako imenovani «nacijonalni blok* Ava-reseu-Bratianu-Goga kot predpriprava za velike politične i spremembe, ki bodo neizogibno ria-stale Še letošnjo jesen v rumtun-skem notranjem političnem življenju.
Naša umetnost pri bratih za mejo
Zmagoslavna pot ljubljanske opere v Trst in na Reko
V	dneh od 9. do 12. junija je gostovala ljubljanska opera pod vodstvom direktorja Mirka Poliča v Trstu in na Reki. Uprizorili so v vsakem mestu po dvoje komičnih oper iz slovanskega repertoarja:	»Prodano nevesto* in
«Ero z enega sveta».
Uspeh, ki ga je žela ljubljanska opera -vse štiri dni, je bil ogromen, nadkriljeval je vsako, še tako smelo pričakovanje.
Kdor je bil poleg, more to občutiti. Saj ni besed, ki bi dovolj določno mogle opisati ganljive prizore, ki so se vsak večer odigravali v Trstu in na Reki.
Alt si morete predstavljati prizor, ko je bila po italijanski himni zaigrana naša, «Bože pravde»? Ne, to se more le doživeti. Pri Oiovinezzi bučni aplavzi, pri »Bože pravde« še podeseterjeni, ki so se pa še stopnjevali po «Lepi naši domovini«. Mislili smo pa tudi, da je to višek. Kaj še. Ko je orkester pod taktirko Mirka Poliča himno končal z «Naprej zastava slave«, se je zgodilo nekaj, tisto veliko, česar smo se skoro bali. Tisočglava množica je pozabila vsa leta, ki nas ločijo, pozabljene so bile vse muke in vse zlo, polna srca so spregovorila jasno, razločno besedo. «Bratj'e smo, željni smo slovenske besede, hvala vam, da ste prisili, podaljšali ste nam življenje...» so bile besede, ki mi jih je pozno po prvi predstavi izrekel nekdo, ki je živel svoj čas tudi pri naš.
In slovenska opera? Dobro se je zavedal dir. Polič, da je treba za Trst in Reko predstaviti slovensko opero tako, kakor zasluži. Pomnoženi zbori, moški in ženski, baletni zbor, odlični solisti, novi kostumi, ogromen orkester in nove kulise, so napravile iz «Prodane neveste« in «Era» tisto, kar more le odločna volja, s katero je z brezprimerno silo razpolagal dir. Polič. Prof. Šest je režijsko spopolnil opero z novimi domisleki, ki so se izkazali nad vse učinkoviti. Za sceno je pa skrbel inž. Franc s pomočjo
Skružnega. Junak dneva v Trstu je bil Križa?, ki je v Trstu pel pred tolikimi leti. Čim se je pojavil na odru, je v gledališču završalo, roke so se dvignile v pozdrav in zgodilo se je, da je moral orkester počakati, da so se ovacije pomirile ...
Gostič in naša primadona Gjun-gfenčeva sta postala ljubljenca Trsta, enako vsi ostali solisti.
Posebna točka vseh štirih večerov, v Trstu in na Reki, je bil naš ojačen balet, ki je pod vodstvom Golov!na plesal s takim ognjem, kot še nikdar.
Primabalerina ga. Erna Mohar-teva je žela za vse solo plese ne-nehana priznanja ter prejela troje kit krvavordečega cvetja. Dovolj je bilo samo, da je balet nastopil h kolu, pa je že zabučalo v teatru.
Oder je nudil čudovito sliko. Vsi sodelujoči so bili na odru, spredaj ogromna darila cvetja, šopki, venci, ki so jih prejeli vsi solisti, v glavnem pa dir. Polič. «Še nas obiščite«, se je čulo in «na svidenje« so kričali.
Na Reki je bilo prav tako, isti prizori, gledališče oba dneva razprodano, s SuŠaka so se vile vsak večer mase naših ljudi, ki so doživeli triumf slovenske opere.
«Ero» je na Reki še posebno uspel. Mezetova, Franci, KiOgeše-va, Betetto, Janko in vsi ostali so bili deležni tolikega aplavza in cvetja, da je bila mera res polna. Mogočen je bil prizor ob koncu, ko se je na odru zbralo vse h kolu. Prelestna slika, solo plesi Golovina, Moharjeve in Japljeve, koj za tem pa ples zbora. Kolo je vžgalo za slovo tako in nič manj, kot v Trstu. Zmaga slovenske opere je bila v obeh mestih popolna. Italijanski listi so se v dneh gostovanja razpisali na dolgo in široko. O slovenski operi so pisali v samih superlativih in to cele stolpce.
V	nedeljo zjutraj pred odhodom z Reke je prejel dir. Polič od italijanskega prosv. ministra brzojavno častitko k velikim uspehom slovenske opere v Italiji. V Ljubljano je prispela vsa, skoro 200 glav broječa družina, v nedeljo popoldne z zavestjo, da je ponesla po 20 letih slovensko pesem tja, kjer morajo živeti bratje brez nje...	R. Kos.
Pišejo nam .. •
Poštne razmere na Kočevskem
V	dneh, ko so morali delegati strokovnih organizacij poštnega osebja na svojem kongresu v Ljubljani z vso resnostjo ugotavljati, da so postale razmere v poštni službi v dravski banovini ponekod že res neznosne, ker maloštevilni nameščenci kljub vsemu naponu svojih sil in kljub svoji nadčloveški požrtvovalnosti, zmožnosti in pridnosti, kakor tudi pogostemu žrtvovanju svojega prostega časa nikakor več ne zmorejo zmagovati naraslega poštnega prometa, je prav in umestno, da se oglasimo s stvarno kritiko tudi iz našega, kakor izgleda, od vseh pozabljenega kočevskega okraja. Dočim je bila svoj čas pošta redno vsak dan dostavljena tudi v okoliških kra-
jih Kočevja, jo morajo sedaj stranke hoditi same iskat na pošto v Kočevje, če nočejo celo večnost ostajati brez nje. V zadinjem času se sicer dostavlja zopet po dvakrat na teden, vendar bi bila dolžnost poštne uprave, da bi nemudoma nastavila dovolj nameščencev, če že zna zviševati poštne pristojbine. Neposreden povod za to našo pritožbo nam je pa dal slučaj posestnika g. Rudolfa Marna iz Livolda, ki je ležal po operaciji brezupno bolan v ljubljanski splošni bolnišnici. Dne 2. t. m. je brzojavilo vodstvo ljubljanske bolnišnice Marnovi soprogi ob 8. uri zjutraj, nai takoj pride v Ljubljano, ker je mož zelo slab. Brzojavka je prispcld v Kočevje ob 10. uri dopoldne, dostavljena pa je bila naslovljenki šele ob 20. uri zvečer, dočim je ubogi Marn že ob 18. uri zvečer izdihnil. Takoj
Priporoča se: Lojze Pahor
modno krojaštvo za dame in gospode
LJUBLJANA, šelenburgova ulica št. 7/11.
Posvetovalnica
\
za naročnike »SLOVENSKE BESEDE"
Kdor je plačal naročnino za »Slovensko Besedo", se lahko brezplačno posluži naše posvetovalnice, kjer dobi informacije«
vsakovrstnih vlogah na upravne oblasti, občino, srez, banovino in na ministrstvo; prošnjah za vojaške oprostitve; vlogah na davčne oblasti; zakonitih socijalnih dajatvah; skratka vsem in vselej, kadar potrebujete nasvetov, da pridobite ali očuvate socijalne ali gospodarske pravice.
Na posvetovalnico sporočite pismeno svoje Želje, nakar dobite takoj tudi pismen odgovor. Za odgovor pošljite znamko za 2 Din
■ o
Dopise pošljite na naslov: »SLOVENSKA BESEDA«
Ljubljana« Šelenburgova ulica 7/II.
Polementalaki sip kg Din 18*
ČERNE OSKAR Sv. Petra c. 35
TEHNIČNI BIRO
Vsakovrstne arh. IVAN ZUPAN načrte, proračune, gradbeno vodstvo, obračune.
Zgradb v Izvriitev ne
IZ
prevzema LJUBLJANA
NUNSKA UL. 17
Zastopa le gradbenega gospodarja. Informacije brezplačno. Pokličite telefon 279«
OPTIK
J. GOLDSTEIN
POD TRANČO 1
priporoča po nizkih cenah prvovrstna očala, daljnoglede, tlakomere, toplomere, triedre i. t. d.
VELIKA IZBIRA najnovejših modelov dvokoles in otroških vozičkov na oljnatih ležiščih. Igračni vozički, motorji in Šivalni stroji po najnižji ceni.
CENIKI FRANKO!
»TRIBUNA", F. Batjel
LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4
Še danes naročite
»Slovansko besedo*!
po smrti je bolnišnica ponovno brzojavno sporočila svojcem Mar-novo smrt, toda ta brzojavka jim je bila dostavljena šele naslednjega dne popoldne ob 16. uri. Če bi bila prva brzojavka takoj dostavljena, bi Marnova soproga svojega moža lahko še živega prepeljala domov in bi si tako prihranila visoke pogrebne prevozne stroške v domači kraj. Podoben primer se je zgodil, ko je bila brzojavka iz Koprivnika sprejeta pri kočevskem poštnem uradu ob 10. uri dopoldne, dostavljena pa je bila zdravniku šele ob 12.45, ko je bila vsaka pomoč pacijentki žal že prepozna. Obračamo se z javno prošnjo na poštno direkcijo, da vendar nekaj ukrene, da se te nemogoče razmere vsaj izboljšajo, če se že tako naglo ne dajo povsem odpraviti.
Občinske volitve v Kranju
Za občinske volitve v Kranju so napravili voditelji treh frakcij (klerikalci, Fockova skupina in JNS) kompromis, ki ne služi v čast niti JRZ, niti JNS. Namesto, da bi obe stranki pomerili svoje sile, sta se — ne da bi vprašali svoje pristaše — sporazumeli in to v času, ko je idejni, pa tudi fizični1 boj ravno med JRZ in JNS v Sloveniji dosegel svoj vrhunec. Kako sodijo pristaši ene in druge stranke o kompromisu, so pokazale volitve, pri katerih je znašala udeležba komaj 50%, kajti vložena je bila samo ena lista. Kranjski vzgled je izredno poučen. Kadar kaže krajevnim mogotcem, se sporazumejo med seboj, pozabijo na ideje in načela. Tako je padla brez boja »napredna* trdnjava v Kranju. Razgalila se je vsa breznačelnost lokalnih politikov, kranjski meščani pa, ki niso klerikalni, in delavci, katere so z gnilim kompromisom izključili iz občinske uprave, naj si to moralno klofuto dobro zapomnijo in se za bodočnost česa nauče. Radovedni smo, kaj pravijo h kompromisu voditelji JRZ in JNS v Ljubljani? V Ljubljani so klerikalci Živkoviča napadli z gnilimi jajci, v Kranju so se z njegovimi pristaši znašli v pravcatem sračjem gnezdu. Sigurni smo, da bosta
pri prihodnjih svobodnih občinskih volitvah kranjski delavec in meščan temeljito pomedla z brez-načelnostjo in breznačelnimi kom-promisarji.
Izpod Šmarne gore
Prvič se oglašamo v «Slov. besedi*, ki žalibog ni pri nas posebno razširjena. Tisti pa, ki jo beremo, vemo, da piše tako, kakor zahtevajo koristi slovenskega malega človeka. Pri nas smo razen malih kmetov sami delavci, ki garamo pri raznih podjetjih za male mezde, pa mnogokrat preko postavnega časa. Prav posebno skrb kaže za delavce Dukičevo podjetje, ki ima kamnolom pod Šmarno goro. Prisiljeni smo bili, da se obrnemo na Delavsko zbornico in preko nje na inšpekcijo dela za odpomoč. Bomo videli, če bodo nastopile znosljivejše razmere. Če bo treba, bomo o tem Še pisali. — Naša občina je v klerikalnih rokah. Tudi delavstvo v Dukičevem kamnolomu je bilo v klerikalni organizaciji. Pa se klerikalci za delavce niso prav nič brigali. Tudi drugače občani niso s klerikalno občinsko upravo prav nič zadovoljni. Prepričani smo, da bi občinske volitve, če bi se danes^ vršMe, izpadle popolnoma drugače in bi zmagala združena opozicija. Ljudje nimajo dovolj kruha in zaslužka, obetali pa so jim raj na zemlji in v nebesih. — Pred nekaj tedni se je prav mnogo govorilo o čudni vzgoji, ki jo je kazal neki mlad klerikalni učitelj na neki šoli v naši občini. Žalibog so ljudje tako preplašeni, da nimajo poguma, iskati pomoči pri sodniji, kjer bi jo gotovo dobili. Revež je pač revež. Vedno je dvakrat tepen.	Delavec.
Vsak po svoje.
V	neki umetniški družbi v Parizu je nekdo omenil, dla je imel Pascal kot dijak navado, da si je glavobol odpravljal z reševanjem težkih geometrijskih nalog.
«Pri meni je bilo ravno nasprotno,« je dejal Tristan Bernard, ki se je tudi nahajal v družbi, «jaz sem imel navado, da sem se s pomočjo glavobola reševal geometrijskih nalog!»
I „Hotel Bellevue”
gj najlepša razgledna točka v Ljubljani, priznano prvovrstna kuhinja, = izborna vina In pivo; lepe čiste tujske sobe. — Pension od Solu do 66'—. Krasne terase, lastni gozdni park, avtogaraže, kopeli v m hiši. NOVO: hotelski gosti imajo na razpolago udobne kabine za H= soinčne kopeli-in prho. V seziji večkrat koncert. Izreden užitek HH	za letoviščarje,
Ul Zahtevajte prospekte.	Telefon	interurban	30—42.
Isto se priporoča cenjenim gostom
H restavracija grand hotela Union
Iji lepo urejen senčnat vrt, v seziji večkrat koncert. Prvovrstna ku-e	hinja, izborna vina in pivo. Cene zelo zmerne.
IH Postrežba točna!	Telefon	37—42.
^	Vina imamo samo prvovrstna, kupljena naravnost
od vinogradnikov.
m	Se	priporočam
§gl	P.	ŠTERK,	restavrater, itd.
Inserirajte v Slovenski Besedi
Priporoča se s Solidno znana gostilna
„DERENDA“
LJUBLJANA, Rimska cesta štev. 4.
Postreženi bodete z prvovrstnim dolenjskim cvičkom in drugim vinom, dnevno sveže pivo čaša Din 3'— Vsak čas na razpolago gorka in mrzla jedila. — Postrežba solidna, cene nizke! Lep senčnat vrt, salon in sobe za sestanke na razpolago. Vljudno se priporočata
Fran in Kati Derenda.
Za k«nzorcij (Slovenske besede*: dr Dinko Puc. Za uredništvo: dr. Stanko Jur. Tisk DelniSke tiskarne, d. d., predstavnik Ivan Ovsenik — vsi v Ljubljani.