List 24. Politični oddelek. Kaj sedaj? Zasedanje državnega zbora se je povse nenadoma zaključilo, in kakor že tolikokrat v zadnjih letih sili zopet na vsa usta vprašanje: Kaj sedaj? Iz krogov, ki so v dotiki z vlado in poznajo ondu vladajoče mnenje, se razširja z neko posebno usiljivostjo vest, da za sedaj se sploh ničesar ne zgodi. Vlada hoče pričakovati, da se strasti pomirijo. Za sedaj bo vladala brez parlamenta, bržčas s pomočjo slavnoznanega § 14. in šele, kadar to iz ozirov na prazne blag8jnice ne bo več možno, hoče pcskusiti, če se ne da zopet vladati s parlamentom. Klavernejšega programa v tako velekritičnih časih, nego je program dr. Korberja, si že pač ni možno misliti, kajti ta program ne pomeni druzega, kakor krizo v per-manenci oziroma vladanje prikritega absolutizma, dokler bodo to dopuščale državne blagajne. Kaj si dr. Korber in njegovi tovariši res domišljajo, da bodo na ta način rešili velikansko, stebre države podkopajočo notranjepolitično krizo? Če ima sedanje uradniško ministrstvo količkaj življenske moči v sebi, mora vender vedeti, da normalnih razmer v parlamentu ne ustvari drugače, kakor če se odloči na energičen korak. Prav tako kakor so Nemci s svojo obstrukcijo dokazali, da ni mogoče vladati proti njim, dokazali so to tudi Čehi. Ti zahtevajo zadoščenja za krivico, ki se jim je storila s preklicem jezikovnih naredeb in je več kakor gotovo, da bodo nadaljevali obstrukcijo vse dotlej, dokler ne dobe zadoščenja oziroma, dokler bo po opravilniku obstrukcija sploh mogoča. Govori se o novih pogajanjih mej cehi in Nemci, ali tudi največji optimisti se ne upajo trditi, da je od teh pogajanj pričakovati kaj uspeha. Nemcem ni za spravo in ni jim za uredbo jezikovnega vprašanja, ker je sedanje stanje zanje najugodnejše. V svojem binkoštnem programu so sicer privolili v to, da se v čeških okrajih uvede češki notranji uradni jezik, toda sedaj zahtevajo, da se morajo zajedno s to uredbo dati Nemcem vsakovrstne koncesije, v katere Čehi ne morejo privoliti. Kaj sedaj? Pogajanja ne bodo imela uspeha, ker si stoje češke in nemške zahteve dijametralno nasproti. Državnega zbora ni možno sklicati, ker bi cehi zopet nadaljevali obstrukcijo. Vlada je še pred zaključenjem državnega zbora grozila z razpustom. Resno pač na to ni možno misliti, saj je brez dvoma, da bi imela vlada v novi zbornici še veliko manj prijateljev, nego jih ima v sedanji. Razmere so take, da bi pri novih volitvah Poljaki, nemški klerikalci, nemški liberalci in bržčas tudi antisemitje izgubili več ali manj mandatov, m da bi ti prišli v radikalne roke, tako da bi se položaj v parlamentu samo poostril in bi bilo še težje vladati, ako bi se poprej ne poravnal boj med narodi. V očiglcd vsemu temu je jasno, da ima vlada samo dve poti odprti, ako hoče ustvariti normalne razmere. Prvo sredstvo bi bila prememba ustave, toda za to se vlada, ki je vseskoz centralističnega mišljenja, neče odločiti, četudi je večina parlamenta odločno federalističnega mnenja. „Fremdenblattu je to v članku, ki ga je priobčil neposredno po zaključenju državnega zbora več kakor samo razumljivo namignil in o tem tudi nihče ne dvomi, kdor je količkaj informiran v mišljenju dvornih in vojaških krogov. Na jednostransko ugoditev češkim zahtevam je tudi težko misliti. Ministrski predsednik Korber je prav z izjavo, da Čehom na noben način ne ugodi, ako v to ne privolijo levičarji, razbil parlamentarno večino, in zato je povse neverjetno, da bi to storil sedaj, zlasti ker Nemci nikakor niso voljni odjenjati in bi bržčas vsak tak korak provzročil nemško obstrukcijo. Istotako bi se z oktroiranjem Korberjevega jezikovnega načrta ničesar ne doseglo, ker s tem načrtom niso zadovoljni niti Čehi niti Nemci nego ga tako jedni kakor drugi cdločno odklanjajo. Avtoritativno bi se dalo jezikovno vprašanje rešiti samo tako, da bi se oktroiral nekak okvirni, za vso državo veljavni zakon, čigar izpolnitev bi se potem prepustila deželnim zborom. Z ozirom na vse to je mogoče samo na jeden način ustvariti normalne razmere v parlamentu, to je z oktroiranjem tacega opravilnika, da postane sploh vsaka ob-strukcija nemogoča. To se vladi z vseh strani priporoča, katerim je sploh za redno parlamentarno delo, a če se zato ne odloči, postane sama grobokop parlamenta. S. Stran 224.