PßOLETÄREC
ŠTEV,—NO. 1099.
CHICAGO, ILL., 4. OKTOBRA, (OCTOBER 4,) 1928.
LETO—VOL. XXIII.
VSEBINA.
članki.
Ameriške religije v predsedniški kampanji.
Al Smith se zna prilagajati.
Klic našemu ženstvu.
O razvoju socialne družine (Ivan Molek).
Šesta redna konvencija S. D. Z. v Lorainu.
Veličasten socialistični kampanjski shod v Los Angelesu.
Pet predsedniških kandidatov v Ohiju.
"Prijatelji delavstva".
Stanje jugoslovanske federacije S. L. P. ob njeni 17. konvenciji v Detroitu.
iz našega gibanja.
Poročilo o Thomasovem shodu v Clevelandu.
Slavnostna otvoritev društvenega doma v Bon Airju.
Kako je na premogovnih poljih v vzhodnem Ohiju.
Collinwoodska slovenska deca katoliških staršev se vzgaja v novi šoli.
Nekaj novic iz milwauškega mesta. Priredbe v Girardu, Ohio.
Velika slovenska prireditev v San Franciscu. V soboto 6. oktobra bo plesna zabava druš.
Pioneer št. 559 SNPJ. v Chicagu. Naznanilo članstvu kluba JSZ. v Girardu, O. Kampanjski fond J. S. Z. Zastopniki "Proletarca".
razno.
Pod spovednim pečatom, roman. Klic sodrugom, poem, Jos. Pezdirtz. Datumi Šubljevih koncertov. Dramski zbor "Nada", odsek J.P.S., bo imel 7. oktobra prvo predstavo v tej sezoni. Koncert T. Šublja v Milwaukee. Prihodnji koncert pevskega zbora "Lira"
v Chicagu. Ivan Kaker (nekoliko življenjepisa). Odgovor uredniku Proletarca (Frank
Stonich). Vščipci.
Listnica uredništva.
Entered as second-class matter December 6, 1907, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March Srd, >»78.
Published by Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba (Jugoslav Workmen's Publishing Co.) Izhaja vsak četrtek. Published Every Thursday. Naročnina (Subscription Bates): United States and Canada za vse leto (per year) $3.00, pol leta (half year t $1.75: Foreign Countries, za leto (per year) $8.50; pol leta (half year) $2.00.
Address: PROLETAREC, 3639 W. 26th St„ Chicago, 111. — Telephone: ROCKWELL 2864.
..............................................Iiiiiiiii........................................................
4853235353234823484823235323484848234853535301000100020212012348534823534853534853532348534848235353235353235348
55555555555TYXWR5555555555555555555555555555U5555555555555555555555555555555555
55555555555555555555555555%555555555RX55555/555555555555555555555555555555555555
Vstopnina 75c.
v nedeljo 21. oktobra ob 3. popoldne
V DVORANI C S. P. S.
Poleg drame govori, petje, godba. Zelo obširen spored.
Prebitek gre v fond za Dom J. S. Z.
NORMAN THOMAS
- IN-
JAMES H. MAURER
sta vaša kandidata
Zborovanje ohijske konference
-se vrsi-
v nedeljo 14. oktobra ob 10.dopoldne
V SLOVENSKEM DELAVSKEM DOMU, COLLINWOOD, O.
Večer pred zborovanjem, to je, v soboto 13. oktobra
KAMPANJSKI SHOD IN VESELICA
v Slovenskem Delavskem Domu.
IHiBiBBaiBiBiBiBiaigiiHiBimimraiffllmlmit
Zborovanje zavednega slovenskega delavstva v Kansasu pod avspicijo konference J. S. Z. se vrši
v nedeljo 21. oktobra ob 2. popoldne
V ARMA MOOSE HALL,
ARMA, KAN S.

PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV.—NO. 1099.	CHICAGO, ILL., 4. OKTOBRA, (OCTOBER 4,) 1928.	LETO—VOL. XXIII.
Upravništvo (Office) 36S9 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864.
>	i	«ifTi* ■ *1	'—■
AMERIŠKE RELIGIJE V PREDSEDNIŠKI KAMPANJI
KAKO PRAZNA JE sedanja volilna kampanja demokratske in republikanske stranke, je med drugim dokaz tudi "religious issue". Razposlanih je bilo že ogromno pisem, izdane so kampanjske knjige in širijo na milijone letakov, v katerih se obravnava "versko vprašanje". Demokratski predsedniški kandidat je katoličan, pobožen katoličan, ki gre vsako nedeljo v cerkev, član mnogih verskih in klerikalnih organizacij. ¡Republikanski predsedniški kandidat je po veroizpovedi Quaker, tudi pobožen, kakor se že tolmači pobožnost v ameriškem bizniškem svetu. Te vrste pobož-njaki so dobro predstavljeni v Upton Sinclair-jevi knjigi "They Call Me Carpenter". Verska nestrpnost glasom ustave ne bi imela nobenega mesta v ameriški volilni kampanji, toda s čem naj se ljudstvo peča, če mu odvzamejo še to? Kandidat je obeh strank se razpravi o kritičnih problemih tako previdno umikajo, da masa ne ve pri čem da je, pa je dostopna agitaciji, ki se suče v bojih med verstvi.
Tradicija je, da mora biti demokratski in republikanski predsedniški kandidat pripadnik kake protestantske sekte. Bilo je nesmiselno misliti, da bi mogel biti katoličan nominiran na konvenciji ene ali druge omenjenih strank, ne-glede na sposobnost. A končno je le dosegel nominacijo katoličan Al Smith, čigar pristaši so se prizadevali, da mu jo izvojujejo, že dve leti pred nominacijsko konvencijo 1924 in od tedaj vsa štiri leta do letošnje konvencije v Houstonu. Bil je nominiran, ker protestantovski del demokratske stranke ni imel nobenega kandidata, ki bi mogel v popularnosti tekmovati s Smi-thom, in pa, ker je imel Smith za seboj zagotovljeno finančno pomoč kapitalistov ter močno, spretno politično mašino v vzhodnih državah. Tako je dobil katoličan nominacijo in de-mokratje ter republikanci se sedaj lasajo v listih, na sejah, v cerkvah in kjer se pač morejo radi vere. Oba kandidata obsojata "versko vprašanje" in se zgražata nad "versko nestrpnostjo"; komaj pa časopisje objavi njune današnje izjave, že se dobi kak vpliven republikanec, ki zagrmi proti Smithu, ker je katoličan. In nato zarohni kak demokrat, pa je spet ogenj
v strehi. Kampanjska odbora pa hitita zanika-vati vsako odgovornost za tak boj — a boj le plamti, kajti ničesar ni lagljega kakor prepir radi vere.
Katoliška cerkev oficielno izjavlja, da je v sedanji, kakor v vsaki drugi volilni kampanji popolnoma nevtralna. In oficielno je res "nepristranska". V praksi pa agitira na vse pre-tege z vsemi sredstvi za izvolitev Al Smitha. Poglejte npr. ameriške slovenske klerikalce, kako se navdušujejo za Smitha. Pred štirimi leti. so bili napram demokratskemu predsedniškemu kandidatu zelo hladni, ker ni bil katoličan. Velika organizacija Kolumbovih vitezov je katoliška propagandistična organizacija prvega reda, in kot taka je seveda v glavnem politična —. oziroma politično-verska. V zadevah Mehike ni prav nič skrivala svojega lica, nego je enostavno zahtevala od ameriškp vlade, da se zavzame za preganjane katoličane v Mehiki in da protektira "ameriške interese" na oni strani Bio Grande z vsemi sredstvi — na kratko rečeno, Kolumbovi vitezi so skušali ustvariti položaj, ki bi dovedel do vojne med Zedinjenimi državami in Mehiko. To je "politika". Martin H. Carmody, predsednik Kolumbovih vitezov, pa je ob priliki njihove prošle konvencije izjavil, da se kot organizacija ne bodo vmešavali v predsedniško kampanjo; uradno se res ne vmešava. Toda gospodje odborniki delujejo za Smitha in pri tem jim pomaga to, da so odborniki. Ni namreč vseeno, ali si kot agitator samo navaden smrtnik, ali pa glavni odbornik te ali one velike organizacije. Kolumbovi vitezi torej agitirajo za Smitha z vsem navdušenjem, ne zato ker je Smith demokrat, ampak ker je katoličan. KSKJ. je nepolitična na papirju. Njen aparat po vsi deželi deluje neuradno za Smitha. Odborniki katoliških društev in nižja duhovščina politizira za Smitha. Višja je oprezna, kajti katoliška cerkev je v ameriški politiki "nepristranska".
Proti Smithu pa divjajo bigoti na drugi strani; posebno se razlegajo svete besede zgražanja z lec protestantovskih pastorjev v južnih državah. Kakor katoliška, so tudi vse druge religije v tej deželi pečajo s "politiko". Drugače
ne bi imele čemu eksistirati! Protestantovski bigotje v južnih državah npr. se trudijo prepovedati vsako poučevanje v šolah o evoluciji, kajti o postanku sveta in človeka poznajo samo eno edino "resnico", in ta je v svetem pismu. Ku Klux Klan npr. je organizacija protestantovskih bigotov, ki mislijo, da je Bog njih izbral za izvoljeno ljudstvo, ne pa Žide, katoličane in bolj-ševike. V južnih državah so se celo škofje razvneli proti Smithu, seveda ne katoliški. Protestante jezi, ko vidijo, kako imenitno je organizirana katoliška cerkev v politiki. Agitira, pa je oficielno vendarle nepristranska. Ampak tu in tam se vseeno izda. Neki jezuitski list v Italiji je priobčil takoj po Smithovi nominaciji več člankov, v katerih pripoveduje, kako silno bo
povečan vpliv katoliške cerkve, ako bo izvoljen katoličan za ameriškega predsednika. In skoro vsi katoliški listi po svetu so izražali svoje zadovoljstvo, nekateri toliko nerodno, da so s svojim vzradoščenjem prilivali olje na ogenj protestantske protiagitacije.
Predsedniška kampanja, v kateri domini-ra pivo in vera, je žalostna kampanja, neglede kako vzruja milijone volilc^v. Pričkanje o vinu, pivu in veri ne zahteva mislečih volilcev. In ljudje zelo neradi mislijo. Milijonarji, ki vodijo kampanjo obeh strank in jo financirajo, so lahko veseli. Brez težav so odvrnili ljudstvo od resnih problemov ter jih nagnali v tok gostilniške politike. Njim se izplača, ker ljudstvo plača.
jijtjt
KLIC NAŠEMU ŽENSTVU ZA SODELOVANJE
Dne 6. novembra bo glasovalo milijone žensk. V kampanji obeh strank denarne oligarhije se posveča posebno pozornost agitaciji med ženstvom. Dokler niso imele volilne pravice, jih niso poznali. Odrekale so jim enakopravnost in zametavale njihove zahteve. V marsičem velja še vedno dvojna mera. Delo, ki ga izvršuje ženska, je navadno manj cenjeno in manj plačano, dasi je izvršeno enako dobro, kakor ako ga opravljajo moški. Ali bodo volilke dne 6. novembra glasovale za stranko, ki se je vsikdar borila za pravico žensk, ali za tiste, ki so jih jim odrekali? — Socialistično gibanje po vsem svetu se bori za pravice žensk, za njihovo osvoboditev iz oklepov socialne krivičnosti od vsega začetka. Milijone žensk po vsem svetu se tega zaveda in so aktivne v delavskem socialističnem gibanju. Isto mora prej ali slej storiti tudi ameriško ženstvo.
Nasprotniki ljudskih interesov so
v tej volilni kampanji aktivni na vso moč
tudi med ženstvom. Ženske imajo volilno pravico, in oni hočejo, da glasujejo za kandidate, katere so nominirali privatni interesi, torej za demokratske ali pa republikanske.
Ženske, ve čutite socialno neenakost. Socialisti so bili prvi, ki so se borili za vaše pravice, za izbrisanje pravila dvojne mere. Za volilno pravico za ženske so se borile naše stranke po vsem svetu. Socialisti so vedno zahtevali iste pravice za ženske kakor jih imajo moški. Zahtevajo zanje enako plačo kakor jo dobivajo pri enakem delu moški. In zahtevajo zanje socialne olajšave, ki jih potrebuje ženska kot mati. Zahtevamo zakon, ki bi preprečil industrial-cem izkoriščanje ženske v delavnici, kar zna-či, ne več kot osem ur dela dnevno po dnevu, odprava nočnega dela za ženske, kjer je to mogoče, drugod pa skrajšanje nočnega šihta na šest ur z regularno plačo in dobre higijenske naprave. To so ene izmed reform, ki jih zahtevamo, cilj pa nam je sistem, v katerem mati ne bo več prisiljena služiti kruh v tovarnah, nego se bo lahko popolnoma posvetila gospodinj-
stvu in oskrbi otrok, da bo delavčeva družina res lahko imela dom, ki bo vreden tega imena.
Stranke, ki niso ničesar storile v boju za dosego ženskih pravic, hočejo danes, da ve glasujete zanje. Pomaga jim cerkev, pomaga jim denar, ki jim omogoča izdajanje posebne agi-tacijske literature za ženske, najemanje agita-toric, lokalov, prirejanje zabav itd.
Ve veste, čemu hočejo vaše glasove! In ve tudi veste, da če bi bile ženske poučene kakor niso, da bi glasovale za socialistično stranko, katera edina zasluži njihove glasove. Vaša naloga je, da jih poučite. Naročite iz kampanjskega urada soc. stranke posebne letake za agitacijo med ženstvom. Širite med njim vse druge socialistične letake in liste. Navajajte jih, da bodo prihajale na socialistične shode. Organizirajte v vsakem klubu JSZ. poseben ženski agi-tacijski odsek. Kjer kluba ni, apeliramo na naše somišljenice, da organizirajo ženski agitacij-ski klub. Ve lahko pripomorete, da dobi socialistična lista tisoče ženskih glasov, samo ako se zavzamete za agitacijo. Sodružice, v akcijo! Borba za pravico in resnico, borba proti krivici in izkoriščanju je tudi vaša borba!
Al Smith se zna prilagoditi
Al Smith je govoril v Milwaukeeju in listi so poročali, da ga je poslušalo 16,000 ljudi. To je mnogo in je med drugim znak, da progresiv-ci, katere je vodil pokojni senator R. M. LaFol-lette, ne vedo, kam bi. Demokratska stranka je bila do letos v Wisconsinu majhna, nepomembna in v kampanjah ni prihajala mnogo v po-štev. Republikanska stranka je imela regularno in progresivno krilo, socialistična pa je bila v Wisconsinu druga stranka.
V tem se je letos precej spremenilo vsled skrahiranja progresivnega krila v republikanski stranki. Al Smith je situacijo v Wisconsinu izrabil, ker je John Raskob preskrbel dovolj gotovine, kajti Smithova kampanja stane. Na shodu dne 29. sept, v Milwaukeeju je Smith govoril o naprednosti in prohibiciji. Govoril je z ozirom na psihologijo WiscQnsincanov ter hvalil njihovo naprednost, obsojal republikansko nazadnjaštvo, pripovedoval o osebni svobodi, ki se. povrne z njegovo zmago in s tem se povrne tudi pivo — to pa v Wisconsinu mnogo pomeni, zato demokratje upajo na velik uspeh.
Kadar pa govori Smith v državi, ki jo imajo v rokah nazadnjaški, bigotski demokratje, nasprotniki znanosti, osebne svobode in piva, tedaj ubira Al povsem druge strune. Obljube nič ne stanejo in načel se med demokrati in republikanci ne pričakuje.
Nekateri ljudje, katerih spomin ne sega daleč nazaj, bodo prihodnje leto zopet zelo "razočarani", posebno ako bo Smith izvoljen, kajti o osebni svobodi in pivu bodo potem odločevali v Washingtonu bolj demokratje iz južnih držav kakor pa predsednik Smith in njegova Tammany.
£
VELIČASTEN SOCIALISTIČNI KAMPANJSKI SHOD V LOS ANGELESU.
Kampanjskega shoda socialistične stranke v Los Angelesu se je udeležilo tri tisoč ljudi. Glavni govornik je bil Norman Thomas. Predsedoval je pisatelj Upton Sinclair. Govorila je tudi Lena Morrow Lewis, ki kandidira v zvezni senat na socialistični listi ter več drugih. Shod je bil v vseh ozirih triumf socialistične kampanje. Kolekta na shodu v agitacijski fond je znašala nad $1,700. Zelo uspešne shode je imel Thomas tudi drugod po zapadu, kot v mestih San Francisco, Salt Lake City, Spokane, Butte, Portland itd. Za Thomasom obišče vse te kraje socialistični podpredsedniški kandidat James H. Maurer.	H
d^f
Naročite si knjigo "Beg iz teme". Vezana v platno stane $ 1.76.
i .....................................■ ■■■■■■■■■■■
i 0 RAZVOJU SOCIALNE DRUŽINE ;
—
PREDAVAL IVAN MOLEK
v Milwaukeeju, Wis., dne 25. marca, 1928 ! ■___■
r lllirilllllllllllinillllllllllliiiiiiiiiiiniiiiiiii'.
(Nadaljevanje.)
Reakcijonarni ljudje, ki dominirajo vlado in zakonodajo, se posmehujejo tej resnici in odgovarjajo z dvatisoč let starim argumentom: Tako je bilo in tako bo . . . Tako sta odredila natura in njen Bog . . . Tako zahteva človeška natura . . . Družinski čut, to je čut individualne družine, je prirojen.... Družina je enota naroda in države, s katerima živi in pade; ako pade družina, pade narod, pade država, pade civilizacija ...	/
Stara pesem. Piškav argument. Ni res, da je vedno bilo tako, in najmanj je res, da je stara forma družine človeku naturna in prirojena. "Človeška natura" je najprikladnejša luknja, v katero se vselej skrijejo zagovorniki starega reda, kadar jim zmanjka argumentov. Saj pravijo, da je tudi vera in verska morala prirojen "čut"; .dalje govore o domovinskem ali nacionalnem "čutu". Filozofi in psihologi stare šole vam pripovedujejo, da je deklicam prirojeno, da pestujejo punčke iz cunj, da so možje po na-turi poligamični in žene monogamične ter da je človek po naturi sebičen v ljubezni kakor glede premoženja. Vse to je plain bunk. (George A. Dorsey.)
Človeku je prirojeno le tisto, kar dela takoj po rojstvu avtomatično — in nič drugega. Vse drugo je odvisno od vzgoje, razmer in okolice. Vse drugo je navada. Človek je fizično o-gromna zbirka stanic, po svojem obnašanju in delu je pa ogromna zbirka navad. Mnoge navade so tako stare, da postanejo železne srajce, potem pa dolže naturo. Natura sama nima pri tem nič opraviti; natura je mehka kot vosek in pohlevna kot ciganski osliček, če jo znaš obvladati. Morda porečete: Ako se človek rodi kot avtomat, odkod pa so talenti? Odgovor je, da talenti se razvijejo kasneje, ko razmere človeka brusijo in kujejo.
Družinska — kakor individualna — sebičnost je tudi navada, ki je prišla z razmerami in izgine z razmerami. Človeška sebičnost je identična z individualističnim čutom in izhaja iz individualne odgovornosti. Ker je bil človek prepuščen sam sebi in je bil odvisen le od svoje pesti in svojih možganov, in ko je bil končno še uverjen, da "svaki neka zase Boga moli", kajti vsakdo je sam odgovoren za svojo "dušo", se je seveda navadil ceniti samega nad vse druge in živeti le zase in krvne svojce. To izvira iz o-nega ozkega mentalnega obzorja: "Mi smo tukaj, nad nami je Bog, pod nami pekel in okrog nas je sovražnik". Saj ni čudno, če je bil primitivni človek osebno, družinsko in nacionalno
egoističen ali sebičen. Tako je bil navajen in take so bile njegove življenske razmere.
Nobenega ražloga pa ni, da bi bil človek vedno tak. Najmanjšega razloga tudi ni, da bi se človek, ki je vse to spoznal — jokal za današnjo sebično državo, ki pade s staro družino vred. Da, država, politična forma vladavine, je zapisana isti usodi kakor individualna, mono-gamična družina. Nobena žavba je ne reši. Civilizacija pade? Da, krščanska in kapitalistična civilizacija! Tudi tej ne bo pomagala nobena žavba. Morala bo iti v grob za svojimi predniki. Duhovniška civilizacija na stari Kreti, v Babilonu in Egiptu je šla in za njo je šla grško-rimska suženjska civilizacija — toda ljudstva so ostala in obdržala materijalne pridobitve teh civilizacij. Istotako ostanejo ljudstva v bodoče in ohranijo vse ono, kar je dobrega v sedanji civilizaciji. Dobro pa je le ono, kar se lahko prilagodi novi in boljši civilizaciji, novi in boljši organizaciji človeške družbe.
Razvoj strojne produkcije in modernih prometnih ter občevalnih sredstev je v zadnjih sto letih tako spremenil socialno življenje v civiliziranih deželah, da morajo biti tudi sveti in častitljivi stari temelji afektirani. Da so res prizadeti in da se majejo ter rušijo, vidimo vsak dan, če pazno gledamo okoli sebe. Potrebno pa je, da tudi razumemo, zakaj je tako. Ko to enkrat zaznamo in pojmujemo, nam bo jasno, da družina, narod, politična vladavina, moralno pravo in drugi slični temelji stare družbe niso nikakršne nepremagljive Petrove skale, za kakršne jih prikazuje stara ideologija, ki bi bile na svetu od vekomaj do vekomaj — temveč so le stopnje v razvoju človeške družbe. Nič ni stalnega! Vse se rodi, raste in razpada v procesu evolucije. Vsaka institucija, pa naj obstoji tisočletja, je le odraz, odsev svoje dobe.
Primitivna produkcija potrebščin je bila individualna. Vsakdo je delal zase. Delo na roke je bilo počasno in glavni smoter je bil, da se zadosti potrebam. Na kupičenje blaga ni nihče mislil. Produkcija je bila organizirana le po družinah in zadrugah. Vsaka hiša je bila obenem delavnica: predilnica, tkalnica, kolarnica, mlin, pekarija, mesnica itd. Vsa proizvodnja je bila torej koncentrirana v družinskem življenju. Delavec, ki ni bil suženj, je bil obenem lastnik produkta, katerega je deloma sam porabil in deloma zamenjal.
Iz teh razmer se je izobličila družinska in individualna čutnost, zavednost, sebičnost, oholost in druge take lepe lastnosti, ki dičijo primitivno agrarno družbo. Te razmere so tudi povzročile, da se je razvilo toliko jezikov in verstev. Ljudje so se privezali na en kraj, izolirali se od drugih rodov in živeli sami zase toliko časa, da jih je pregnala invazija močnejšega ljudstva. Saj še danes dobite v zaostalih krajih na kmetih, kjer ni železnice, posameznike, ki se niso nikdar premaknili iz svojega; rojstnega
kraja; v neciviliziranih deželah pa najdete cele rodove takih ljudi, ki vse svoje življenje precepe v enem gnezdu. Tako so nekoč živeli z malimi izjemami povsod v Evropi in Ameriki. Ne smemo se torej čuditi, če je vsaka naselbina imela svojega domačega boga in svoj dialekt, iz katerega se je sčasoma razvil nov jezik. Ljudstva so bila organizirana le za vojno, igre in verske praznike. Organizirana sta bila torej le rop in zabava. Delo ni bilo organizirano. Vsaka družina je producirala zase.
(Dalje prihodnjič.)
«J>8
Prijatelji delavstva
Ross republikanske stranke Mr. Butler je potrošil četrt milijona dolarjev v naporih, da uniči unijo tekstilnih delavcev v New Bedfor-du; nedavno je bil razkrit tudi kot najemnik privatnih detektivov, ki so imeli nalogo podkupiti duhovnike, da bi rekli svojim ljudem, naj se vrnejo na delo. Raskob, ki načeljuje demokratskemu kampanjskemu odboru—v boju proti delavstvu celo spretnejši kot Butler—je razbil unijo avtomobilskega delavstva z ustanovitvijo checkoff kompanijske unije za 75,000 delavcev General Motors korpor arije v Flintu, Mich. Ne ypraša se, če hočeš ali nočeš v Rasko-bovo kompanijsko unijo. Vzameš delo, in presto! od tvoje prve plače odračunajo članarino.
Ako ti ni prav, dobro, 100,000 brezposelnih avtomobilskih delavcev išče službo. — Labor Age.
«¿78 5^58
Šesta redna konvencija Slovenske Dobrodelne Zveze
Slovenska Dobrodelna Zveza je "domača" organizacija, v kateri člani drug drugega poznajo veliko bolj kot v katerikoli drugi jugoslovanski podporni organizaciji, z izvzetjem samostojnih društev. Njen delokrog je samo v državi Ohio, največ seveda v Clevelandu in bližnji okolici. Deluje okrog 18 let. Imela je dosedaj šest konvencij, vse v Clevelandu razen prošle, ki se je vršila v bližnjem Lorainu od 10. do 14. septembra. Zborovala je pet dni, a je morala dodajati "over time". V petek npr. je zborovala do polnoči. S kraja so mislili, da se bodo pobahali z "novim rekordom" in skon-čali delo v teku treh dni, pa ni šlo. In če zboruje taka konvencija pet dni, je to proporčno več, kakor če bi zborovala recimo konvencija SNPJ. 12 dni. Stare hibe naših konvencij so se ponovile tudi na tej. Največ časa se je porabilo prve dneve z dolgoveznimi debatami, proti koncu so pa na vso moč hiteli reševati važne zadeve, pri katerih bi bila paznost umestna in potrebna.
S. D. Z. je imela glasom tajnikovega poročila dne 30. junija 1928 v oddelku odraslih 5,707 članov in v mladinskem 2,642, imovine pa nekaj nad $558,000. Skoro vso ima posojeno na posestva članom in deloma tudi nečlanom v Clevelandu. Štiri petine njenega članstva živi v Clevelandu.
S. D. Z. šteje 45 društev, seštinštirideseto pa je bilo ustanovljeno v Lorainu v času konvencije. Konvencija je štela 69 delegatov; vsaki je zastopal povprečno nekaj nad 80 članov. Skupaj z glavnimi odborniki je štela konvencija 83 članov.
Značilnost konvencije je bila, da je po dolgi razpravi sprejela kak predlog, in ga potem z ravno tako dolgo razpravo zopet porušila.
Precej se je razpravljalo, sklepalo, podiralo in zopet sklepalo, tudi o plačah glavnih odbornikov, ki so skoro vsem prilično zvišane.
Plača predsednika je $600 letno; dosedaj je bila $250 letno. Povišana je torej za več kot polovico. Plača podpredsednikoma je zvišana od $25 na $75 letno. Tajnik bo prejemal $225 na mesec, ob enem pa je konvencija dovolila odboru, da mu sme najeti pomočnika. Plača zapisnikarju je zvišana od $40 na $75 na leto. Kakor prej, bo prejemal tudi po novih pravilih še $3 od vsake seje. Glavni blagajnik bo prejemal $350 letno, kakor dozdaj. Plača nadzornikov je $25 letno in $3 od seje, za vsako pregledovanje pa dobe še posebej $20. Prej letne plače niso imeli. Nekaterim odbornikom je konvencija nakazala povišanja tudi za nazaj do prejšnje konvencije. Predsedniku konvencije John Gorniku je dala $50 nagrade, podpredsednikoma pa $25 vsakemu.
Volitve odbora so se vršile na zaključni seji v petek zvečer. Predsednik Gornik je izvajal, da so volitve važne, da ima glavni odbor veliko odgovornost, da ima S. D. Z. člane vseh verskih in političnih prepričanj in je zato nič več kot prav, da so kot taki zastopani tudi v glavnem odboru. Ker ima S.D.Z. društva tudi izven Clevelanda, naj slavna delegacija pri vo-litvi odbora to upošteva. Delegacija pa je glasovala po "prepričanju" večine in odbor je ostal ves prejšnji razen dveh članov gl. porotnega odseka ter vrhovnega zdravnika. John Gornik ostane predsednik in je bil izvoljen formalno in z ovacijo. Ko hitro je bil predlagan, je nekdo planil s predlogom, da se nominacije zaključi in predlog je bil seveda sprejet. V tisti naglici je bilo le čuti, kako se je nekdo podvizal in je predlagal za predsednico Mrs. Agnes Zalokar. John Gornik je predsednik S. D. Z. že 18 let. Prvi gl. podpredsednik je Fr. Černe, druga gl. podpredsednica pa Mrs. Julija Brezovar. Primož Kogoj je bil ponovno izvoljen za gl. tajnika brez opozicije; zapisnikar je James De-bevc, blagajnik Jernej Knaus, nadzorni odbor, Janko Rogelj, Louis Pire in Ignac Smuk. V nadzornem odboru je razlika ta, da bo predsednik v novem Rogelj, v prejšnjem pa je bil L. J. Pire. V finančnem odboru so F. M. Jaksich, L. Kušlan in Jos. Lekan. V porotnem odboru so Louis Balant, Albina Novak in Louis Jerkič. Balant in Jerkič sta edina nova člana glavnega odbora. Za vrhovnega zdravnika je bil izvoljen dr. F. J. Kern; kandidirala v ta urad sta tudi dr. James Seliškar in dr. Oman. Dosedaj je bil vrhovni zdravnik dr. Seliškar. Glasilo ostane "Ameriška Domovina", za katero je glasovalo 55 članov konvencije, za "Enakopravnost" pa 26. Pogodbo z glasilom napravi gl. odbor; navadno ponudijo listi, ki se potegujejo za glasilo kake podporne organizacije, svoje pogoje, predno se glasuje za preferenco. V tem slučaju dobi glasilo omenjeni list, ne da bi navedel v naprej kake pogoje. "A. D." je sicer tesno spojena s S. D. Z. in na vodstvu so njeni ljudje, zato dobi v tisk tudi tiskovine, vsled česar se G. M. K. v svojih poročilih o konvenciji zelo pritožuje, kajti on naglaša, da bi moral dober odbor, kateremu bi bil interes S.D.Z. več kakor pa interesi Pirčeve tiskarne,
vprašati za cene še v kaki drugi in potem naročiti tiskovine v oni, ki bi dala najboljše pogoje. Spor v tem oziru je največ vsled tega, ker odbor S.D.Z. prezira tiskarno "Enakopravnosti", katero ne vpraša niti za cene, kajti to bi pomenilo konkurenco Pirčevi tiskarni.
Prihodnja konvencija se bo vršila v Collinwoodu v Slov. del. domu. V petek okrog polnoči je bila šesta konvencija S.D.Z. zaključena s petjem "Hej Slovani". To je pri njih že star običaj. Vzlic svojemu slovanstvu pa je konvencija sprejela v nova pravila točko, da sme vsakdo pristopiti v S. D. Z., ki odgovarja zdravniškim predpisom, neglede na narodnost. — Slovenskemu domu na Holmes Ave. v Collinvvoodu je dovolila $21,000 posojila proti 5%% obresti. — Razpravljala je o svojem skladu za onemogle, ki ga je ustanovila pred 9. leti, toda je naletela na zapreke pri za-varovalninskem komisarju, ki je menda hotel, da stvar boljše preračunajo. Zadnja konvencija je sklenila, da prejema iz tega sklada vsak član S.D.Z., ki dopolni 60. leto starosti in je že najmanj deset let pri Zvezi ter je onemogel in nesposoben za delo $20 mesečne podpore, in če je bolan, prejema poleg te tudi bolniško podporo. Po 70. letu starosti pa je upravičen do pokojnine $20 na mesec vsak član.
Na konvenciji je bilo precej opozicije, lahko bi človek rekel, proti "stari gardi", ki pa ni imela načelnega značaja. Poskušala je odvzeti Pircu glasilo s predlogom, da ustanovi Zveza svoje glasilo, a je propadla, dasi je bila debata obširna. O opoziciji piše G. M. K. med drugim:	'
"Glede delegacije se je že prvi dan opazilo, katera grupa kontrolira konvencijo. Od 85 delegatov in gl. odbornikov je bilo v opoziciji pri raznih predlogih, kateri jim niso ugajali nekako od 25—30 delegatov. .Manjšina je bila poražena skoraj na vsej črti, enako pri volitvah. Manjkalo jim je taktičnega vodstva in ako tega ni, je vsak poiskus fiasko, na kar bi morali računati in marsikje odnehati, ker so že naprej vedeli, da jih /čaka neizogiben poraz. S tem so si samim sebi zadali udarce, da jih večina ni poslušala pri raznih predlogih, kateri bi bili v resnici v korist zveze, bili pa so poraženi radi netaktike. V kolikor sem lahko opazoval, ni bilo niti nikake prave zveze med njimi, vodili so različno brez dobrega premisleka, medtem ko je bila večina vedno kompaktno za svojimi voditelji."
S. D. Z. je po zatrdilih njenih funkcionarjev in glasila politično in versko nepristranska. Kako je politično nepristranska, razvidite iz sledeče notice, ki je bila priobčena v "A.D." i dne 14. septembra:
". . . Malo je manjkalo pa bi konvencija Zveze postala brzojavni pozdrav predsedniškemu kandidatu Smithu. Navdušenje je bilo splošno. Toda konečlfo je prevladalo mišljenje, da onim, ki niso še izvoljeni, ni treba čestitati, povdaqajoč, da bo Smith vseeno izvoljen, in ga bo kot predsednika Zjedinjenih držav lahko pozdravila prihodnja konvencija ..."
^ t^i ^
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Collinivood, Ohio. — Ni bilo mogoče priobčiti v tej številki. V prihodnji objavimo vse.
Dopisi Bridgeport, Collinwood, o Farmer-Labor stranki v Penni in več drugih,ki so priobčeni v tej številki, so bili poslani za objavo v prošli, ker pa za vse nujno gradivo ni bilo prostora, so morali izostati.
HANS KIRCHSTEIGER:
POD SPOVEDNIM PEČATOM
(Roman, poslovenil E. K.)
SINOPSIS.
Kaplan Hercog, kateremu sta grenila dneve gospodujoča kuharica ter župnik, je šel po mučnem dnevu preziranja v šolo, da uči malčke veronauk. Kot vselej, se je preje sprehajal po polju, kajti zrak in narava mu je bila užitek, v župnišču pa je bil kakor jetnik. Pri bogatem mlinarju so se pripravljali na svatbo. Hčer Cenka se poroči s premožnim fantom iz sosedne fare. Topiči pokajo, fantje vriskajo, ljudje so pustili delo, da vidijo redko slavlje. Tudi otroci postanejo nepazni, da mora kaplan zaključiti pouk in jih spustiti ven, da si napasejo radovednost, sam pa odide proti domu.
Nadaljevanje.
Kaplan odide takoj v svojo sobo in gleda odtod, kako gre sprevod v cerkev. Celo pokopališče je polno ljudi, ki jih je radovednost od >vseh strani zgnala na kup. Kdo naj bi zameril samotnim ljudem z dežele, ki celo leto ne vidijo ničesar ter ne poznajo ničesar razven dela, da jim je taka svatba velika izprememba v vsakdanjem življenju! Že konji, ki pripeljejo svatbene goste v hitrem diru, obujajo zanimanje kmetov, pomenkujočih se s sosedi o vrednosti, barvi in o napakah vsake posamezne živali. S kritičnimi očmi pregleduje kmetica svilnate suknje in pozlačene avbe od neveste do zadnje botrice. Tudi gospod župnik ceni s pogledom izvedenca število gostov in obenem darove, ki odpadejo zanj danes pri oltarju. Celo ubogemu gospodu kantorju ne ostane žep na tak dan popolnoma prazen. Pred cerkvenimi vrati stojita že dva ministranta v rdečih suknjicah in belih srajcah ter držita z resnimi uradnimi obrazi razpeto rdečo vrv, star cingulum, kajti pri njima si mora vsakdo, kdor nosi svatebni šopek, kupiti za par novčičev pravico, da sme vstopiti v cerkev. Seveda morata mala dacarja oddati nabrane obole strogemu gospodu učitelju, kar jima je res žal. Ali ministranti niso zaman na glasu, da so naj-ve&ji prevejanci; na potu od cerkvenih vrat do zakristije, kjer gospod učitelj že hrepeneč čaka ter računa, koliko kozarcev piva si bode lahko kupil za to, se pač izgubi fantoma pest polna krajcarjev v žepih izpod rdečih sukenj.
V cerkvi ne mara kmet čakati niti minute dalje, nego je treba, ali pred cerkvijo ga nikoli ne mine potrpežljivost. Že pred pol ure je "skupaj zvonilo", a še vedno gleda vse na vrata velike gostilne pri "zlatem volu". S polnimi rokami opravkov hite ljudje sem-tertja. Šivilja mora še nekaj urediti na nevestini obleki, venčarica mora zvezati za več kakor sto oseb svatbene vence, poln koš rožmarina je treba razdeliti, gospod boter iz Brezovice je šele prišel in mora še hitro pojesti svojo godlo. Oj, ako gospod župnik ne bi priganjal, ne bi prišli v cerkev pred poldnevom. Njega pa opominja lastni želodec; celo uro gledati, kako drugi jedo in pijo, v tem ko je sam še na teše, — pač da bi skoraj rajši prepustil kaplanu svatovsko mašo!
"Prihajajo! Prihajajo!" se razteže od ust do ust med pričakujočo množico in vsi vratovi se podaljšajo. Godci in cerkveni zvonovi napravijo zmeso glasov, ki se zdi človeškim ušesom z dežele, da je lepa in slavnostna, župnikovemu psičku zadaj na dvorišču pa nikakor ne ugaja, vsled česar tuli strašansko.
Dopadljivo gleda kaplan skozi okno na sprevod, ki se pomika v cerkev. Velika svatba na deželi je mla-
demu duhovniku, ki je preživel vso svojo mladost za seminarskim zidovjem v škofovskem mestu, nekaj posebno zanimivega. Saj je pač prijatelj ljudskega življenja ter šeg in običajev na deželi. Njegovo oko se razveseljuje ob stari gorski noši, ki se prikazuje pri taki priložnosti zopet v vsej slikoviti lepoti; on občuduje krepke moške postave, ljubke plavolase device in glasno se mora nasmejati, ko se vaška mladina stepe za male krofe, ki jih razmetuje nevestina mati vso pot iz velike košare na obe strani.
Naenkrat pa utihne in resnoba ga prevzame. Preko pehajoče in suvajoče se množice vidi človeško lice bledo kakor nagrobni kamen, za katerim se skriva, da je lahko naopažena priča svatovskega sprevoda. Samo kaplan lahko vidi iz svojega okna to preplašeno, v bolečinah spačeno lice. Ruta na glavi, kakršna je v navadi na planjavi, pokazuje, da je oseba tuja v tem kraju. To priča tudi cela obleka, kolikor je ne skriva grobni kamen.
Kakor da bi izhajal iz tega lica mraz, pograbi kaplana za srce. Dobro čuti, da mora biti tam bolest, ki je človeška tolažba ne more izlepa oblažiti.
Tiste oči gledajo tako brezupno okrog, kakor da nimajo nobene solze več. Tiste oči — sedaj se razširjajo, da je človeka strah. Nehote zasleduje kaplanov vid smer tistega pogleda. Ravnokar je prekoračil ženin na strani mladega lepega kupa za godci stopnice, ki vodijo z vaškega trga na pokopališče. Moška postava, za dobre polglave večja kakor drugi moški, gleda ravnodušno ljudem čez klobuke. Njegove lice je podobno obrazu človeka, ki je ravnokar naredil dobro kupčijo in nič njegovega ne izraža, da gre svetemu dejanju nasproti, od katerega je vendar odvisna sreča celega življenja. Kvečjemu črna mestna obleka, čudno se odločujoča od gorske noše ostalih fantov in mož pokazuje, da je ženin in samo po» njegovi hoji se izpozna, da pripada kmetskemu stanu, ali ne tukajšnjemu, kajti lice mu je gladko obrito, vtem ko imajo vsi drugi poredne brke.
Sedaj je prišla tudi nevesta, bogata mlinarjeva Cenka za njim. Ob desni strani ji koraka ponosno važno gospod župnik. Samo pri prav posebnih svatbah, kjer se postavlja denar in bogastvo, spremlja župnik sam nevesto. Mlada pač ni več, lepa tudi ne in v črni svilnati obleki, še bolj pa pod težko bliščečo zlato avbo je videti še starejša in še manj lepa.
Zakaj se pač ni že zdavnaj omožila? O tem vedo največ ženske tam ob zidu pokopališča, ki iztezajo vratove, da bi jim kmalu popokale žile, in ki dajo tudi ustom dosti opravka, v tem ko so ušesa in oči že dosti na delu. Akoravno ne puste dobre dlake na nevesti, so vendar silno hude, da je prišel tuj fant, pa vzame njih sinovom bogato mlinarjevo hčer.
Sedaj so izginili vsi za cerkvenimi vrati, odprtimi na iztezaj. Godci jo odmahajo teptaje po stopnicah na kor, zadnji zvok govorov utihne in jeka zadnjega poka iz možnarja se izgubi. Šolski otroci s svojimi klopotajočimi torbami, ženske z molitvenimi knjigami in rožnimi venci se pehajo v cerkev, da bi prišli prav blizu oltarja in slišali, ali izreče nevesta svoj "da" glasno ali tiho, da vidijo, ali bodo gorele sveče na oltarju mirno ali pa bodo plapolale, kajti to je gotovo znamenje, ali bo zakon srečen ali nesrečen. Moški pa zapuščajo polagoma pokopališče, odhajajo v krčmo in zmerjajo krčmarja, ker je že dopoldan krstil- svatovsko vino.
Kaplanove oči hočejo zopet poiskati medlo, žalostno lice za nagrobnim kamnom, ali tudi to je izgi-
nilo. Mar je šla tudi ta oseba v cerkev? Naj bi našla tolažbe in pomoči v molitvi!
Samo nekoliko dečkov išče še po prahu ostanke pohojenih svatovskih pogač. Nekaterim kaplja kri iz rok, ki so jim prišle v boju za kolače pod žeblje podkovanih čevljev drugih dečkov. S solznimi očmi grizejo kosce, ki so jih z rokavi obrisali od največjega prahu.
III.
Tudi kaplan odide od okna v svojo soho. Še bolj tužno je sedaj tukaj, kajti noben žarek solnca se ne pritihotapi sem, ker je edino okno obrnjeno proti severu. Zato vlada celo leto tukaj zatohel mrak, v tem ko se mu vlije polna struja svetlobe v oči, ako vstopi v župnikovo sobo. In vendar je tudi kaplan prijatelj svetlobe; tudi on potrebuje solnca, še bolj za dušo, kakor za telo. Zunaj pa valuje morje blišča in luči. Zato mu ni več obstanka v temni izbi. Polo papirja vzame, zloži ga na osem gub, pa ga vtakne s svinčnikom v žep. Študirati hoče pridigo za prihodnjo nedeljo in to se mu posreči veliko bolj v božji lepi, prosti naravi, kakor v mračni samoti. Še brevir vzame pod roko in tako jo odmaha urnih korakov iz vasi, ven v njegov raj. Ljudje pa pravijo, da je tam puščava. Vse, česar še ni obdelala človeška roka, imenujejo puščavo; na tem koscu zemlje pa bi bilo zaman vsako delo. Velike in male pečine leže okrog, deloma ob-raščene z mahom, deloma popolnoma gole, in željno pije kamen solnčno toploto. Med skalami raste krasen praprot, visok skoraj kakor mož. Breze in mlade smreke, bori in trepetajoče trepetlike so se tukaj mirno združile. Celo cesarsko mesto bi bilo lahko veselo, ako bi imelo tako krasen .naravni park, ki mu pravijo tukaj puščava. To je kaplanov raj. Tukaj je ob lepih dnevih njegovo domovje; tukaj moli, tukaj študira, ako ni v cerkvi, v šoli, ali pa pri svojih bolnikih. Odtod lahko vidi tudi cerkev in tri okna župnišča; često gleda na ta okna, ne da bi vesele misli vabile njegove poglede tja, temveč da ga ne bi bilo treba predolgo iskati. Ako ga hočejo poklicati na krst ali k bolniku, razobesijo tam belo rftto in to je znamenje, da ga potrebujejo.
Tudi danes sedi zopet tam zunaj. Z zelenim mahom obraščen kamen mu je klop, pečina poleg mu je miza, deščico pa rabi za podlago papirja. Ali s pridigo mu danes ne gre. Dan je prelep. Skozi listje, trepetajoče v lahnem vetru, meče solnce tople svetle pege na njegovo črno obleko, raz brezo mu pridiga čižek o ljubem Bogu, ki hrani ptice in oblači cvetice. V gloibočini šumi gorski potok, ki si je predrl svojo pot skozi prepad s pridnim tisočletnim delom, dalje doli stoji mlin — danes tako miren kakor začaran grad — noben hlapec ne prihaja, z belo moko posut, iz mlina. Skoraj da moti ta tišina človeka, ki je navajen na večno klopotanje v dolini; samo srna pride na pašo na malo liso in gleda z začudenimi velikimi otroškimi očmi črno kaplanovo postayo.
Vkljub povračilu in letni krasoti začuti naenkrat bolečino sočutja ter vzame brevir, da se spomni v molitvi tudi na neznano tujko, ki jo je danes opazil na pokopališču. V molitvi hodi na robu brezna semtertja, le včasi pogleda hitro predse na pot ali v dolino.
Dolgo ne koraka tako gorindol. Naenkrat opazi nekoga na trati pred mlinom. Začuden izpozna tujko s pokopališča. Kdo bi to neki bil? Kaj jo vodi ravno sem, kjer ni ceste? Sedaj opazi celo njeno postavo. Komaj osemnajst let more biti stara mladenka.
(Dalje prihodnjič.)
Stanje jugoslovanske federacije S. L. P. ob njeni 17. konvenciji
Dne 1.—3. septembra se je vršila v Detroitu v Hrvatskem domu sedemnajsta konvencija jugoslovanskih eselpistov (Jugoslovanska sekcija Socialist Labor Party), katere se je udeležilo 19 rednih in dva bratska delegata ter mnogo članov ter simpatičarjev sekcije. Iz poročila odbora je razvidno, da ima jugoslovanska sekcija iS.L.P. sedaj 292 članov in 20 ogran-kov (ogranek znači pri njih to kar pri nas v tem slučaju klub). Eno leto nazaj so imeli 375 članov in 22 ogrankov. Nazadovali so torej 83 članov in dva ogran-ka, slednja v Bethlehemu, Pa., in Barbertonu, O. Ostale ogranke ima sekcija v sledečih mestih: Akron, Cleveland, Cincinnati, Dayton, Steubenville in Youngs-town, Ohio. Detroit in Hamtramck, Mich. Ambridge, Luzerne, Philadelphia in Slovan, Pa. New York in Lackawanna, N. Y. Hoboken, N. J. Lyons in Peoria, 111. Milwaukee, Wis. Indiana Harbor, Ind., in St. Louis, Mo.
Poročilo navaja, da ima njeno glasilo tednik "Rad-nička Borba" 2,635 naročnikov, ali 190 manj kot jih je imela v prošlem letu. Večino naročnin pošljejo lokalni zastopniki, potovalni so na drugem mestu in oni, ki jo obnavljajo sami od sebe, na tretjem. Cirkulacija, ki jo ima "Radnička Borba", upoštevajoč da je njihova federacija majhna, je precejšnja. Poročilo pravi, da se jo drži kvišku največ s pomočjo stalnih potovalnih zastopnikov.
Knjig je federacija prodala iz svoje knjigarne tekom poslovnega leta (vključivši njihov koledar) za $4,445.30, kar znači od prejšnjega leta narastek za $272.95.
Ameriški del S.L.P. se mnogo naslanja na svojo jugoslovansko federacijo. Pri zbiranju kampanjskega fonda za predsedniške volitve ji je določil kvoto $9,375, od katere je zbrala do 10. septembra že $2,805.-35. To je za tri sto članov vsekakor velika vsota. Nihče jim ne more očitati, da so premalo aktivni. Škoda je samo v tem, da so sektaško aktivni in zato so uspehi splošnega značaja za eselpiste izključeni.
V centralni odbor federacije so bili izvoljeni: P. Slepčevič in S. Ščepovič, Detroit; J. Paleček in M. P. Čuk, Cleveland; L. Stefanovid in G. Burič, Akron; M. Tomič, Medina; J. Šestok, Youngstovyn; S. Pintar, Ambridge. Za tajnika federacije je bil ponovno izvoljen M. Malenčič in za urednika "Radničke Borbe" L. Petrovič.
t^i
Pet predsedniških kandidatov pride na glasovnico v Ohiju
V državi Ohio bodo imele predsedniško listo na glasovnici dne 6. novembra republikanska, demokratska, socialistična, prohibicijska in socialistična delavska stranka. Komunisti, ki so v svojem časopisju sporočili, da pridejo tudi na glasovnico v Ohiju, niso dobili predpisano število podpisov na nominacijske peticije, katerih je treba okrog dvajset tisoč. Pomožni državni tajnik J. E. Baird je 18. septembra sporočil, katere stranke pridejo na glasovnico, o komunistih pa je dejal, da so poslali komaj 7,000 podpisov in dvomi, da jih dobe do določenega časa zadostno število.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
poročilo o thomasovem shodu v clevelandu.
CLEVELAND, O. — Shod, na katerem je v torek 25. septembra govoril socialistični predsedniški kandidat Norman Thomas, je bil precej dobro obiskan, bil pa bi še boljše, če ne bi bilo slabega vremena, ki je odvrnilo od poseta tudi mnogo izmed onih ljudi, ki so imeli vstopnice kupljene naprej. Shodu je predsedoval August Classens, ki potuje z Norman Thomasom. Prvi govornik je bil Joseph Shartz iz Daytona, socialistični kandidat za governerja države Ohio. Podal nam je svoj program in govoril je o socialnih reformah, ki bi bile za izboljšanje življenskega stanja delavcev nujno potrebne. Ko je končal, je zaigrala godba podporne organizacije Workmen's Circle "Marselje-zo". Nato je bil predstavljen, burno pozdravljen, Norman Thomas. Po teh ovacijah je godba zaigrala "In-ternacionalo" in ponovno navdušila navzoče.
Thomas je razgaljal republikansko in demokratsko stranko ter njune kandidate. Z ostrim sarkazmom in humorjem je omenjal Teapotdomsko korupcijo republikanske in tammanitski graft demokratske stranke. Pozival je delavstvo, naj se enkrat za vselej otrese spon s katerimi ga oklepajo kapitalistični politiki ter se organizira in deluje v socialistični stranki, kajti to je edini način, da si izboljša položaj ter odpravi gnilobo, ki se šopiri po vsi deželi. Ko je končal, so mu bila stavljena razna vprašanja, na katera je odgovarjal z vso natančnostjo. Thomas je izboren govornik s finim nastopom. Pozna probleme o katerih razpravlja in s tem prepriča vsakega, da je sposoben nosilec strankine liste in sposoben za urad, v katerega kandidira. Žal, da večina delavcev ne ve, kolikšno krivico si delajo, ker ne glasujejo za moža kakor sta Thomas in Maurer in za program kakor ga ima socialistična stranka.
V soboto 22. septembra je tu zborovala eksekutiva socialistične stranke, ki je imela svoje seje v hotelu \yinton. Zborovala je dva dni. V soboto večer je priredila lokalna soc. stranka banket, ma katerem je bilo okrog 150 oseb. Predsedoval je Jos. Sharts. Govorili so kongresjiik V. L. Berger, James H. Maurer, župan D. W. Hoan in Lillet Wilson. Na banketu se je nabralo v prilog volilne kampanje okrog $370. Navzoči so bili dobro razpoloženi in sestanek je trajal pozno v noč. — Na shodu se je nabralo v kampanjski fond $140.10.
John Krebelj.
nekaj novic iz milwau5kega mesta.
Birma je bila torej še enkrat preložena. To sicer ni pravzaprav nikaka posebna novica niti nesreča, ker * je končno vseeno kedaj pride sveti duh nad otroke naših stalnih in nestalnih katoličanov (nestalni so tisti, ki so katoličani samo takrat, kadar je birma), toda prijetno vseeno ni. Mnogi so imeli stroške, ker so dali prebarvati svoje avtomobile, drugi so jih drgnili z raznimi žavbami že po več dni, da bi bili pripravljeni za veliko parado, ženske pa so študirale modne žurna-le "naravnost iz Pariza", in moda, kakor veste, se menja. Sicer pa je cela stvar zavožena. Šele novembra en-
krat bo birma, ko je vreme navadno slabo, da bo tako vse pokvarjeno.
• * #
Gospodje aldermani so odvzeli županu Hoanu pravico imenovati razne mestne uradnike, oziroma načelnike raznih oddelkov mestne uprave, kakor tudi nove aldermane na izpraznjena mesta. Med onimi, ki so glasovali za to "modro" odredbo, je bil tudi mr. Collins, katerega so naši nemisleci pomagali izvoliti in delovali za njega z vso vnemo. Ker pa je celo v kapitalističnem taboru veliko število razumnih ljudi, je postal sklep večine aldermanov v mestu zelo nepopularne; od vseh strani zahtevajo referendum, da bodo volilci odločili. Ni dvoma, da bo zmaga končno na strani župana.
# * *
Sedaj se vrši živahna kampanja za izvolitev s. Ra-dela ml. v wisconsinsko postavodajo. Klub št. 37 JSZ. deluje z vsemi svojimi močmi in kampanja je v polnem razmahu. Posebno nekaj sodrugov je jako- agil-nih. Sodruga J. Čamernik in M. Šostarič sta nabirala prostovoljne prispevke po naselbini za to kampanjo in dobila v kratkem času nad 150 dol. Številni naši trgovci in gostilničarji so bili zelo požrtvovalni. Seveda, razmeroma mala skupina mož mora voditi vse to težko delo, toda imeli bodo zadoščenje, da bo prvič izvoljen, in to največ po njihovi zaslugi, naš rojak in sodrug v postavodajo; s tem bo storjen prvi korak k večjim uspehom.
# * *
Sedaj je zopet napočil čas jesenskih prireditev. Zadnjo nedeljo se je vršil koncert Žen. pev. kluba "Planinska roža", ki pa ni prinesel posebnega uspeha, dasi so članice pridno delovale. Naša naselbina je pač že razvajena. Kdor hoče doseči uspeh, mora nuditi že nekaj posebnega. Deloma imamo preveč prireditev, posebno za te slabe čase, deloma pa je kriva tudi brezbrižnost mnogih, ki raje posedajo po raznih zakotnih beznicah, pri cvičku ali pa pri rakiji. Ako bi ne bili ti ljudje tako duševno mrtvi, bi kmalu spoznali, da ima življenje še drugo, lepšo stran in da bi jim zdravo duševno razvedrilo mnogo koristilo.
Pred novim letom se bodo vršile še štiri pomembne prireditve. V soboto 6. oktobra bo pel Anton Šu-belj na svojem koncertu v S. S. Tufn dvorani. Zanimanje za ta koncert je tako veliko, da se je že prve dni prodalo ogromno število vstopnic. Gotovo je že sedaj, da bo prostorna S. S. Turn dvorana ta dan premajhna. Tudi International Institute je aranžiral koncert za našega slavčka, kjer bo pel pred ameriško publiko.
Dne 28. oktobra se bo vršil koncert Žen. pev. kluba "Zarja". Uprizorjena bo tudi igra "Pogodba".
V nedeljo 4. novembra pa bo gala dan za našo naselbino; vršila se bo proslava dvajsetletnice J. P. Z. Sloga. Ob tej priliki bo izdana tudi posebna Spominska knjiga z opisom zgodovine te" organizacije, ki je ponos naše naselbine, z zgodovino naših prosvetnih in podpornih organizacij, mesta in naše naselbine v splošnem. Knjiga bo vsebovala tudi slike poslopij naših trgovcev s kratkimi opisi njihovih družin, kakor tudi slike raznih bivših in sedanjih društvenih ter zvezinih uradnikov.
Program popoldne bo bogat in zanimiv; sodelova-
la bodo vsa naša pevska društva in naša mladina. Zvečer bo uprizorjena primerna igra, v kateri bodo sodelovali naši najboljši diletanti.
Dne 2. decembra priredi koncert Soc. pev. zbor "Naprej". Tudi ta Naprejeva prireditev bo nekaj posebnega. Da ne bo popoldanski program enoličen kakor so navadno taki programi, bo Naprej nastopil s pesmijo "Rožmarin" v slikah, katero je pela Sava v Chicagu s tako izrednim uspehom. Na programu bodo tudi samospevi, dvospevi in posebne točke z izključno slovenskimi ljudskimi pesmimi. Zvečer pa uprizore waukeganski diletanti angleško opereto "Gipsy Row-er", s katero so dosegli res velik uspeh že v Wauke-ganu in v Chicagu. Sicer je mogoče, da se s tem prehitro hvalim, ker dosedaj stvar ni še popolnoma gotova, kakor pravijo člani Napreja, toda iz raznih osebnih izjav merodajnih oseb izmed igralcev se pač že lahko sklepa, da bomo videli te vrle diletante omenjenega dne na našem odru.
Poleg teh se bodo vršile še razne druge prireditve^ in sicer: 14. oktobra veselica društva Venera št. 192 SNPJ.; 18. novembra društva Soča št. 15 J. P. Z. S.; dne 16. decembra veselica korporacije Slovenski Dom, vse v S. S. Turn dvorani.	Spartak.
prva predstava dramskega zbora "nada" v tej sezoni.
CHICAGO, ILL. — Dramski zbor "Nada", odsek J. P. S., uprizori svoje prvo igro v tej sezoni v nedeljo 7. oktobra ob 3. popoldne v dvorani ČSPS., 18th ter May Sts. Predstavljena nam bo komedija "Vitro-pir" v treh dejanjih. Godi se v Bosni. Spisal jo je Adalbert Kuzmanovič. Igra vključuje tudi petje. Vstopnina v predprodaji je 75c, pri blagajni na dan priredbe pa £1. Vstopnice si lahko nabavite v uradu "Novog Svijeta" na 1345 W. 18th St. in pri članih "Nade". Po predstavi bo plesna zabava. Priporočamo vam, da posetite uprizoritev te zanimive komedije, ki vam bo gotovo ugajala.
collinwoodska slovenska deca katoliških staršev se vzgaja v novi šoli.
COLLINWOOD, O. — Naša fara veliko premore. Cerkev sicer ni kaka krasna stavba, ampak s sv. Vidom se lahko vseeno primerja. Zgradili pa so naši verni, deloma verni in mlačni novo šolo, ki je bila slovesno blagoslovljena v nedeljo 2. septembra. Sam milostni gospod škof so prišli ob tej priliki in ves Collinwood okrog cerkve je bil praznično okrašen — kajti imeli smo slavnost, ki je bila več kakor pa kaka nova maša ali birma. Denarja se je nabralo ko toče. Pri slavnosti je sodelovalo mnogo ljudi. Bila je "nestrankarska", na ta način kot vi pri "Proletarcu" tolmačite nestrankar-stvo. Društva so se zbirala za slavnost pred Slovenskim domom na Holmes Ave. Po blagosloviti pa se je začel v korist nove šole bazar, ki je trajal do 9. septembra. Veste, koliko čistega je prinesel:
Našteli so HA05.84 čistega profita. To je uspeh, in prav je rekel tisti, ki se je pohvalil: "Tako dobro pa še nismo nobenkrat napravili."
Če napravite takole na bazarju štiri tisoč petsto čistega, je treba, da ljudje zapravijo deset, petnajst tisoči
Med govorniki na dan slavnosti so bili prečastiti gospodje duhovniki in pa katoliški lajiki Anton Grdi-na, Ivan Zupan, J. Zulich itd. Fara se je postavila, ni
dvoma o tem! Mlačni na naši strani pa oznanujejo nauk: "Bodimo zmerni, ne razdvajajmo ljudstva z verskimi in političnimi boji!" Ce je Anton Grdina res tako navdušen klerikalec kot se dela, je takih zaveznikov v "naprednem" taboru lahko v resnici vesel.
Bystander.
kako je na premogovnih poljih v vzhodnem ohiju.
BRIDGEPORT, O. — Kar se tiče stavke, je sedaj, ko to pišem, nepopolna in bolj in bolj izgineva. Če hočem govoriti popravici, moram priznati, da je sedaj samo še en rov v vzhodnem Ohiju, o katerem se še lahko reče, da je prizadet od stavke, a tudi tam že dela nad 300 ljudi, večinoma save the union pristaši ter črnci. Prejšnjih premogarjev se je menda prav malo vrnilo. To je rov Blaine v našem središču, kjer je bilo zaposljenih večina naših rojakov. Dosedaj ni šel še nihče izmed njih, ki so bili v njemu zaposljeni prej, nazaj. Drugi rovi so vsi prenapolnjeni in se v njih ne dobi dela. Vsi obratujejo kot open shop. Torej kaka stavka je to! Pa ti pride uradnik unije in zatrjuje, da je še 17,000 lojalnih članov v subdistriktu! Toliko jih ni bilo niti pred stavko!
Po mojem mnenju, naglašam, po mojem, je stavka izgubljena in vse nadaljne žrtve v tej bitki so zamanj. Kdo je kriv temu krahu, sem omenil v zadnjem in prejšnjih dopisih; sicer pa lahko ve to vsak premogar. Pa bo morda kdo čitateljev mislil: Glej ga, socialista, ki sili ljudi stavkokazit, in morda namerava iti tudi sam! Ne, ni tako. Podajam le sliko kakršna je. Čemu naj se naši rojaki, ki so priznani kot najboljši borci v uniji, žrtvujejo naprej in naprej v ¡boju, ki je zapadel kar se ohijskih premogarjev tiče, porazu? Tisti, ki vpijejo za šest-urni delavnik in ne vem kaj še, so pa vzeli njihova mesta. To so pa res stavkokazi! Govore radikalno, dejansko pa skebajo.
Kaj je moje mnenje o dualni uniji, ki je nastala s save the union gibanjem, sem že večkrat omenil. Sedaj je to gibanje pomagalo operatorjem zrušiti* U.M.W. Nesrečna taktika vodstva U.M.W. in pa frakcijski boj, ki so ga organizirali "save" unijaši, je pripomogel, da se je uvedla odprta delavnica. In če save-unijaši mislijo, da bodo sedaj premogarji prišli k njim, in da bodo imeli lahko stališče, se motijo. Kompanije so jih rade videle v boju proti U.M.W., ne bodo pa gledale mirno, da bi se organizirali proti njim. Prvič, rudarji ne bo-da šli slepo k njim, razen v omejenem številu, in drugič, razglašeni bodo za "nezaželjene državljane" v smislu, da ne bodo "priljubljeni". To se splošno govori med starimi unijskimi premogarji.
Tako smo torej ob unijo, ki je bila tukaj pred stavko priznana, in rudarji bodo imeli priliko opazovati, kako se prejšnja unija in nova s save-unijaši borita za naklonjenost rudarjev in njihovo članarino.
Položaj je danes tak, da ne obeta majnarjem nič dobrega. Tudi če se organizirajo, je v vrstah rudarjev toliko razočaranja, in toliko frakcij ter neenotnosti, da bi bilo lokalizirano stavko lahko udušiti, za splošno pa ni v doglednem času nikakega upanja, niti ne volje.
Edino upanje je nam socialistična stranka. Če se ta ojača in postane politična sila, bo nam to dalo moč, ki jo unija sama nima. Naš problem je anarhija v premogovniški industriji, ki ga je spravil profita lačni kapitalizem na kritično točko. Da se razmere za rudarje omili, je treba več kakor stavke: treba je zakonov, ki bodo družbe forcirali napraviti konec trpin-
čenju delavcev, in končno, treba je socializirati premogovnike!
Torej agitirajte in glasujte za socialistično stranko. Postanite njen član in čitatelj njenih listov. Predvsem čitajte Proletarca in Prosveto, ki sta že marsikomu odprla oči. Rojaki delavci, vidite, da za enkrat smo tepeni, zato pa moramo iskati v naši borbi boljših potov do uspeha. Organizirajte klube JSZ., kjer jih še ni, in pristopite v obstoječe.
Klub št. 11 v Bridgeportu zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani. Udeležujte se sej društev in kluba. Boljše je, nego argumentirati privatno, kajti v dvorani na sejah je dovolj prostora. Mržnje na stran! Prestali ste dosti in lahko smo se tudi mnogo naučili v svoj prid.
Ko smo včasi vabili rojake v klub, so eni rekli, da bi pristopili, če bi zborovali v dvorani. Sedaj jih čakamo, da izpolnijo obljubo. Včasi kdo pravi, da bi pristopil, ako bi bil kdo drugi tajnik. Tudi te vabimo, kajti podpisani je radevolje pripravljen odstopiti ter pomagati novemu tajniku. Sicer pa so to le izgovori. Kdor je zaveden delavec, bo pristopil, pa naj se seje vrše kjerkoli in neglede ali je tajnik Peter ali Pavel.
Prihodnja seja kluba se vrši v nedeljo 21. oktobra. Opozarjam vas nanjo že zdaj, kajti če se članstvo udeleži seje v velikem številu, pomeni to življenje za organizacijo in je dokaz, da se zanjo zanima. Imeli bomo zelo važen dnevni red, in ob enem bomo tudi razpravljali, kako pomnožiti naše aktivnosti ter pridobiti klubu še večji ugled. Morda bi se dalo ustanoviti klubov pevski zbor? Ali najti kako drugo polje, na katerem klub še ne deluje? Razpravljali bomo tudi o veselici, ki jo klub namerava prirediti v korist pokreta. Naj ne izostane od prihodnje seje nihče. Enih že ni bilo, od kar se je prenehalo z delitvijo stavkovne podpore, pa ne vemo, če se jih še sme šteti za člane ali ne. Mi jih želimo v svoji sredi in pričakujemo, da ostanejo v stranki.
Naj te vrstice ne bodo zastonj. Klub št. 11 JSZ. v Bridgeportu mora naprej, biti mora eden prvih v aktivnostih za socialistično stranko in naše delavstvo!
Joseph Snoy.
prihodnji koncert pevskega zbora "lira" v chicagu.
V nedeljo 11. novembra priredi v dvorani SNPJ. svoj običajni jesenski koncert slovenski pevski zbor "Lira", ki je vam vsled svojega dolgoletnega delovanja dobro znan, zato ni potrebno, da bi ga vam predstavljali. "Lira" se trudi, da nudi našemu občinstvu s svojimi koncerti program, s katerimi skuša ugajati vsem ljubiteljem lepega petja. "Lirin" prošli koncert je imel udeležbo kakor že dolgo ne in njen moralni ter gmotni uspeh je bil nadvse povoljen. Računamo na enak in še na večji uspeh v nedeljo 11. novembra. O sporedu koncerta in druge podrobnosti sporočimo v listih skozi ta mesec, te vrstice pa naj služijo le za opozoritev občinstvu, da si dan 11. novembra rezervira za poset našega koncerta. — Anna Basha.
priredbe v girardu, o.
GIRARD, O. — V soboto 6. oktobra se vrši vinska trgatev Slovenskega doma. — V soboto 20. oktobra ima veselico mladinsko druš. "Golden Eagle" SNPJ., in v soboto 27. oktobra pa bo imel koncert operni pevec Anton Šubelj.
odgovor uredniku "proletarca".
CICERO, ILL. — V odgovor uredniku "Proletarca". Na poziv Chas. Pogorelca sem mislil, da bo cela zadeva končana med nama, sedaj pa vidim, da mu je prišel na pomoč tudi urednik Proletarca, kar pa cele stvari popolnoma nič ne spremeni, tudi ako se rabijo napram meni najgršje psovke. G. urednik Proletarca me boče na vsak način pokazati kakor osebnega sovražnika Chas. Pogorelca, kar pa ni resnica. Jaz imam le svoje predsodke o njem. Jaz direktno nisem Charlija še nikoli razžalil kakor tudi on mene ne, toraj osebno sovraštvo naj izostane popolnoma iz te polemike. G. urednik Proletarca piše, da je moj predlog Chas. Pogorelcu insult in absurd, kar pa po mojem mnenju nikakor ni. To lahko dokažem g. uredniku iz lastnih' izkušenj, katere sem moral prestati, da sem dokazal svojo poštenost.
Ko sem bil pred nekaj leti na trgovskem potovanju po Illinoisu, sem posetil tudi rojake v Carlinville, 111. Nekomu sem se zdel precej sumljiv, da mogoče prodajam ukradeno blago in me je naznanil policiji. Kaj pa da, to je bil ocvirk za policijo, to je bilo sumljivo. Prec je bil ves štab za menoj in so me tudi dobili, hočeš nočeš, moral sem iti ž njimi na policijsko postajo. Moji dokazi, kar sem jih imel pri sebi, niso bili veljavni. "Prinesi boljše dokaze in prost boš," so mi rekli. Novica se je razširila po celem mestu. Tako so tudi naši rojaki zvedeli o moji usodi. Prišli so na policijsko postajo, da mi pomagajo in me osvobode, nič ni pomagalo, nobeno poroštvo niti v gotovini niti v nepremičnem imetju ni bilo vzeto. Prosil sem, da mi naj dovolijo da grem na telegrafično postajo in jim tako dokažem svojo poštenost. Dovolili so mi pod policijskim nadzorstvom. Ker je bila ravno sobota večer sem moral čakat celih osem in štirideset ur, da je dobila policija odgovor od različnih tvrtk, katere so dokazale mojo poštenost, nakar sem bil častno oproščen vsega sumničenja. Ali sem jaz moral ta akt vzeti kakor policijski, ali ovaduhov insult? Nikakor ne: ampak dokazat jim, in vse je bilo O.K. Dokazat tistim, kateri sumničijo ni insult, pač pa narobe.
Da hočem jaz oblatit ali na kak način škoditi Proletarcu (listu) ne odgovarja resnici. Izzivan sem bil, in polemika je tukaj. Od moje strani je dostojna do sedaj. Kakor hitro pa bodete začeli (deloma ste že), bom moral jaz popolnoma prenehat, ker na psovke se jaz ne razumem in bi tudi listu časti ne delale.
Kar se pa mojega dela, poštenosti in karakterja tiče, naj se g. urednik popolnoma umiri, in tako je prav — ljudstvo naju naj sodi.
Frank Stonich.
velika slovenska priredba v san franciscu.
SAN FRANCISCO, CALIF. — V nedeljo 14. oktobra bo Izobraževalni in dramatični klub Slovenia, Inc., praznoval svojo šesto obletnico obstanka. Ob tej priliki priredi veliko plesno veselico in vinsko trgatev v Eagle's Auditorium, 275 Golden Gate Ave. Ves prebitek te priredbe gre Slovenskemu domu in čitalnici kluba "Slovenia".
Program priredbe je obširen in bogat. Začne se točno ob 1:30 popoldne. Opozarjamo vse, ki se zanimajo za "good show", da pridejo zgodaj ter si zasi-gurajo dobre sedeže, kajti rezerviranih sedežev ne bo.
Vinska trgatev, katera bo letos nekaj posebnega in pomembnejša kot prejšnja leta, se začne točno ob 4. popoldne v spodnjih prostorih. Takoj po otvoritvi
trgatve bo slavnostna otvoritev nove sodnijske hiše, cerkve in jetnišnice. Pater Nevesekdo in sodnik Bože Kateri, se že sedaj smehljata, ko si predstavljata, kako bosta poročevala in razporočevala srečne in nesrečne pare. Okrajni šerif in njegovi ječarji se tudi pripravljajo in upajo, da letošnji rekord prekosi vse prejšnje.
Restavracija, ki je pod vodstvom naših marljivih članic, bo preskrbela jedila na pristno starokrajske načine. Žejnim pa bo ustrezalo osem uslužnih natakarjev.
Rojaki v San Franciscu in tod okrog, odbor kluba vas vabi, da pridete na to priredbo v polnem številu in s tem pomagate do sredstev, s katerimi se bo olepšalo Slovenski dom in povečalo knjižnico. Vstopnina je 50c za osebo. Vstopnice so veljavne tudi za večerno priredbo. Posetniki v narodnih nošah so vstopnine prosti. Ples v obeh dvoranah traja do polnoči. — Publicijski odbor.
v soboto 6. oktobra bo veselica društva "pioneer" št. 559 s. n. p. j.
CHIGAGO, ILL. — V soboto 6. oktobra se vrši v dvorani SNPJ., 2657 S. Lawndale Ave., tretji obletni ples društva Pioneer št. 559 SNPJ. Igrali bosta dve godbi, ena v gornji in druga v spodnji dvorani. Postrežba bo fina in društvo bo skrbelo, da bo obilo zabave za vse. Vstopnice so v predprodaji po 50c, pri blagajni pa 75c. Nabavite si jih takoj. Dobite jih pri članih in članicah društva. — Član.
datumi šubljevih koncertov.
Operni pevec Anton Šubelj bo imel ta in prihodnje mesece koncerte v'sledečih mestih:
Milwaukee, Wis., 6. oktobra; La Salle, 111., 14. oktobra; Cleveland, O., International Institute, 18. oktobra; Collinwood, O., 21. oktobra; Girard, O., 27. oktobra; Lorain, O., 28. oktobra; Chisholm, Minn., 18. novembra; Duluth, Minn., 25. novembra; Pueblo, Colo., 16. decembra.
Datumi drugih koncertov A. Šublja, ki bodo aranžirani to sezono, bodo sporočeni. Več informacij, v katerih dvoranah se vrše, ob kateri uri itd., dobite v letakih in v dopisih v listih.
naznanilo članstvu kluba j. s. z.
v girardu, o.
Ker se na datum naše redne seje v nedeljo 14. oktobra vrši konferenca JSZ. v Collinwoodu, bo seja našega kluba teden dni prej, to je, v nedeljo 7. oktobra, na kateri bomo izvolili zastopnika za omenjeno konferenco ter razpravljali in sklepali o več važnih zadevah. — John Kosin, tajnik.
Cenena pot v Jugoslavijo
Od leta do leta gre vedno več naših ljudi na poset v stari kraj, od kjer se povračajo z obiska osveženi, s povoljnimi vtisi, odpočiti za nadaljno delo. Ta porast potnikov je samo znak vedno večjih potreb današnjega kulturnega človeka, ki neprestano teži za nečem boljšem in višjem.
Kdo izmed nas ne želi nekoliko preko, na sestanek s svojci, kjer smo preživeli dneve mladosti in veselja! Brez dvoma, vsakdo si želi tak obisk in vedno več je onih, ki si ga uresničijo, in to z enostavnega razloga, ker je potovanje po železnici in parniku danes pravi užitek, ki si ga šte;dljivi ljudje lahko privoščijo.
Za vsoto $264.40 lahko potujete iz Chicaga v Zagreb in obratno, ako kupite takozvani "round trip ticket" v Kaspar American State Bank na 1900 Blue Island Ave., Chicago, 111., ki sprejema prijave in pripravlja za bodoče mesece nekoliko potovanj v Jugoslavijo. Obrnite se za pojasnila na ta denarni zavod, ki vam jih bo dal radevolje v vsakem oziru.
Joseph Pezdirtz:
Klic sodrugom!
Sodrugi, na plan! Na plan! Vsi na socialistično stran! Pojdimo skupno, neustrašeno v boj.
Kapitalizem nas tlači in jaše,
Delavci vsi so mu plen.
Iz njih kuje in kuje nov kapital.
Zato, sodrugi, vsi na plan!
Postavimo se sovražniku skupno v bran.
Udarimo složno, in prišel bo naš dan!
Koncert T. Šublja v Milwaukee, Wis.
V soboto 6. oktobra se bo nahajal med nami pevec umetnik Anton Šubelj, baritonist državne opere v Ljubljani. Koncert priredi omenjenega dne zvečer v So. Side Turn Hall pod avspicijo milwauskih pevskih zborov "Naprej", "Danica", "Planinska roža" in "Zarja".
Tone Subelj ima sloves, da je eden najboljših slovenskih baritonistov. Njegov krasno doneči glas izraža čustveno lepoto slovenske pesmi. V sanjah popelje človeka v kraje, kjer nam je slovenska mati vlila v srce ljubezen do petja in glasbe.
Tone Šubelj je doraščen umetnik, sin našega naroda, ni pa med nami in v ameriškem svetu še zadosti znan, toda njegov sloves nagloma raste. Bodimo pohosni nanj, ponosni na človeka, ki ga nam pošilja slovenski narod od onokraj luže.
Spored koncerta je sledeči:
1.)	Narodna: Kje je moj mili dom?
2.)	Vilhar: Mornar.
3.)	Pavčič: Pastir.
4.)	Pavčič: Ciciban — Cicibuf.
5.)	Musorgski; Evening Prayer.
6.)	Musorgski: Kikiriki (iz opere Boris Godunov).
Odmor.
7.)	Rossini: Arija iz opere "Seviljski brivec".
Slovenske narodne pesmi:
8.)	Zagorski zvonovi.
9.)	Megla v jezeru.
10.)	Zaspanček.
11.)	Še kikelco prodal» bom . . .
12.)	Gor čez jezero.
13.)	Dekle, to mi povej . . .
14.)	Slepec.
15.)	En šuštar me je vprašu.
16.)	Daj, daj srček nazaj.
Vstopnice so po dolarju za nerezervirane sedeže. Rezervirani sedeži v prvih petih vrstah so po $1.50 in v naslednjih petih po $1.25. Vstopnice se dobe pri podpisanemu na 475 National Ave.
v	Victor Petek.
KAMPANJSKI FOND J. S. Z.
V kampanjski fond J. S. Z., iz katerega se financira agitacija za naše kandidate in soc. stranko, so prispevali:
Milwaukee, Wi».: Društvo št. 16 SNPJ., $10.00.
Cleveland, O.: Dr. št. 20 SSPZ., $10; nabrano med člani $2.40; dr. št. 147 SNPJ., $5, skupaj $17.40.
Windber, Pa.: Anton Stražisar, $1; Jasahill, Pa.: Louis Zakrajšek, $1; po 50c: Victor Roshe in Enrico Fain. Grazier, Pa.: po 50c: Frank Semrov, Fred Indi-har, Mary Karlich, Mihael Karlich in Martin Krasovetz. Carpenter Park, Pa.: po 50c: John Jenko, Gino Ame-stadi, Nick Bell, Anton Shimko in Harry Halmquist, skupaj $8.00. (poslal Anton Stražišar).
Red Lodge, Mont.: Dr. št. 81 SNPJ., $10.00.
West Frankfort, 111.: Neimenovan, $1.00.
Conneaut, O.: Dr. št. 237, SNPJ., $2.10.
Kokomo, Ind.: Dr. št. 233 SNPJ., $5; Ignac Uršič, $1, po 50c: Tony Medved in Frank Miller, skupaj $7.00 (poslal Frank Miller).
Detroit, Mich.: Po $1: Paul Pasich, Cveta Dojovich in Nick Sestanovich; po 50c: A. Sudetic, K. Gvozdevich, N. N., John Galovich; po 30c: V. Vojadinovich in Chas. P. D. Stefanovich; po 25c: Joseph Filipovich, R. Desničar, F. Wrbiss, M. Putnik, H. H., Branko Kovačevic, John Camarich, Nick Daničic, N. N., A. Sadich, John Požar, Blaž Bezaj, Matt Segip; po 15c: Kata Greguric, M. Tramalz; po 10c: M. Filipovich, N. Greguric, Sam Zivkovich, J. Golub, James Duich, skupaj $9.65, (poslal Nick Sestanovich).
Girard, O.: Klub št. 222 JSZ., $5.00.
Williard, Wi».: Po $1: Mike Krulc in Frank Hren; po 50c: John Bergant, Frank Auman, Joseph Slemec, John Kirn, Joseph Jelercic; po 25c: Mike černe, Štefan Vidmayer, Jack Dechman, Fr. Bergant, Jack Malnar, Joseph Ulesich, Math Bombach in John Luzovec, skupaj $6.70 (poslal Mike Krulc).
Chicago, III. :John M. Rayer, $1.00.
Acosta, Pa.: Dr. št. 382 SNPJ., $5.00.
Sheldon, Wi».: Po $1: Val. Sušnik in Ignac Kolar; Wm. Brunschmid, 50c, skupaj $2.50 (poslal Ignac Kolar).
Detroit, Mich.: Dr. "Young Americans" št. 564 SNPJ., $5; Vincent Berce nabral $8.90, prispevali so: Frank Rugel, $1; po 50c: Andrew Grum, Rudolph Bo-tala, Isabelle Junko, Louis Ocepek, Mary Nagel, Tony Hometz ml., in Anthony F. Jurca ml.; John Tauzel, 30c; po 25c: Edward Straus, Leo F. Dollar, Ertok Menton, Mary Benedict, Mary Bernick, Frank Benedict, Rudy Bernick, John Jelovčan, Charles Berry, Frank Karlich, Joe Wersniak, Henry Kaitner, Frank Jacklich, Joseph Jacklich in Vincent Berce; K. M. Menton, 20c; Mrs. V. Kenich 15c, skupaj $13.90.
Johnstown, Pa.: Dr. št. 600 SNPJ., $5; po 25c: Johanna Langerholc, Julia Langerholc, Frances Langer-holc, Frances Vidrich, Ivanka Dimic, Alojzija Terček, Amelia Plantar, Rose Glavach in Anton Vidrich, skupaj $7.25 (poslala Frances Vidrich).
Waukegan, III.: Klub št. 45 JSZ., $5.00.
Mulberry, Kan».: Dr. št. 235 SNPJ., $2.50; po 25c: Jack Baloh in Joe Pillich, skupaj $3.00 (poslal Joe Pil-lich).
Mullan, Idaho: Dr. št. 214 SNPJ., $2; po 50c: Tom Delich, Anton Iskra, Steve Iskra, John Sempremožnik, Louis Gorše, Louis česnik, John Oražem, Frank Videc, Anton Ticher, skupaj $6.50 (poslal John Oražem).
Richmond, Calif.: Po $1: Anton Schukle, John Ogo-lin in John S'hukle, skupaj $3.00 (poslal Anton Schukle).
Sheboygan, Wi».: B. of S., $9; po $1: John Sebanc, John Miklich, Frank Lončar, John Spendal, Tony Šimenc in Jacob Mernhardt; po 50c: Frank Stih, A. Ribich, M. Stefancich; Jack Rupnick, 35c; po 25c: Chas. Chuch, John Suppanschick, John Resnik, G. Pistotnik; Fr. Novak, 30c, skupaj $18.15, (poslal John Miklich). Frank Sepich nabral $1.55, prispevali: Frank Grobelnik, 30c; po 25c: Matt Urbancih, Frank Semarl, John Champa, Blaž Chuvan in Anton Borse, skupaj iz Sheboygana $19.70.
San Francisco, Calif.: Dr. št. 304 S'NPJ.. $5.00.
Gross, Kans.: Dr. št. 206, SNPJ., $2; po $1: dr. št. 145, SSPZ., in John Kunstelj; po 50c: Frank Straus,
Frank Dolinar, Anton Shuler, John Šular, Julia Vene, skupaj $6.50, (poslal John Šular.	•
Cle Elum, Wash.: Po $2: Val. Majnik, Joseph Drolc in Frank Drolc; po $1: Frank Subic, Joe Mastnak, Val. Majnik ml., Victor Mraule, Matt Kortnik, John Rekon in Val. Hmelich; po 50c: Bartol Zivard, Louis Oman, John Košak, Jakob Kovačič, Anton Jeray, Martin Bo-gatay in Urban Mezek; po 25c: John Chadež, Antonia Bernik in Joseph Breunikar, skupaj $17.25 (nabrala Val. Hmelich in Jos. Mastnak).
Claridge, Pa.: Dr. št. 2 SSPZ., $2.00.
Springfield, 111.: Po $1: John Bervar in Anton Go-renz; po 50c: Lucas Repovš, Alouis Simonich, Jos. Bri-novčan, Frank Krmelj, Antonia Church, John Goršek st., Agnes Tominšek, Nikola Posta in Frank Kramžar; Frances Prezel, 35c; po 25c: Katarina Pasquier, Max Novak, Martin Banich, John Hrašar, Jos. Burca, Frank Prezel, Jos. Usman, Anton Buzi, Urban Istenič, Frank Respet, John Dixsar, Jos. Ovca, John Potnik, Julia Fili-pich, Frank Volk, Matt Furlich, Tony Per in John Vild; Mary Lazar, 15c; Jacob Bezgovšek, 10c, skupaj $11.60, (nabiralci L. Simonich, Fr. Krmelj in John Goršek).
Yukon, Pa.: Joseph Robich, $1.00.
Bridgeport, O.: Po 25c: John Drečnik, Mary Dreč-nik, Fern Drečnik, Jennie Pavlovich, Peter Ressman, Joe Duch, Mike Gregorčič, Frank Kotar, John Lesnikar, in Wm. Bowen; po 20c: Ernest Kasek, Damjan Bradach, Mary Kovačič, Pit. Knofleh; po 10c: Frank Ganetznik, Andy Kulovizc, Ivana Potnik, Thos. Roberts, Louis Lu-zar in Sam Roberts; Josephine Pavlovich, 5c, skupaj $3.90 (nabrala Fern Drečnik).
Cherokee, Kan».: John Marolt, 50c; po 25c: Martin Bambic in Mary Plankar, skupaj $1.00 (poslal Anton Potočnik).	.
Greensboro, Pa.: Frank Bandič, $2; po $1: Jacob Oblak, Joseph Gačnik, Tony Kresevich, John Pestotnik, J. Čerlin, Tony Zupančič; Jacob in Ivana Pečjak, 75c; Albin Ulle, 55c; po 50c: Anton Collins, Joseph Mrak, Anton Maslo, Andy Starin, Tom Petek, John Vunač, Tony Šajn, Karol Petrovčič, Matt Jurca, Louis Kuss, Martin Santy, Mike Lipovec; Joseph Suber, 35c; po 25c: Joe Boknen, John Steger, Frank Zadel, Tony Fatur, Gač-mer Vidrich, Jack Korzun in Frank Zupančič; Tony Stare, 10c, skupaj $17.50 (nabral Tony Zupančič).
Chicago, 111.: Oscar Godina nabral na seji dr. "Pioneer" št. 559, SNPJ., $7.00.
Glencoe, O.: Klub št. 2 JSZ., $2.00.
Arma, Kans.: Dr. št. 434 SNPJ., $2; Martin Krusic, 50c, skupaj $2.50.
Bon Air, Pa.: po 25c: Peter Bukovec, Frank Tur-šič, John Kušar, John Svete, Jos. Luzar, Ant. Peršin, Ant. Germek; John Medle 10c, skupaj $1.85 (poslal P. Bukovec).
Johnstown, Pa.: po 50c; Frank Zalar in Frank Fromske; po 25c: Frank Chuchek, Frank Kenney, Frank Valter, Frank Zupan, Mike Lampret, Tony Sturm, Andrew Vidrich, John Langerholc, Joseph Glavach, Martin Klučevšek, Mike Krofina, Louis Amer, Joseph Rogel, Frank Klučevšek, John Kobal, Chas. Rogel in John Lau-sihe, skupaj $5.25 (nabral Martin Klučevšek).
Arma, Kan».: Dr. "Sunflower" št. 609 SNPJ., $2.
Gillespie, III.: po $1: Mike Lube, John Gornik, John Krainz; George Verčič, 50c; Rudolph Mazel, 35c; John Alič, 30c; po 25c: Paul Jesih in Chas. Guna, skupaj $4.15, (nabral John Krainz).
Maynard, O.: Dr. št. 275 SNPJ., $1.00.
Cleveland, O.: Viktor Steh, $5; po 50c: Jos. Volk in John žužek; Anton Abram, 20c, skupaj $6.20 (nabral John Krebelj). Po $1: Fr. Žiberna in Anton Eppich; po 50c: Aug. Kužnik, Fr. Bogolin, Mike Cvelbar, Andy Spik in Ant. Garden; po 25c: Karl Kump, A. Ve-har, A. Puntar, John Grozina, Fr. Popotnik, Joe Mishmash, John Škufca, skupaj $6.25 (nabral A. Garden).
Waukegan, III.: Dr. št. 119 SNPJ. $2; Frances Za-kovšek, 50c, skupaj $2.50.
Chicago, 111.: Dr. št. 1 SNPJ., $2; Luka Mesič, $1, skupaj $3.00.
Kenmore, O.: Dr. št. 535 SNPJ., $2.00:
Willard, Wis.: Klub št. 12 JSZ., $20.00.
Chicago, III.: po $2: Klub št. 20 JSZ., Sam Boja-novich, Peter Kokotovich in George Maslach; Ernest Schiller, $1; August Schiller, 50c; Pojo Bugarski, 38c; po 25c: John Paulich, Roscoe Harrell, Ilija Dragosavac,
Milan Mrdjanovich; Blasica Galli, John Lalich in Boris Kondan, skupaj $11.63 (poslal S. Bojanovich).
Barberton, O.: Po $1: Joe Jereb, Anton Valencieh, Paul Bolha, Anton Pečnik, Frank Kocjancich, Joe Hiti, Frank Likovich, Joe Sustarsich, John Jankovich; po 50c: Joe S'kraba, Matevž Skraba, Anton Jakich, Frank Mar-kovich, Alojz Križaj, Frank Smuk, Joe Praportnik, Joe Androš, Anton Žagar, Henry Fidek, Matija Usnik, Lovrenc Frank, Frank Poje, Frank Markovich, Joe čič, Jack Penko, John Klančar, Josephine Platnar, Mary Jereb, Mary Valencich, Joe Germ, Frank Boh, Mary Boh; po 35c: Matt Platnar, Frank Baje, John Klun; Steve Nasa-ry 28c; po 25c: Frank Petrovich, Frank Steblaj, Frank Grum, John Župi, Frank Vekar, Stanley Petrich, Joe Micich, Mike Kopač, John Mayer, Frank Germ, Louis Valant. Skupaj $24.58 (poslal John Jankovich).
Skupaj v tem izkazu $303.13, prejšnji izkaz $523.48, skupaj $826.61.
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, CIRCULATION, ETC., REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24, 1912.
of Proletarec, published weekly at 3639 W. 26th Street, Chicago, 111.,
October 1st, 1928.
State of Illinois. County of Cook, ss.
Before me, a notary public, in and for the state and county aforesaid, personally appeared Chas. Pogorelec, who, having been duly sworn according to law, deposes and says that he is the business manager of the Proletarec and that the following is, to the best of his knowledge and belief, a true statement of the ownership, management, of the aforesaid publication for the date shown in the above caption, required by the Act of August 24, 1912, embodied in section 443, Postal Laws and Regulations, printed on the reverse of this form, to-wit:
1.	That the names and addresses of the publisher, editor, managing editor and business managers are: Publisher, Jugoslav Workmen's Publishing Company, 3639 W. 26th St., Chicago, I1L; editor, Frank Zaitz, 2642 S. Ridgeway Ave.; managing editor, Frank Zaitz, 2642 S. Ridgeway Ave.; business manager, Chas. Pogorelec, 2218 So. Ridgeway Ave.
2.	That the owners are: (give names and addresses of individual owners, or, if a corporation, give its name and the names and addresses of stockholders owning or holding 1 per cent or more
of the total amount of stock.) Slovene Section, Jugoslav Socialist Federation.
Trustees: John Olip, 2426 S. Clifton Park Ave.; Frank Alesh, 2124 S. Crawford Ave.; Vinko Locniskax, 2758 So. Ridgeway Ave.; Philip Godina, 3211 S. Crawford Ave.; Fred A. Vider, 2713 S. Avers Ave.; Peter Bernik, 2758 So. Ridgeway Ave.; Donald J. Lotrich, 1937 S. Trumbull Ave., all in Chicago, 111.
3.	That the known bondholders, mortgagees, and other security holders owning or holding 1 per cent or mor* of total amount of bonds, mortgages, or other securities sr.: iff there are none, so state.) None.
4.	That the two paragraphs next above!, giving the names of the owners, stockholders, and security holders, if any, contain not only the list of stockholders and security holders as they appear unon the books of the company but also, in rases where the stockholder or security holder appears upon t.he books of the company as trustee or in any other fiduciary relation, the name of the person or corporation for whom such truste? is acting, is given; also that the said two paragraphs contain statements embracing affiant's full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which stockholders and security holders who do not appear upon the books of the company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide owner; and this affiant has no reason to believe that any other person, association, or corporation has any interest, direct or indirect, in the said stoek, bonds, or other securities than as so stated by him.
CHAS. POGORELEC, Business Manager. Sworn to and subscribed before me this 27th day of Sept., 1928.
ANTON BINA, Notary Public.
(My commission expires December 20, 1930.)
SLAVNOSTNA OTVORITEV DRUŠTVENEGA DOMA V BON AIRJU.
BON AIR, PA. — Društvo "Napredni Slov.enci" št. 254 SNPJ. v Bon Airju bo imelo v soboto 13. oktobra ob 4. popoldne slavnostno otvoritev svojega doma. Vstopnina za moške je 50c, ženske pa so vstopnine proste. Na to slavnost in veselico so vabljeni vsi rojaki ter rojakinje, društva, klubi in kulturne organizacije tega okrožja, in dobrodošli nam bodo seveda tudi vsi oni, ki pridejo iz oddaljenejših krajev. Govoril bo Andrew Vidrich, gl. podpredsednik SNPJ. Imeli bomo fino godbo, postrežba bo izborna, zabave dovolj za vse. — Peter Bukovec.
KALIFORNIJSKO GROZDJE IN MOŠT
Obrnite se za grozdje ali mošt na nas. Sode in druge potrebščine dobite pri nas.
LAWRENCE LOTRICH & JOSEPH P. KRISTAN
Razpečevalci kalifornijskega grozdja.
1937 So. Trumbull Ave., Tel.: Rockwell 8426. 1819 West 22nd St., Tel.: Canal 6446.
CHICAGO, ILL.
se priporoča rojakom v Ameriki, za vse finančne transakcije.
Njene ameriske zveze so: 1.) S. N. P. J. v Chicagu. 2.) Amalgamated Trust and Savings Bank, Chicago, 111., Ill West Jackson Blvd. 3.) Amalgamated Bank of New York, 11—15 Union Square, New York. 4.) Frank Sakser State Bank, New York.
Hranilne vloge obrestuje
nevezane p« 5% vezane po 7%
Denar za našo banko se lahko pošlje eni teh bank s pristavkom:
Na račun Zadružne banke, (On account of Zadružna Banka), Ljubljana, Jugosiavia
Zadružni banki pa je treba sporočiti, koliko in kam se je denar nakazal in kakšnemu namena naj služi. Obračajte se v vseh bančnih in podobnih poslih mm mi zadružni zavod.
ZADRUŽNA BANKA V LJUBLJANI
Ivan Kaker
V letih 1906-1910 je bil Ivan Kaker splošno znana osebnost. Deloval je v Chicagu kot slovenski svobodomiselni časnikar, književnik in učitelj. Ko se je potem preselil s svojo družino v Milwaukee, kjer je ostal do konca svojih dni, je z javnim delovanjem prenehal. Od kraja se je pečal z notarskimi in podobnimi posli, nato pa začel s tiskarno, v kateri je izvrševal, večinoma sam, razne komercijalne tiskovine. V Večletni bolezni mu je hiralo tudi podjetje, ki je gazilo v dolgove.
Dne 14. septembra je Ivan Kaker umrl. Podlegel je sladkorni bolezni, kateri se ga je lotila pred štirimi leti. — Zapušča soprogo in štiri hčere.
Ivan Kaker je bil rojen 28. marca 1875 v Ljubnem, okraj Celje, na Štajerskem. Študiral je v Celju in postal učitelj. "Prosveta" poroča o njemu med drugim: "Ivan Kaker je bil svobodomiselni časnikar in književnik, razširjevalec poljudne znanosti in budi-telj našega ljudstva v Ameriki dobra štiri leta, predno se je umaknil iz javnosti v zatišje milwauške naselbine, kjer je posvetil ostala leta svojega življenja le krogu svoje družine. Mlajši naseljenci ga seveda ne poznajo, toda starejši, ki so bili v Ameriki pred dvaindvajsetimi leti in ki so zasledovali takratno naše boje s klerikalci, zlasti pa 'čikaško afero' pred zveznim sodiščem, se lahko še spominjajo Kakerja.
Ko je dovršil študije, je služboval v raznih krajih svoje domače dežele, toda že od mladega je zasovražil
Dr. Otls M. Walter
Zdravnik in kirurg 4002 West 26th Street, Chicago, 111.
Uradne ure:
Od 2. do 4. popoldne in od 6. do 7:30 zvečer.
TEL.: LAWNDALE 4872.
Frank MivšekCML-C0KE AND
Waukegan, III.
WOOD. GRAVEL
Phone 2726
SLOVENSKA PEKARNA
Slovencem in Hrvatom
v North Chicago-Waukegan, III.,
priporočamo moderno, higijenično pekarno
"ROYAL BAKERY"
Gospodinje, vprašajte pri vašem trgovcu vedno in povsod za kruh iz naše pekarne.
ANTON F. ŽAGAR,
lastnik 1724 So. Sheridan Rd. Tel. 5524	North Chicago, III.
tradicionalno laž in hinavstvo. Bil je vilet svobodo-mislec in to ga je kmalu spravilo v nemilost pri klerikalnih organih, ki so imeli veliko besedo pri deljenju drobtin učiteljskih služb. Maščevanje 'zanj je prišlo, ko je opustil obvezno molitev v šoli. Spodili so ga iz službe kljub temu, da je bil dober učitelj.
Leta 1906 je prišel v Ameriko z ženo in hčerko. Prišel je v Chicago, kjer je dobil službo urednika pri "Glasu Svobode." Naslednjega leta sta Ivan Kaker in Ivan Molek "kupila" omenjeni list od lastnika Martina Konde. Kaker je nadaljeval uredniško delo. Tedaj so prišli znani sodnijski pogoni. Kaker je bil trikrat ali štirikrat aretiran in končno je bil obsojen na leto dni zapora radi nekega "lascivnega" dopisa iz La Salla. V zaporu je bil dva meseca in potem izpuščen. Ti udarci pa niso potrli Kakerja — kakor tudi drugih ne—temveč so ga še bolj razvneli za izobraževalno delo.
V jeseni 1907 se je Martin Konda spri s "kupcema" njegovega lista in vzel list nazaj. Kaker je izgubil službo in začel izdajati lastno mesečno revijo "Izobraževalno knjižnico," katero mu je tiskal Frank Bernik v So. Chicagu. Izšle so štiri številke in revija je morala prenehati radi pomanjkanja denarja. Kasneje je Kaker pomagal pri urejevanju "Proletarca" in izdal je brošuro "Kako so nastale vere in bogovi," katere vsebino je prevedel iz raznih virov, največ iz nemških. Pomagal je tudi prevesti Upton Sinclairjevo povest "Jungle", in sicer drugo polovico knjige, ki jo je založil "Proletarec" in katera je že davno razprodana.
Kaker je takoj po prihodu v Ameriko vstopil v SNPJ. Bil je član društva Narodni vitezi št. 39 v Chi-
f
S *
•i
t ?
T
t ?
y y y
»T	Gasolinska postaja in zaloga
\JC 1 W J^J	avtomobilskih potrebščin.
_________ .	Popravljamo avtomobile.
JI	\	Se priporočava Slovencem.
G A R A G E ^a'er & Ciril Obed 4841 Ogden Ave., Cicero, 111.
Tel.: Cicero. 2687.
FENCL'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
Tel.: Crawford 1382
Pristna In okusna domača jedila. Cene zmerne. Postrežba točna.

Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik
"PROSVETA".
List stane za celo leto $5.00, pol leta pa $2.SO.
Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic)_ je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je:
2657 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL.
cagu. V letu 1910 je dobil službo tajniškega pomočnika v gl. uradu SNPJ. Pomagal je tajniku Johnu Ver-derbarju, ki je takrat nastopil svojo službo. V tem času je dopisoval v "Glasilo SNPJ.", ki je tedaj izhajalo kot tednik pod urejevanjem Franka Keržeta. Kmalu potemi pa se je Kaker preselil v Milwaukee s svojo družino in odprl notarsko pisarno v Reed ulici. S književnim delovanjem je popolnoma prenehal. Imel pa je željo, da bi to delo obnovil. Komaj dve leti je tega, ko ga je obiskal njegov stari prijatelj Molek v Mil-waukeeju in Kaker — dasi že težko bolan — mu je rekel, da namerava, če ozdravi, začeti z izdajanjem znanstvene revije. Dokaj let je notaril in potem je odprl majhno tiskarno za razna lična komercijalna dela, katera je večjidel sam stavil. Bil je izvrsten risar napisov in črkovnih okraskov.
Ivan Kaker ni pisal izvirnih del, razen polemičnih 'člankov in kratkih sestavkov, ki so bili objavljeni v "Glasu Svobode", "Proletarcu" in njegovi "Izobraževalni knjižnici." Bil pa je izredno dober prevajalec iz nemščine. Njegovi prevodi, in sploh vsi spisi, se odlikujejo po lepi slovenščini. Bil je dober pisatelj in slovnik. Najrajši je delal na znanstvenih prevodih. Za svojo revijo je prevedel Haecklove "Svetovne u-ganke" in dolgo delo od grofa Hoensbroecha "Papeš-tvo"; žal, da sta oba prevoda izšla le deloma vsled prenehanja revije. Prevedel je tudi "Ligvorjansko moralo", od Tolstoja "Moje verstvo" in dolgo vrsto drugih sličnih spisov, ki so izšli v "Glasu Svobode" in "Proletarcu."
i MARTIN BARETINCIC f
| ' POGREBNI ZAVOD |
i ———— |
f 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. i
❖ ....................................¡.
El VŠČIPCI El
NE HVALI DNEVA PRED VEČEROM.
Pire je v "A.D." prvi dain konvencije pisal: "Česar še ni dosegla nobena unija na svetu, nobena delavska organizacija, to so dosegli delegati Slovenske Dobrodelne Zveze. Delajo samo sedem ur na dani Blaženi časi! Osem dolarjev znaša dnevnica. Pa vseeno garantirajo, da bodo gotovi v treh in pol dni. Well, tudi napredek. Je veliko dela, toda so delegate zelo kratkih jezikov in veliko povedo, kadar zinejo. Tako je prav."
Prerokovanje se Mr. Lojzetu ni uresničilo. Konvencija je zborovala pet dni in peti dan je delala celo "overtime" do polnoči. In jeziki niso bili nič prekratki; marsikdo je govoril na dolgo in široko in nič povedal. — Arhivar.
BROPHY — "BIVŠI PROGRESIVAC".
"Radnik" in "Daily Worker" ter skupina okrog National Miners unije imenuje Brophyja "bivši pro-gresivec". Čemu? Zato, ker ne pusti, da bi ga še izrabljali za orodje pri razbijanju že itak dovolj razbite U. M. W. of A. — I. Pinevič.
ZAPRISEŽENE IZJAVE.
Da bo enkrat konec sumničenjam, predlagam: Nace Žlemberger naj dobi zapriseženo izjavo, da je delal pri delitvi podpore zastonj in da jo je pravično
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
ZDRAVNIK IN KIRURG
Urad, 3724 West 26th Street Stan 2225 S. Ridgeway Ave., Chicago, 111.
Tel. na domu Crawford 8440, v uradu Crawford 2212-2213. Uraduje od 2. do 4. pop., izvzemši torek in petek, in od 6. do 8. zvečer vsak dan.

ANTOINETTE BEAUTY PARLOR
FRANCES A. TAUCHAR, lastnica
Edino slovensko podjetje te vrste v Chicagu. Permanent waving, marcelling, finger and water waiving etc.
Znižane cene za stalne kljientinje. 3525 W. 26th STREET, CHICAGO, ILL. Tel.: Crawford 1031. T.****..»*«»**..	.	.».»«•«*<
T
Y
Y T
Y
Y
y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y $
Tri.: Crawford 2893.
Dr. Andrew Furlan
edini slovenski
ZOBOZDRAVNIK
V CHICAGU
3341 West 26th Street.
Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 6. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop.
ANTON ZORNIK
HERMINIE, PA.
Trgovina z mešanim blagom.
Peči in pralni stroji naša posebnost. Tel. Irwin 2102—R 2.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET,
CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot rega-lij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
ZMERNE CENE IN TOČNA POSTREŽBA.
Pišite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih driav. Za obilna naročila ca toplo priporočam.
Sedaj, ko imajo republikanci in demokratje denar, bo zopet strašil do volitev vsaki teden. Zadnjič je izšel 24. avgusta, potem pa ga ni bilo do 28. septembra. Tekoča številka dne 24. avgusta je bila 34, torej izhaja "vsak teden". Tekoča številka dne 28. sept. je ibila 39, torej izhaja "redno". Kaj pa, če oglaševalci "pogruntajo" ta trik in goljufijo? To je nevarno za tiste, ki varajo, Bingelj bo pa goat. Naj še povem, da je "G. S." še vedno posest neke židovske oglaševalne agenture. — Arhivar.
JE TUDI ZA VŠCIPCE
Z veseljem podpiram protipredlog N. Žlember-gerja, da "Vščipci" ostanejo. Tak humor je dober in vsak list ima kako posebnost. Smelo trdim, da je za ohranitev "Vščipcev" 95% čitateljev, ki jih čitajo, četudi se vsakdo ne strinja z vsakim "vščipljajem".
G. Smrekar, Aliquippa, Pa.
delil, da ni bil nikoli butleger, da Hrvatom ni delal krivice, da ni star, da ni oženjen, in da res živi v vasi Giencoe, okraj Belmont, Država Ohio. Zaprisego naj potrdi g. Šepič v Neffsu ter Radnikov štab.
John Terčelj naj z zapriseženo izjavo dokaže, da je pri razpolaganju s stavkovnim skladom res upošteval stavkarje in njihove družine, da je podporo resnično razdelil, in da je pri tem poslu res trpel škodo na času in da ni obogatel pri delu za svoje brate. Prisego naj potrdi Jernej Hafner.
Jože Zavertnik naj poda'zapriseženo izjavo, da ne kupuje bondov za SNPJ. in da ne jemlje komišna. Prisego naj mu potrdi župnik, ki pridiga evangelij "kravje potice" ter "šusa purfla".
Ivan Molek naj dobi zapriseženo izjavo, da se je človek res razvil iz nižjih bitij, da je evolucija dejstvo, ne domišljija, in to izjavo naj mu zapriseže ter potrdi fajmošter Trunk.
Proletarec naj dokaže, da ni izdajalski list, da ni sluga buržoazije, zapriseženo izjavo pa naj mu potrdijo Chas. Bartulovič, S. Zinič in Zvonko Novak.
Etbin Kristan naj zapriseže, da ni vzel milijona v milijonskem fondu, da ni prodal Trsta in Reke ter pol milijona primorskih Slovencev Italiji, prisego pa	=
mu morajo potrditi Jeričev Jerič, pater Kazimir, Lojze	STE LI VEDNO SLABE VOLJE?
Pire in sent-clairski Kunde.	Ako ste glabe volje> te(Jaj poskusite
Charles Pogorelec naj dobi zapriseženo izjavo, da	.	.
ni prodal minnesotskih rudarjev, in da ni on kriv, ker	J. I*lIl©rj©VO (vITCUKO VlliO
se jim slabo godi, in da niso bili in niso odpuščani iz	, .	,	_,
, ».	.	.	.	ki vas popolnoma prevredi. Kremzavost se spremeni v
službe po njegovem navodilu, prisego pa naj mu po-	naSmeh"* se bodete počutili novega moža. Ta zaneslji-
trdi glavni stan Oliver Iron Mining kompanije.	Va želodčna tonika odpravi neprebavnost, slab apetit,
Ko se vse to zgodi, bom podal tudi jaz zapriseže-	zaprtje in glavobol. V vseh lekarnah. Pišite po brez-
uo izjavo da se v moji in drugih glavah "vendarle in P^TlOc^za HHJ^^ ^ vrti . — A. Zabredel.	_____________________
--KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC
ČUDEN TEDNIK, KI DIŠI PO GOLJUFIJI.	Img
Da je posmrtno življenje mogoče, dokazuje "Glas
Svobode". Prikaže se na vsake štiri ali pet tednov, Ulica............................... ............
včasi pa ne pride strašit kar po dva meseca skupaj. Mesto, država ...................................
PRIPOROČAMO,
Ali se kedaj potrudite, da bi tudi vaša organizacija oglašala svoje priredbe v "Prole-tarcu"?
da redno hranite pri nas, mi pa bomo imeli na skrbi, da bodo vaše vloge obre-stonosne ter varne in da vam bodo pomagale za vas.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 Blue Island Ave., Chfcago, 111.
OTTO KASPAR, predsednik.