Poštnin? plačana — Sped. abbon. post. — II gr.
GOSPODARSTVO
LETO V. ŠT. 94
I N 1) l! S T KIJA
TRST, 28. APRILA 1951
’	★ K M E T I J S T y O
CENA LIR 20
TRST BREZ LADIJ
Ce samo bežno prelistaš tržaški tisk v zadnjih tednih, se ti zazdi kakor bi Tržačani znova preživljali tiste čase, ko je celo »Piccolo« objavljal proteste proti rimski pomorski politiki in ko je Giorgio Pitacco, tržaški župan in stoodstotni iredentisti, zaman romali v Rim s polno torbo tržaških želja in Pritožb. Takrat so si Genovežani prisvojili brodovje Cosulicheve družbe, Tržačanom so Benetke vzele najdonosnejše proge proti Bližnjemu vzhodu. Tržaškemu Lloydu so tedaj zaupali »častno imperialno nalogo«, da skozi Suez in Gibraltar upostavi pomorske zveze z novim italijanskim imperijem ott Vzhodni Afriki (Abesinijo, Eritrejo in Somalijo). To sta bili sloviti Mussolinijevi reorganizaciji italijanskega pomorstva v letu 1931 in 1936.
In danes? V tržaški luki razkazujejo 13.000-tonsko »Avstralijo« po več dni, ž njo vozarijo po Tržaškem zalivu, da bi se ob njenem blesku ogrelo srce žadnjega tržaškega pomorščaka, nato Pa se fatamorgana porazgubi v smeri Proti Benetkam in Genovi. »Avstralija« bo plula iz Genove v Avstralijo. Po zadnji objavi Trž. Lloyda morajo tržaški trgovci svoje tovore pošiljati v Genovo, da jih tam vkrcajo na »Avstralijo«. In vendar pripada »Avstralija« Tržaškemu Lloydu. Zgradili so jo Pretežno z denarjem, ki so ga darovali Američani Svobodnemu Tržaškemu o-žemiju. (Za kritje gradbenih stroškov so prispevali tržaški EBP 40%, ZVU 33 1/3% in sama družba 26 2/3%).
O Tržaškem LIoydu ne odločajo Tržačani. Družba je v sklopu Italijanskega državnega holdinga »Finmare«, oziroma IRI (Istituto per la Ricostruzione tndusriale) natančno tam, kjer ji je odkazal mesto Ben.to Mussolini, čeprav Pripada po mirovni pogodbi vse pre-Proženje italijanske države na STO-ju novi državici Svobodnega Tržaškega Plemlja. Mar so mirovne pogodbe res samo papirnate?
V	Trstu se nihče več ne čudi, ako Rim postavlja tržaške ladje na tiste Proge, ki koristijo predvsem Italiji. Tržačani pa uvidevajo nujnost, da se prav ž denarjem ZVU in ERP podpira Rimska gospodarska politika in ne neposredno domače gospodarstvcv Rimska Politika ostane rimska, ne more biti v korist niti tržaškega gospodarstva niti Angleškega niti ameriškega, pač pa italijanskega. Kot stari pomorščaki Tržačani vedno bolj čutijo, da jim gospo-dsrska politika v duhu znanih Krnskih Sospodarskih sporazumov med ZVU in •talijo vedno bolj izpodjeda tla, ki so Preozka, da bi Trstu zagotovila življe-"je brez morja in brez ladij.
V	takšnem razpoloženju je Tržačane dohitela vest o nameravani ustano-v‘tvi »Družbe Avstrijskega Lloyda« (Oesterreichischer Lloyd Gesellschaft) na Dunaju pri katerem naj bi sodelo-vaia angleška plovna družba »Cunard 'Vhite Star Line«. Brodovje nove družbe naj bi registrirali v Trstu, Trst bt bil tudi izhodišče njenih prog proti Riižnjemu, Srednjemu in Daljnemu 'zhodu. Odmev te vesti med Tržačani ,e Pač bil: Samo v zaledju je naša »ešitev.
Glasniki italijanskih koristi v Trstu se razburjajo, kako je mogoče, da bi avsirijsko-angjleška družba nosila Lloy-bovo ime, češ da se to pravi izkoriščati vpeljano ime Tržaškega L!oyda za nelojalno konkurenco. Radi seveda pokljajo, da je b.l Lloyd Anglež, da Se je današnji Tržaški Lloyd, ko so •meli pri njem glavno besedo še Tržačani, imenoval »avstrijski« in da je »tržaški« prav danes, ko o njem odločajo v RimuTn Genovi. Nikjer ne omenjajo, da so po drug vojni Benečani Ustanovili plovno družbo »Navigazio-ne Libera Triestina«. Tržaška morna-»ica uživa pač še danes dobro ime po vsem svetu še iz tistih časov, ko je bila res tržaška. Prav za to, je danes njenim dejanskim lastnikom toliko do *esa, da to ime — toda samo ime — na •udjah Tržaškega Lloyda tudi ostane-
m po svfcn)
IZRAELCI SO NAROČILI 22.000.TONSKO LADJO
Angleška vlada je odobrila Izraelu, kredit 3,250.000 funtov šterlingov za Sradnjo luksuzne čezoceanske 22.000.ton. ske ladje, ki bo vzdrževala progo Hajfa. Neiv York. Ladjo bodo zgradili v angle. ških ladjedelnicah. Ta načrt je precej vznemiril brodarje, ki vzdržujejo progo Genova—New York.
IZRAEL-POLJSKA. Med Poljsko in •zraelom je bil podpisan trgovinski sporazum za čas od 1. aprila 1951 do 3l- marca 1952. Vrednost vse izmenjave znaša 7,5 milijonov dolarjev. Izrael. ci bodo plačali 65% uvoženega blaga s svojim izvozom, ostali del pa z de-nnrjem. Po prejšnjem sporazumu so Plačali samo 20% uvoza s svojim izvozom. Izvažali bodo predvsem limone •n Pomaranče, kmečke proizvode, uvažali pa premog, železarske izdelke, les •n kmetijske pridelke.
Kolektivizacija poljske.
Pr0f. Lange, izvedenec poljske vlade, J^avaja, da je danes v državnih rokah ^9% gradbeništva, 92% male trgovine !n 15% poljedelstva. 20% državnih dohodkov prihaja od davkov, 110% pa 0<t državnih podjetij.
BELGIJA bo do 31. maja 1951 kupl-a 500 sovjetskih avtomobilov 'Upa
»Moskovič«.
Mr7\/
Kdo je kriv? ;
Italijanski industrije! so navalili na vlado, češ da je ona kriva industrijske krize, ki trka na vrata. Obtožujejo jo, da je denarnim zavodom dala navodilo, naj čim bolj skrčijo posojila; tako bi prišlo v promet manj denarja in njsgova vrednost bi se zopet dvignila. Vlada je odbila to obtožbo.
Mnogo italijanskih industrijcev toži, da so zašli v denarno slsko, ker ne morejo vnovčili blaga. Primanjkuje jim denarja za tekoče posle, posojil pa ne morejo najeti, ker so banke skrčile kredite. Ce pojde tako naprej, bo treba zapreti tovarne in poslati delavce domov.
Podobno razlagajo krizo v neki tržaški tovarni pletenin, v kateri je zaposlenih okoli 80 delavk. Za milanskimi tovarnami čevljev se je zdaj oglasilo združenje tovarnarjev v Vigevanu. Združenje ugotavlja, da je predložilo padovan-skemu prefektu spomenico, da bodo tovarnarji čevljev morali skrčiti obratovanje do skrajnosti. Nekatere tovarne že poslujejo s skrajšanim delovnim urnikom. Delo za poletno sezon je že končano in novo, t. j. za zimsko sezono se navadno začne šele septembra. Kam z delavci za ta čas? Tovarnarji pozivajo rimsko vlado, naj kaj stori za povečanje izvoza in olajšanje nabave kredita ter odpravo občinske trošarine na čevlje.
Surovine so se res podražile. Toda po našem mnenju niso samo surovine krite tako visokih cen in vedno večjega zas'o-ja blaga. Ali niso pogosto tudi zahteve samih industrijcev previsoke? Ali nimajo morda Američani prav, ko trdijo, da ameriške turiste preseneča luksuz nekaterih slojev na ulicah v primeri z nizko kupno močjo potrošnikov iz drugih slojev? Znižanje cen potrošnega blaga bi tudi dosegli, ako bi proizvajali standardizirano blago, t. j. omejeno vrsto blaga Izbira bi bila omejena, toda blago zato cenejše.
Valute na prostih trgih
Petrolejski vod Le Havre-Pariz
LL0YD TRIESTINO
i
JUNGFERNPE/SE ~/s "AUSTRAL/A 19. APRIL AB GENU A__________
	13. IV.	20. IV.	Raz V o/o'
Prunk;	Curih	1,09	1,105	+ 1,37
Bruselj	13,237	13,375	+ 1,04
Dolar;	Pariz	395,00	392,00	— 0,75
Curih	4,32	4,32	—
Bruselj	52,25	52,25	—
Funt	Pariz	971,00	975,00		
Curih	11,05	10,95	-- 0,90
Bruselj	132,00	130,C 0	-1.51
Frank šcic.: Pariz	9125,00	9 050,00	— 0,82
Bruselj	1215,00	1 217,50	+ 0,20
Frank belg.: Pariz	725,00	725,00	
Curih	8,35	8,35	
Marka:	Curih	80,50	81,50	+ 1,24
Tečaji za 100 enot, razen tečajev dolarja in funta šterlinga, ki ustrezajo enoti. Tečaji v zadnji številki „ Gospodarstva" veljajo za 19. jan. in 26. jan. ne 22. jan.
Generalvertretung f*jr Deutschland Vereinigte Italienische SchiRahrlsgesellschaPen m.b.H. Miinchen 2, TheotinerstraOe t n. Tel. 22946
Iz nekega velikega nemškega Usta smo izrezali reklamo za nove lad;e »Tržaškega L!oyda« »Avstralijo«, »O-ceanijo« in »Neptunija«. Na ladjah je Lloydova zastava združena Z zastavo genoveške družbe »Italia«. »Oceanija« in »Neptunija« sta v Trstu še v grad-nji, medtem ko je »Avstralija« odplula na krstno potovanje iz Genove v Avstralijo.
FINANČNI SPORAZUM med Anglijo in Egiptom
Med Veliko Britanijo in Egiptom je bil dosežen nov sporazum glede porav. nave egiptskih stroškov za vzdrževanje angleške vojske v zadnji svetovni vojni. Egipčani imajo danes 230 milijonov funtov kredita v Londonu. S prvimi 150 milijoni bodo lahko razpolagali v časti 10—13 let in pol. Glede ostalih 80 mili. jonov funtov se bodo pogodili po prete. <fu tega roka. V času 1951—1960 jim bo angleška vlada stavila na razpolago vsa. ko leto po 10 milijonov funtov; poleg tega bodo lahko razpolagali še s 5 mili. joni vsako leto. V teku tega leta bodo lahko razpolagali še s 14 milijoni fun. tov, in .sicer v dolarjih im z 1 milijonom v funtih. Ta sporazum je izzval v spod. nji zbornici ostro razpravo, ker je opo. zicija po Edenu in Churchillu zavzela odklonilno stališče, češ da bi Egipčani morali biti zadovoljni, da so jih Angleži branili pred nemško in italijansko voj. sko, ne pa zahtevati celo povračilo stro. škov za vzdrževanje angleške vojske.
Carinska konferenca brez posebnih uspehovi
V soboto so zaključili mednarodno trgovinsko in carins .o konferenco v Tor-quayu na Angleškem, katere se je udeležilo 30 držav. Ta konferenca je bila tretja te vrste po koncu vojne. Na konferenci so sestavili 4 listine, ki jih bodi predložili posameznim vladam v podpis, in sicer:
1. Zaključni zapisnik, ki overovlja bs-szdilo ostalih listin. 2. Sklep o sprejemu 7 novih držav, in sicer Avstrije, Nemške zvezne republike, Korejske republike, Peruja, Filipinske republike, Turške in Lrugvaja. Sklep morata odobriti dve tretjini podpisnic splošne mednarodne trgovinske in carinske pogodbe najkasneje da 20. junija 1951. 3. Zapisnik o carinskih tarifah, ki so jih sprejeli na tej konferenci, in o pogojih, pod katerimi lahko pristopijo temu carinskemu sporazumu šj nove države. Ta zapisnik morajo vlade podpisati do 20. oktobra 1951. 4. Listina o izjavi, s katero podaljšajo sezname, ki so jih odobrili na konferencah v Ženevi in Torquayu in ki so bili v veljavi samo do 1. januarja letošnjega leta.
Vlade, ki so se po svojih predstavnikih udeležile pogajanj na tej konferenci, bo-
do lahko od 9. maja dalje objavile podrobnosti o delu konference.
Mednarodno politično in gospodarsko ozračje, v katerem so se podpisnice Splošnega carinskega in trgovinskega sporazuma (GATTa = General A-greement on Tariffs and Trade) sestale pred 6 meseci v angleškem mestecu Torquayu, ni bilo ugodno za sklepanje carinskih dogovorov na osnovi nižjih, tarif. Po izbruhu korejske vojne v začetku nove oborožitvene dobe je nastal pravi naval na strateške surovine. Države, ki jih posedujejo ,niso voljne popuščati pri cenah. Ugodna konjunktura je nastopila zlasti za Britansko skupnost, ki obvlada trg z volno, juto in činom. Trgovina v okviru Britanske skupnosti je zavarovana že iz predvojnih časov (po konferenci v Ottavvi) z »imperialnimi carinami«, proti katerim se zaman borijo zlasti v ZDA. Prav ta spor med V. Britanijo in ZDA je zelo oviral pogajanja v Torquayu. Rešen ni bil niti na tej konferenci. Prav tako ni prišlo dO‘ sklenitve trgovinske pogodbe med ZDA in V. Britanijo.
V kratkem bodo pričeli s pripravljalnimi deli za polaganje petrolejskega voda od pristanišča Le Havre do Pariza. Petrolejski vod bo dolg 250 km in bo stal dve do trj milijarde frankov. Pe-trolejl pravzaprav bencin in motorno olje bodo črpali iz skladišč v Le Havru in 4 velikih petrolejskih čistilnic (rafinerij) do Pariza. Vmes bodo razne naprave kakor n. pr. pojačevalna postaja. Vod bo na dveh mestih prekoračil strugo Seine. Cevi bodo iz posebnega jekla in bodo imele premer 25 cm; speljane bodo 80 cm pod zemljo.
Okoli 150 km cevi bodo prenesli od petrolejskega voda Donges-Montargis. Delo za zgraditev tega voda so morali 1. 1939 prekiniti zaradi izbruha vojne. Ta vol bi moral teči od St. Nazaira do Montar-gisa (ckoli 90 km jjžno od Pariza).
Gradnja petrolejskega voda Le Havre— Pariz je bila vključena v Monne ov gospodarski načrt za povojno obnovo francoskega gospodanstva. Potrjena je bila z. zakonom z dne 2. avgusta 1949 po os rem boju med zagovorniki in nasprotniki tega velikega dela. Odločitev ni bila lahka. Danes prevaža petrolej po Seini na stotine petrolejskih ladij, deloma prevažajo petrolej tudi v železniških cisternah. Ali ne bo petrolejski vod vzel zaslužek prevoznim družbam in železnicam in povečal brezposelnost? Končno so zmagali branilci drznega načrta. Dosežen je bil kompromis, po katerem bodo v začetku — vod bo odprt na koncu 1952. leta — spuščali po njem manjše količine bencina in motornega olja, da bi omogočili podjetjem na Seini in železnicam počasno prilagoditev novim razmeram.
Po vodu se bo dalo prepeljati na leto po 1,500.000 (on petroleja. Ta način prevažanja je najbolj ekonomičen, oziroma najhitrejši. Izračunali so, da se da določena količina nafte prepeljati po vodi ali železnici v eni uri 1 km daleč; pri tem je vračunan tudi čas za nalaganje in razkladanje. Po vodu pa odpraviš isto količino nafte v istem času 5 km daleč. Prevaža-
VSOSPOPAg 5 7i/Q
nje po vodu je v primeru vojne tudi bolj varno. Poleg tega ovira slabo vreme prevažanje po Seini prav v zimskem času, ko je potrošnja tekočega goriva največja.
Ker vedno bolj narašča potrošnja in povpraševanje po tekočem gorivu po vsem svetu, in sicer okoli 10% na leto, bo o-stalo tudi za prevozna podjetja na Seini in za železnice precej dela. Po predvidevanju O E EC bo Francija 1. 1950—53 potrošila že okoli 13,5 milijona ton tekočega goriva, medtem ko je znašala potrošnja leta 1949 komaj 8,7 milijona ton.
Za zgraditev nove naprave in vzdrževan nje je bila ustanovljena delniška družba T.R.A.P.T.L. z glavnico 890 milijonov frankov. Država bo imela v svojih rokah 51% delniške glavnice. S tem si je zagotovila nadzorstvo nad družbo. Poleg raznih državnih in napol državnih druž so v novem podjetju zastopana zasebna podjetja-, kakor več petrolejskih čistilnic.
Ker
PETROLEJ Z BORNEA
je podržavljenje petrolejskih vrel-
cev v Perziji (Iranu) spravilo Angleže nevarnost, da ostane njihova mornarica -
trgovinska in vojna — brez potrebnega goriva, so pričeli angleški izvedenci takoj-proučevati vprašanje, kje bi se našlo na-1 domestilo za perzijski petrolej. Angleški listi poročajo, da bi se dalo povečati pridobivanje petroleja na Borneu, in sicer iz vrelcev pri Seriji.
Lansko leto so pridobili na Borneu že 5 milijonov ton nafte. V primeri s proizvodnjo v Iranu, ki je leta 1950 dosegla 31,800.000 ton, ni seveda to mnogo. Računajo pa, da se da pridobivanje na Borneu povečati. Ze letos bo proizvodnja večja. Vrelci pri Seriji bi lahko dali pri pospešenem črpanju okoli 10 milijonov ton.
Angleži bodo morali premagati v ta namen precejšnje težave. Na zapadni obali Bornea ni pripravnih pristanišč, voda je zelo plitva. Za nalaganje petroleja so morali speljati petrolejski vod po morju do 4,5 km daleč ob obali; ladje se ne morejo bolj približati obali. Povprečno lahko napolnijo po tem vodu 35 petrolejskih ladij na mesec. Prečiščen petrolej prihaja iz Lutonga, nafta pa je 32 milj daleč od obale.
FRANCIJA - JUGOSLAVIJA
Pospešitev gospodarskih stikov
Dne 14. aprila sta predstavnik francoske vlade Pierre Charpentier in predstavni« Jugoslavije Bogdan Crnobrnja podpisala tri sporazume o gospodarskem sodelovanju med Francijo in Jugoslavijo. Pogajanja so biia zelo težavna, ker je biio na dnevnem redu več zapletenih vprašanj. Trajala so poldrugo leto. Novi trgovinski sporazum velja za dve leti in predvideva izmenjavo blaga v vrednosti 4—5 milijard frankov z vsake strani. Izven tega trgovinskega dogovora bo Francija v treh letih dobavila Jugoslaviji opremo za vojno industrijo v vrednosti 5 milijard frankov.
Francija in dežele francoske unije bodo dobavljale Jugoslaviji kmečke proizvode, orodje, stroje, elektrotehnični material, ikanine in razne proizvode Severne A-Irike. V zameno bo Jugoslavija izvažala v Francijo baker, svinec, cink, les, tobak, konopljo, koruzo in razne kemikalije.
Jugoslavija bo v desetih letih poravnala Franciji odškodnino 14,300.000 dolarjev za premoženje, ki je bilo v Jugoslaviji podržavljeno. S sporazumom glede te odškodnine je bila premagana ena izmed glavnih ovir za širše gospodarsko sodelovanje med obema državama.
Pri pogajanjih je bilo tudi začasno urejeno vprašanje jugoslovanskih javnih dol gov nasproti Franciji. Sporazum o dobavi opreme za vojno industrijo v vrednosti 5 milijard frankov temelji na kreditu, ki ga bodo dali francoski izvozniki. Sprejet bo tudi poseben investicijski sporazum s Francijo, kar je odvisno tudi od kredita, ki ga bo dala Jugoslaviji Mednarodna banka v francoskih frankih. V okviru tega sporazuma namerava Jugoslavija naročili v Franciji tovarno sode, transformatorske postaje, daljnovode, naprave za cementno (ovarno itd.
Ljubljana ima 135 kw oddajnik. V
soboto 14. aprila je pričela ijablj. radijska postaja oddajati po novem oddajniku z energijo 135 kw. Oddajnik je postavilo francosko podjetje Thomson Houston v Domžalah, kjer je doslej stal oddajnik z 20 kw. Pred vojno je ljubljanska postaja oddajala z energijo 5 kvv. Popolnoma enako radijsko
postajo kakor bo nova ljubljanska je omenjeno francosko podjetje postavilo pred dvema letoma v Zagrebu. Francoski monterji so poleg tega zgradili v Jugoslaviji še 4 20 kilovatne radijske postaje, in sicer v Skoplju, Sarajevu, Titogradu in Beogradu (za LR Srbijo beograjske zvezne postaje so namreč močnejše). 5 kw oddajnik stare postaje so nemški »trmoglavci uničili že prvi dan vojne z Jugoslavijo.
TRGOVINSKI SPORAZUM JUGOSLAVIJA—GRČIJA Pomočnik ministra za zunanje zadeve Jože Vilfan je dal v zunanjepolitičnem odboru FLRJ naslednje pojasnilo o trgovinski pogodbi z Grčijo. Izmenjava se po svoji sestavi razlikuje od predvojne. Pred vojno je Jugoslavija izvažala v Grčijo samo izdelke svoje življenjske panoge, les in žito. Po sedanjem enoletnem sporazumu, ki določa izmenjavo v vrednosti 5 milijonov dolarjev z vsake strani, bo Jugoslavija izvažala kemične izdelke in izdelke farmacevtske industrije. Jugoslavija si je zagotovila tudi prodajo več vrst jugo-
slovanskih industrijskih izdelkov kot so: pnevmatični svedri, električni motorji, transformatorji, tovorni vagoni, lokomotive za ozki tir, računski stroji, akumulatorji itd.
ZA GOSPODARSKI NAPREDEK SLOVENSKEGA PRIMORJA
V petih letih je Jugoslavija na Primorskem, ki je bilo prej pod Italijo, investirala 1 milijardo 632 milijona din. Od tega so potrošili 22,8 za obnovo podeželja, 21,7% za izgradnjo Nove Gorice 12,4% za promet itd. Zaradi vojne je bilo na Primorskem porušenih in poškodovanih 12.858 poslopij. Samo za obnovo podeželja je bilo porabljenih 369 milijonov din. V 1. 1951 so določili v ta namen še 17 milijonov din. Plan investicij za leto 1951 znaša 379 milijonov din in je za 8,2% večji kakor lanski. V kratkem bo Nova Gorica štela 2.000 prebivalcev, po nameravani priključiti Solkana, Kromberga in Sent. petra konec letošnjega leta pa bo imela 10.000 prebivalcev.
Ribiški pribor izvaža CSR v ZDA. Lansko leto je družba KOH-I-NOOR iz Prage izvozila 150.000 komadov ribiškega pribora, v Kanado pa 10.000.
Potrebna je analiza dejanske stvarnosti
Iz govora ministra B. Kidriča
Germital" namesto »Francitala
Predlog za ustanovitev nemško - italijanske carinske unije
Na milanskem sejmu sta se sestala nemški minister za gospodarstvo L. Erhard in italijanski minister za zunanjo trgovina Malfi Prof. Erhard je po ses anku izja-j vil, da se povsem strinja z italijanskim tovarišem, da je treba nemško-italijansko izmenjavo ohraniti na dosedanji višini. Nemčija nima namena odpraviti sedanjega sistema svobodne izmenjave (liberalizacije), čeprav je trenutno primorana iz posebnih razlogov omejiti izvoz. Nemčija bo povečala proizvodno zmogljivost svojih premogovnikov in livarn, da bi lahko izvažala v evropske države večje količine proizvodov. Tako se bo pojačala tudi kupna moč tujih držav, ki bodo nato več kupovale od Nemčije. Za pojačanje omenjene industrije bo nemška vlada potrošila nad 2 milijardi DM. Prof. Erhard je dejal, da se bo v kratkem sestal z italijanskim ministrom Malfijem v Bonnu, kjer bosta nadaljevala pogajanja.
Italijanski minister je mnenja, da bo Nemčija kmalu premagala sedanje plačilne težave. Omenil je, da so bili sklenjeni dopolnilni dogovori, po katerih bo izmenjava med Italijo in Nemčijo ostala na dosedanji višini.
Italiji gre predvsem za to, da zagotovi izvoz svojim vrtninam in južnemu sadju.
V letu 1950 je bila Nemčija za Anglijo drugi najboljši italijanski odjemalec, kot dobavitelj pa na prvem mestu. Zaradi plačilnih težav — nemški primanjkljaj v Evropski plačilni zvezi je do konca februarja 1951 narastel na 458,3 milijona dolarjev — se je Nemčija pričela otepati »luksuznega blaga«, t. j. dragih pomaranč in južnega sadja sploh. Iz Italije uvaža tudi avtomobile, nogavice, pluto, žveplo, strojila itd. Nemci dobavljajo premog, stroje in druge industrijske izdelke.
Italijansko in nemško gospodarstvo se dopolnjujeta, medtem ko sta italijansko in francosko gospodarstvo konkurenčni. »Der Standpunkt«, ki izhaja v Bolcanu in pogosto prihaja na dan z nemškimi željami, predlaga, naj se ustanovi itali-jansko-nemška carinska zveza (»Germital«), ker je že propadel poizkus ustanovitve carinske zveze med Francijo in Italijo (»Francital«),
Nemšiko-italijanska izmenjava napreduje. Italija je uvozila iz Nemčije leta 1950 za 74,16 milijarde lir blaga, I. 1949 samo za 37,43 milijarde lir; v Nemčijo je izvozila v letu 1950 za 73,16 milijarde lir, leta 1949 pa za 53,25 milijarde. V Italiji je danes pet nemško-italijanskih trgovinskih zbornic, med njimi najvaž-
nejša v Milanu (Deutsch-Italienische Handelskammer — V. S. Nicolb 4).
Italijanska trgovinska zbornica za Nemčijo je pričela v Frankfurtu (Arndtstras-se 21) izdajati dvojezično gospodarsko revijo pod naslovom »Relazioni economiche Italo-germaniche«.
Ilalilansko-avslriiski kliiing
Avstrijska vlada je v Milanu odprla izpostavo ministrstva za zunanjo trgovino, ki jo bo vodil baron Altenburger. Milanski gospodarski listi pozdravljajo to pobudo. Avstrijsko-italijansko trgovinska pogodba, ki je zapadla 31. marca je bila začasno podaljšana /a 3 mesece. Pogajanja za novo pogodbo so zelo težavna. Neizvršenih kompenzacij je ostalo za 1 milijardo lir. Kiiring predvideva izmenjavo v vrednosti 105 milijonov lir v vsaki smeri. Italija je končno pristala na uvoz avstrijskih kos v vrednosti 200.000 lir in gorčice za 10.000 lir. Avstrijci bodo kupili v Italiji za 80 milijonov lir italijanskih vrtnin. Italija bo uvažala v prvi vrsti les- Italijanska vlada bi rada omejih izvoz žvepla, žveplene kisline in konoplje, ki jih lahko plasira na- drugih trgih.
Na letni skupščini Društva ekonomistov Srbije je izpregovoril tudi predsednik Gospodarskega sveta zvezne vlade Boris Kidrič.
V uvodu je dejal, da je zdaj v Jugoslaviji v teku »odmiranje države v gospodarstvu. Gospodarski sistem prehaja v svobodno asociacijo neposrednin proizvajalcev. Ta proces se uresničuje v posebnih okoliščinah, v okoliščinah zaostalih proizvajalnih sil, v okoliščinah nezaslišanega pritiska vzhodnega imperialističnega bloka, v okoliščinah splošne svelovne vojne psihoze«. Minister je dalje dejal: »V našem gledišču je še zelo klavrn ostanek sovjetske prakse, oziroma tako imenovane teorije, da radi po vsej sili posplošujemo in da radi poveličujemo sleherni pozitivni pojav. Ta praksa je nekoliko nevarna zdaj, v tej novi- fazi našega razvoja, v preobražanju državnega v splošno ljudsko imetje. To je dejansko proces oblikovanja svobodne asociacije neposrednih proizvajalcev.«
Nadalje je minis er ugotovil, da je sedanji sistem v bistvu socialističen, vendar se je že precej oddaljil od prvotne oblike državnega upravnega sistema. Poudaril je potrebo, da se analizirajo vsi pojavi, njihova medsebojna prepletenost in njihov učinek. »Mi smo se doslej naučili, da o-pravimo te konkretne analize nekje v državnem aparatu, potem pa jih prenesemo navzdol. To je imelo razen pozitivnih rezultatov tudi določene zelo škodljive posledice: izoblikovala se je formula, ki je bila za dane pogoje pravilo. Toda formul ne more biti nobenih, sicer ne bi bilo življenja.« Po tej kritiki birokratizma je minister prešel na naloge Društva ekonomistov in znane gospodarske revije »Ekonomist«, ki izhaja v Beogradu.
Društvo in revija bi se moralo bolj zanimati tudi za razvoj kapitalističnih držav. Se danes imajo ljudje nazore, kakor da se po Leninovi smrti v razvoju kapitalizma ni nič več spremenilo, čeprav razvoj traja že 30 let. V Sovjetski zvezi lahko govore o strašni brezposelnosti v Ameriki, o silno visokem življenjskem standardu sovjetskih delavcev v primerjavi z ameriškimi delavci; temu se ljudje smejejo, ker so znana konkretna dejstva. »Po mojem mnenju — je nadaljeval minister — mora posvetiti Društvo ekonomistov razvoju kapitalističnega gospodarstva ter raz-
voju in analizi našega, kritični revoluzio-narni analizi sovjetskega gospodarstva in gospodarstva satelitskih držav zelo veliko pozornost. Sploh se moramo otresti ozkosrčnosti, tiste podeželske zaverovanosti samo v svoja vprašanja. Osnovna naloga je, analizirati našo jugoslovansko stvarnost. Hkrati to ni samo jugoslovanska stvarnost, marveč je moralna podpora za napredno človeštvo na splošno.«
Britanski festival
Angleži praznujejo letos svoj »festival«. Z vsega sveta vabijo v Anglijo turiste, javne delavce in umetnike, pa tudi poslovni; J udi, da bi si ogledali njihovo deželo. Dobrodošlo bo tudi seveda, ako v Angliji pustijo nekaj deviz. Podobnih prireditev nismo vajeni na evropski celini. Vsako angleško mesto ob tej priložnosti pokaže, kaj vse premere na gospodarskem, predvsem pa na kulturnem področju. Vrstijo se gospodarske razstave,, ljudske veselice, nastopi vseh vrst, obhodi po mestu, pa tudi prireditve velikega kulturnega pomena, kakor »Glas. beni festival« v Edinburghu, kjer bo nastopil svetovno znani (newyorški filharmonični) orkester in svetovno znani pevci. V Cardiffu, prestolnici Wallesa, so ob tej priložnosti sestavili Zbor iz 200 glasov.
Angleški listi izdajajo posebne tečaje s podrobnim opisovanjem sporeda svečanosti in drugih mikavnosti, ki jih pripravljajo angleška 'mosta, da bi privabila čim več gostov. Članke pišejo najuglednejši novinarji in pisatelji.
»Britanija je v svečanem razpoloženju, piše Peter Kent v nekem listu. Njene hiše so obnovili, osvežili in napolnili z veseljem. Britanija je odprla svoja vrata na stežaj in vabi sosede, ki jih bo sprejela z največjim gostoljubjem.« Zunanjemu svetu predstavlja pisec svojo državo takole: »Velika Britanija je zibka velikega dela tistega, kar je civiliziranemu svetu drago; srce je največjega imperija, ki ga je svet kdaj videl. Njen vpliv na razvoj mednarodnih zadev je kljub povojnim ranam velikega pomena,«,
TIHOTAPLJENJE strateškega blaga v ZSSR
Senzacionalna odkritja ameriške preiskave
Nezakonita trgovina med zapadnoevrop-skimi državami in Sovjetsko zvezo ter njenimi zaveznicami — gre skoraj izključno za sirateSko blago — je v zadnjih mesecih zavzela takšen obseg, da je ameriško zunanje ministrstvo poslalo v Evropo nekaj uradnikov, da bi preiskali vso zadevo. Gre namreč skoraj brez izjeme za države Marshallovega načrta. Dosedanja preiskava je pokazala, da je Zahodna nemška republika glavni dobavitelj, medtem ko domnevajo, da so v Avstriji in Italiji najvažnejše posredovalnice za odpravljanje nezakonitih pošiljk.
Prvi ukrep proti temu tihotapljenju s političnim ozadjem predstavlja os ro nadzorstvo nad vso trgovino med vzhodnimi in zahodnimi državami; pregledali so v prvi vrsti izvozna dovoljenja. Zavezniški uradniki so samo v Zahodni Nemčiji pregledali listine več stotin tvrdk o vzhodno-zahodni izmenjavi. Med tvrdkami je vrš a zelo uglednih podjetij. Neka skupina vplivnih porurskih industrijcev je menda poskusila vplivati na ameriške in zavezniške oblasti, da ne bi odkrile vse podrobnosti nezakonitih transakcij (kupčij). Samo na področju soodnje saške meje so zadnje leto zaplenili za okoli 200 milijonov nemških mark blaga, ki so ga hoteli vtihotapiti v Vzhodno Evropo in Sovjetsko zvezo. Posrečilo se je odkriti samo okoli 30% tihotapskega blaga. Na obmejnem področju med Helmstedtom in Bad Harzburgom so vsako noč skrivaj prepeljali čez mejo okoli 300 kamionov blaga. Gre za posebno jeklo za topovske cevi, za cevi avtomatičnega orožja, fino pločevino, orodne siroje, motorje visoke frekvence in obveščevalne naprave.
Tihotapstvo takšnega obsega je lahko vršila samo velika organizacija z daljnimi zvezami. V resnici je preiskava nemških in zavezniških oblastev dognala, da obstoji mednarodna tihotapska veriga po
kateri odpravljajo važne surovine, polizdelke in stroje iz zahodnih držav v vzhodno Evropo in dalje v Sovjetsko zvezo. Poročila navajajo, da pri tem pomagajo tudi kominformistične stranke zahodne Evrope. Ugotovili so, da je načelnik tega mednarodnega omrežja neki avstrijski veletrgovec, ki je po svojih zvezah — kakor je ugotovila zavezniška preiskava — samo v zadnjih mesecih spravil z Zapada na Vzhod za več kakor 80 milijonov dolarjev strateškega materiala. Po uradni ugotovitvi je ta načelnik tihotapcev razpolagal s številnimi uradi v velikih zapadnoevrop-skih mestih, kakor na Dunaju, v vžhod-nem in zahodnem Berlinu, Hamburgu, An-versu, Curihu in Milanu. Manjše tvrdke sn dobavljale blago večjim in pomagale pri prikrivanju vsega posla.
Blok vzhodnih držav je v ta namen spretno izkoristil mednarodne trgovinske pogodbe. Dobavitelji sploh niso vedeli, kdo je bil zadnji naročnik blaga. Prav zato je nadzorstvo zahodnih držav nad sklepanjem takšnih kupčij zelo težavno, ker so posamezne kupčije krite na zunaj s' plaščem zakonitosti. »Omrežje je bilo tako spretno izpeljano, piše ,Der Tagesspiegel’ iz zahodnega Berlina, da so padle v zanko tudi resne in ugledne tvrdke. Poleg nemških dobaviteljev so bili vpleteni v to za devo vede ali nevede tudi veliki švicarski in belgijski tovarnarji orožja, ki so tako postali dobavitelji Sovjetske zveze.
S čisto pravnega vidika je težko poklicati na odgovornost te dobavitelje, kaj i v očeh posameznih podjetij so bile te verižne kupčije zakoniti izvozni posli. Zahodnoevropski dnevniki ugotavljajo, da živijo odgovorni organizatorji onstran železne zavese. Oblasti bodo v bodoče poostrile nadzorstvo vzhodno-zahodne izmenjave, da bi preprečile izvoz strateško važnega blaga.	—-a—
Narodni dohodek
in oboroževanje
V zvezi z oboroževanjem postavljajo gospodarski strokovnjaki na Zahodu vprašanje, katera skupina, sovjetska ali zahodna, lahko prenese večje finančno breme, ki ga zahteva izvedba oborožitvenega načrta. Ti ugotavljajo, da je finančna močnejša vsekakor zahodna skupina. Sovjetska zveza ima danes samo to prednost, da je že mobilizirala delavske množice in pripravila večje zaloge surovin. Državljani ZSSR so sicer vajeni bolj potrpeti in skromneje živeti, toda narodni dohodek je v ZSSR razmeroma mnogo manjši.
Navajamo narodni dohodek v posameznih večjih državah (katerih narodni dohodek je v letu 1949 prekašal 10.000 milijonov dolarjev). Navedena števila pomenijo milijarde dolarjev pri narodnem dohodku, milijone pri prebivalstvu in dolarje pri dohodku na glavo.
Država	Nar. dob.	Preb.	Dob.na gl.
V. Britanija	39	50	773
Francija	20	41	482
Zah. Nemčija	15	48	320
Italija	11	46	235
ZDA	217	149	1453
Kanada	12	14	870
Indija	20	346	57
Kitajska	12	463	27
ZSSR	60	193	308
Navedeni podatki sd iz		»United Nations	
StaUstical Paperso.
Po-atki italijanskih avtorjev (po knjigi »La Finanza Pubblica Italiana nel dopo-guerra«, Rim 1950) so za Italijo naslednji: Narodni dohodek:	11—12 milijard dolarjev .število prebivalstva:	46 milijonov,
dohodek na glavo 260 dolarjev.
NARODNI DOHODEK V SVICJ
Po podatkih Državnega statističnega u-rada je dosegel švicarski čisti narodni dohodek (po odbitku stroškov za vzdrževanje proizvodnega aparata) 17.400 milijonov švicarskih frankov, t. j. okoli 400 milijonov frankov več kakor v letu 1949. Ta -šota je razdeljena takole: 10.000 milijonov frankov na delovne dohodke, 3800 milijonov na poslovne in 3400 milijonov frankov na dohodke kapitala.
ibdolrd
- 7 ITJUNKI
VELIKE PLAČE VISOKIH ^ ITALIJANSKIH URADNIKOV
Pozornost italijanske javnosti je zbudila vest, da prejema ravnatelj »Blagajne Za jug«, ki finansira gospodarsko obnovo Južne Italije, 400.000 lir mesečne plače, načelniki posameznih oddelkov pa po 300.000 Ur. Običajni mesečni plači je treba dodati še trinajsto in štirinajsto plačo, nadalje 10.000 lir nagrade glavnemu ravnatelju Za vsako sejo upravnega odbora. Upravni odbor se brani očitka, da so te plače previsoke, češ da zasluži danes v Italiji povprečno vsak advokat ali zdravnik okoli 400.000 Ur na mesec.
127.000 ITALIJANOV SE JE IZSELILO iz Italije v času od 1- januarja do 31. oktobra 1950 po podatkih O-srednjega statističnega urada v Rimu. Po morju je odšlo 125.415 izseljencev, t- j. 5291 manj kakor v istem razdobju prejšnjega leta. Domov je prispelo po morju v istem razdobju leta 1950 35.574, t. j. 13.685 ljudi več kakor v istem razdobju januar-okto-ber 1949.
ALI JE ZCSR PRIPRAVLJENA?
»The Ekonomist« kritično razčlenja podatke o dosežkih sovjetskega petletnega načrta. Pri tem opozarja na Stalinovo izjavo iz leta 1946. Stalin je tedaj dejal, da je pogoj za uspešno vodstvo vojne potrebna obnova gospodarstva. Po tedanji Stalinovi izjavi bi sovjetska proizvodnja morala doseči naslednjo višino (v oklepaju navajamo podatke o dejanski proizvodnji v letu 1950):
50 milijonov ton litega železa na leto (20 mil.); 60 milijonov ton jekla (26 mil.); 60 milijonov ton petroleja (37 mil.); 500 milijonov ton premoga (246 mil.).
Po vsem tem sovjetska proizvodnja še ni tako napredovala, da bi ZSSR lahko uspešno vodila vojno.
Zakaj primanjkuje Časopisnega papirja
List «Svenska Dagbladet« je priobčil članek prof. B. Steenberga o vzrokih današnje krize časopisnega papirja. Med temi je treba predvsem omeniti okolnost, da tovarnarji časopisnega papirja niso modernizirali in povečali svojih obratov, ker so postali zaradi prejšnjih kriz v razprodaji previdni. Ti industrijski obrati so bili razširjeni samo v manjših državah, kakor n. pr. v Avstraliji, ki ne izvažajo papirja. V Kanadi so modernizirali samo nekatere obrate. ZDA so zanemarile proizvodnjo časopisnega papirja; saj krijejo danes samo 3,7% svojih potreb z domačim papirjem. Ostali časopisni papir uvažajo iz Kanade. V ZDA proizvajajo v prvi vrsti finejši papir. Na Švedskem narašča bolj proizvodnja finejših vrst papirja kakor časopisnega papirja. V teku prihodnjih 10 let ni pričakovati v tem pogledu posebnih sprememb. Tovarnarji so že napovedali povišanje cene časopisnemu papirju za drugo polovico tekočega leta, na kar je tisk odgovoril z ostrim napadom.
Cene švedskega papirja na notranjem trgu so še vedno nižje kakor na zunanjih trgih, čeprav so v teku jeseni narasle za 24%.
Ali bo Kanada dobavila Francozom in Angležem papir?
2e predsednik francoske vlade Rene Pleven je na svojem obisku v Kanadi prosil kanadsko vlado, da bi Franciji dobavila večje količine časopisnega papirja. V Franciji bi ga potrebovali za propagando proti skrajnim gibanjem. Poročajo, da bo tudi predsednik francoske republike Vincent Auriol med svojim obiskom v Ottawi ponovil to prošnjo. Kanada bi ustregla francoski želji, toda pod pogojem, da Francozi plačajo v dolarjih. Te naj bi jim posodile ZDA. Vendar ameriška vlada ne kaže posebnega razumevanja za takšno kombinacijo. Poleg vsega so ZDA po-
kupile že 90% proizvodnje časopisnega papirja v Kanadi, ki bo to leto dosegla okoli 5,400.000 ton. Ko bi hotele ustreči Francozom in drugim evropskim državam bi ZDA morale razveljaviti kupne pogodbe s Kanado. Angleži in Francozi so predlagali, naj bi se 'celuloza in časopisni papir proglasili za nujno potrebno blago in delitev tega blaga vključila v pristojnost komiteja mednarodne konference za surovino.
Crtež prikazuje naraščanje cene ča-
sopisnega papirja v Nemčiji. Današnje cene domače proizvodnje v Zah. Nemčiji so že za 400% višje kakor 1. 1945. Uvoženi papir je za 80% dražji kakor domači. Hamburški list «Die Welt)i potroši mesečno 600 ton papirja. Ce računamo, da je 600 ton papirja 1. 1945 stalo 135.000 mark, mora uprava danes izdati za nabavo te količine 690.000 nemških mark.
Na mednodi sejmi
Tržaški velesejem
Priprave za tržaški vzorčni velesejem so v polnem teku. Letos bosla dograjena dva nova paviljona. Z dograditvijo »Palače narodov« s tremi nadstropji bo olajšana udeležba tujim razstavljalcem. V pritličju bodo razstavljeni proizvodi Jugoslavije, Avstrije in Grčije. Pogajanja z grško vlado so še v teku.
Predsednik uprave tržaškega sejma inž. E. Sospisio je v milanskem »II Sole« (19. aprila) napisal članek o vlogah milanskega in tržaškega sejma. Pisec pravi, da bi bilo neumno in otročje, ako bi tržaški sejem zavidal milanskemu. Članek je bil objavljen v prilogi, ki je doslej izhajala pod naslovom »Notizie Economiche Triestine« — a cura del Centro Sviluppo di Trieste. Tega naslova v listu zdaj ni več, čeprav je rubrika ostala.
Jugoslavija
na mednarodnih sejmih
Jugoslavija bo letos sodelovala na pomladanskih mednarodnih velesejmih v Utrechtu (Holandija), Milanu, Bruslju, Parizu in v Trstu. Na sejmiščih v Utrechtu in Bruslju se je Jugoslavija pogodila za 300, kv. m razstavnega prostora v vsakem mestu, v Milanu za 420, v Parizu pa za 400. Razstavila bo na teh sejmih svoje najrazličnejše proizvode. Med gradbenimi potrebščinami bo med drugimi tudi marmor, dalje mavec in žgani magnezit. Med drugim izvoznim blagom bodo tobak, tobačni izdelki, predivo, hmelj, zdravilna zelišča, eterična olja, opij in proizvodi domače obrti, kakor čipke in druga ročna dela. Predelovalno industrijo bodo predstavljali predmeti usnjarske galanterije: rokavice, čevlji, torbice ter krzneni in usnjeni plašči. Jugoslavija bo seveda razstavljala tudi svoje lesne proizvode in les sam, kakor hrastov in bukov les, stole, luksuzno pohištvo in škatle za radijske aparate; dalje razno sadje, sadne šoke, likerje, med, kostanj, orehe, papriko, mandlje itd.
Milanski velesejem
Letošnjega milanskega velesejma, ki j;
29.,	se je udeležilo 9000 tvrdk iz 45 držav. Močno so bila zlasti zastopana nem ška podjetja (916). Nemci konkurirajo drugim zlasti s svojim strojnim orodjem. Tako stane 23 kg težek sveder na milanskem velesejmu 300.000 lir, ako je ameriškega izvora, 130.000 do 150.000 angleškega in 100.000 do 120.000 nemškega izvora. Italijanskim traktorjem konkurirajo zlasti nemški (Fahr, Deutz A1I-gaier), avstrijski (Steir) in češkoslovaški (Zeta Major), ki stanejo 1050 do 1200 lir za kg. Razstave se je udeležila tudi Jugoslavija.
Sejem v Bazlu
Čeprav ni sejem v Bazlu mednarodnega značaja, se je njegovo ime v teku 35 let utrdilo v vsem evropskem svetu. Letos je raztavljalo 2.300 švicarskih tvrdk, ki so- pripeljale na sejem najrazličnejše proizvode švicarske industrije in poljedelstva. Pozornost so vzbujale pač švicarske ure, predvsem pa švicarski stroji. Tvrdka Strub je razstavila posebno tkanino iz umetnih vlaken, ki ima to posebnost, da jo barvajo že v času pripravljanja vlakna iz celuloze. Barve so zaradi tega bolj odporne. Razstavljeni so bili tudi najmodernejši stroji za obdelavo lesa. Sejmišče obsega 100.000 kvadratnih metrov.
USPEH VELESEJMA V FRANKFURTU
Na letošnjem spomladanskem velesejmu v Frankfurtu je bilo kar 3.500 tujih razstavljalcev, t. j. ena tretjina vseh razstavljalcev. Sejem je obiskalo okoli 20.000 inozemcev, predvsem iz Francije, Belgije, Luksemburga, Švice in Italije. Vseh obiskovalcev je bilo
250.000.	Kupčije so zaostajale v primeri z močno udeležbo, ker vlada še vedno negotovost glede cen. Ne izključujejo namreč nazadovanje cen surovinam, kar bi imeli za posledico tudi nazadovanje cen izdelkom. Skupno je bilo zaključenih za 254 milijonov DM kupčij, in sicer 160 milijonov z domačimi kupci in 75 milijonov s tujimi za izvoz blaga in 19 milijonov DM za uvoz blaga. Sejmišče so povečali z dogradit-
vijo dveh razstavnih paviljonov in gostinskega paviljona.
DUNAJSKI SEJEM SLABO OBISKAN
Letošnji spomladanski dunajski sejem ni privabil posebnega števila tujih razstavljalcev, medtem ko sta bila domača industrija in poljedelstvo dobro zastopana. Skupne razstave so imele samo Italija, Holandija in CSR; posamezne tvrdke iz Švice, Švedske, Madžarske, Zah. Nemčije in ZDA pa so zastopali avstrijski agenti. Tudi med kupci je bilo malo tujcev. V tujino je bilo prodanega precej modnega in usnjenega blaga.
lltlllltlllllllllllllMI
Lakota v Indiji
Predsednik Truman je v poslanici, naslovljeni Kongresu, zahteval odobritev kredita za nabavo 1 milijona ton žita za Indijo, kjer vlada v nekaterih državah prava lakota. Pozneje bodo Američani poslali Indiji še 1 milijon ton pšenice. V državi Madras n. pr. nimajo revni sloji niti po 1/4 kg pšenice na dan, da bi jo povžili s koreninami in travo. Lakota se pojavlja v Indiji v milejši ali hujši obliki skoro vsako leto. Letos primanjkuje Indiji okoli 6 milijonov ton žita. Ta primanjkljaj bo Indija krila z Uvozom iz ZDA, Kanade, Avstralije, Tajlanda (Siam), Burne in drugih držav, toda za nabavo dveh milijonov ji primanjkuje dolarjev. Za bodočnost je vlada pripravila načrt, po katerem naj bi se pridelek žita do 1. 1957 povečal za 3,500.000 ton.
Gumijaste podplate v debelosti 15 mm izdeluje češkoslovaška zadruga »Obu-na«.
Ameriška pomoč Jugoslaviji
Ameriški minister za zunanje zadeve Acheson je Kongresu predložil poročilo o dosežkih ameriške pomoči Jugoslaviji, ki je bila hudo prizadeta po suši. Poročilo ugotavlja, da so danes higienske razmere v Jugoslaviji normalne. Pred objavo zakona z dne 29. decembra o izvedbi programa izredne pomoči Jugoslaviji je ECA, poslala Jugoslaviji za 12,2 milijona dolarjev moke iz Nemčije in Italije. ECA so pozneje ta denar vrnili iz kreditov v višini 50 milijonov dolarjev, ki so bili odobreni z omenjenim zakonom. Na podlagi načrta o takojšnji pomoči so v Jugoslavijo poslali okoli 249-000 ton živil v vrednosti 33 milijonov dolarjev; v ta znesek so vključeni tudi prevozni stroški. Prva ladja z ameriško pomočjo je odplula iz ZDA 18. novembra 1950, zadnja 8. marca 1951. Za izvedbo načrta o takojšnji pomoči in o pomoči, ki jo je odobril Kongres z zakonom, so ZDA potrošile 70,9 milijona dolarjev. Od tega zneska je treba imeti 65,2 milijona dolarjev za pomoč »a fond perdu«, ostali znesek pa je bil krit s posojilom zavoda Export-Import Bank.
Dne 15. marca 1951 so odposlali v Jugoslavijo na podlagi načrta o pomoči v smislu zakona o izredni pomoči 38.378 ton živil in odredili, da se odpošlje v Jugoslavijo še 139.492 ton do 10. aprila. Minister omenja, da je Jugoslavija izpolnila vse pogoje glede delovanja ameriških opazovalcev in da so bila živila razdeljena pravično ne-glede na plemensko, politično in ver-
sko pripadnost. V načrtu so razne vrste pobud v korist jugoslovanskemu prebivalstvu; o izvedbi teh sp v teku pogajanja med ameriškim poslaništvom v Beogradu in jugoslovansko vlado. Te pobude bodo uresničili z izkupičkom od prodaje živil, ki jih je prejela Jugoslavija na podlagi načrta o pomoči. Računajo, da se ta izkupiček suka okoli 3,8 milijarde dinarjev (okoli 76 milijonov dolarjev). Poročilo še omenja, da bo V. Britanija dobavila Jugoslaviji za 3,4 milijona dolarjev semen, ZDA pa 10.000 ton masti.
6PORAZLM O POMOČI ZA KREPITEV OBRAMBNE SPOSOBNOSTI FLRJ
Dne 17. aprila je bil v Beogradu sklenjen med predstavništvi jugoslovanske in ameriške vlade sporazum o ameriški pomoči v surovinah in drugih predmetih. Sporazum predvideva, da se bo pomoč u-porabila izključno za krepitev obrambnih sposobnosti Jugoslavije proti napadu. Jugoslavija bo. dobavljala iz ZDA potrebne surovine in polizdelke, ZDA bodo pri tem upoštevale domače in izvozne potrebe Jugoslavije. Predstavniki vlade ZDA bodo lahko opazovali razdelitev po moči; Jugoslavija bo o poteku te akcije obveščala svoje narode. Kot protivred nest prejete pomoči bo vlada FLRJ vlagala na posebni račun pri Narodni banki ustrezajoče vsote v dinarjih, iz katerih se bodo izplačevali stroški v zvezi s pomočjo, medtem ko bo 5% od deponirane vsote na razpolago vladi ZDA za njene stroške v Jugoslaviji.
Podražitev celuloze v Italiji
Po podatkih Državne ustanove za celulozo- in papir je kazalec papirnatih izdelkov, ki je bil januarja 1948 na točki 76 (ako postavimo 1. 1838 = 1) in februarja 1948 na točki 72, a je do decembra 1950 nazadoval na 65, zopet napredoval na 73 v januarju 1951. Februarja in marca tega leta so cene papirja zopet napredovale. Na milanskem trgu je cena papirja v januarju skočila na 13.630 lir za stot v prvem tednu marca pa je že bila na 14.850 lir.
Naraščanje cene papirja je treba predvsem pripisati podražitvi celuloze, ki prihaja iz inozemstva. Cene celuloze na meji (nezacarinjene) je na predevala od 4.984 za stot v maju 1950 na 8.596 lir v decembru istega leta, to se pravi, da je cena poskočila za 72 %. Cena papirja je na notranjem trgu napredovala v tem času samo za 1,2%.
Cena celuloze, ki jo uporabljajo za tkanine, je napredovala do decembra 1950 na 10.149 lir za stot, medtem, ko ko je stala še v maju istega leta 7.962 lir. To se pravi, da je napredovala za 27,47%, tako da je skok cene celulozi za tkanine bil manjši kakor skoki cene papirne celuloze.
V teku leta 1950 so uvozili v Italijo 1,991.466 stotov celuloze (562.936 stotov za tkanine in 1,428.530 za papir). Uvoz v tem' letu je bil za 10,8% večji kakor v letu 1949. Uvoz celuloze za tkanine je bil za 12,4% manjši kakor, leta 1949, uvoz papirne celuloze pa za 23,7% večji. V primeri z letom 1938 je bil uvoz celuloze za tkanine za 61,6% manjši (tedaj je znašal 891.355 stotov); medtem ko je uvoz papirne celuloze na-rastel za 20,4% (1. 1938: 241.173 sotov).
tehnične
ZA UDOBNEJŠO OBUTEV
Britanski zavod za znanstvene in industrijske raziskave je pred kratkim objavil obsežno poročilo, ki vsebuje izide raziskovalnega dela 14 zavodovih obratov in 40 raziskovalnih združenj, ki jih podpirajo različne industrije in vlada. Vprašanja, ki jih obravnava poročilo, so najrazličnejša in gredo od atomske sile pa do vprašanj, ki se po-
SVETOVNA MORNARICA OBNOVLJENA
SPLOVLJENE LADJE
Po podatkih «Lloy-dovega registra* v Londonu je štela svetovna mornarica sredi leta 1950 31.400 ladij s skupno tona-žo 84,6 milijona brt. (brutto registr. ton).
V primeri z letom 1939, ko je svetovna mornarica obsegala 30.200 ladij s skupno tonažo 65,8 milijona brt., pomeni to prirastek za 3,4% po številu in 28,6% po tonaži ladij.
Med posameznimi državami so danes glede trgovinske mornarice na prvem mestu ZDA, katerih mornarica je 1. 1939 predstavljala 16,77%, leta 1950 pa 32,55% svetovnega ladjevja.
V. Britanija se je pred ZDA umaknila na drugo mesto: leta 1939 — 26,13%, leta 1950 21,54%. Nemčija je nazadovala od 6,54% v letu 1939 na 0,54% v letu 1950; Italija od 5 na 3%, Japonska od 21,54% na 2,21%. Mornarice teh držav kakor tudi Francije se zdaj naglo obnavljajo. Zah. Nemčija je od srede 1949 stavila v promet
TONAZA nG. MORNARICE
(milijoni BRT)
2	3 4	5 6? 3 9 10
MILIJONI Bfil
Z.D.A.
BRITANSKA
SKUPNOST
V BRITANIJA SEV. IRSKA
NORVEŠKA
KANADA
PANAMA
FRANCIJA HOLANDIJA.' t TALIJA Z S.S.R. ŠVEDSKA JAPONSKA GRČIJA. | DANSKA I ŠPANIJA ! ARGENTINA ZA H N EMUJA
MILIJON-
Angleški bilten »Records and Statistics« (13. marca) navaja podatke o številu in tonaži trgovinskih ladij, ki so bile splovljene v letu 1940 in 1950 po vsem svetu (razen v Sovjetski zvezi in njenih zaveznicah). Lansko leto so bile odpravljene o-vire omejitve obnovi nemške in japonske mornarice. Nemčija je izkoristila to pri-
ložnost in se povzpela na sedmo mesto glede tonaže splovljenih ladij, t. j. takoj za Francijo. Japonska je prešla s šestega mesta na tretje. Nazadovalo je delo v ame-r iških ladjedelnicah, medtem ko je napredovalo v angleških. Navajamo podatke o splovljenih ladjah v posameznih državah.
Država	Število	Tone	Število	Tone	% Svet. ton.
Vel. Britanija	320	1,267.467	275	1,324.570	37,32 %
ZDA	66	633.306	52	437.031	12,51 %
Japonska	84	147.974	97	347.945	9,96 %
Švedska	71	323.099	63	347.892	9,96 %
Holandija	100	169.295	120	228.118	6,53 %
Francija	59	154.859	52	180.846	5,18 %
Zap. Nemčija	—	—	173	154.506	4,43 %
Danska	26	86.134	27	125.490	3,59 %
Italija	46	99.150	17	107.464	3,08 %
Brit. skupnost	41	101.747	32	74.513	2,13 %
Belgija	16	45.402	11	66.317	1,90 %
Norveška	47	59.213	57	53.402	1,53%
upaj (z ostal.)	926	3,131.805	1013	3,492.876	100,00 %
tjUADHJA LADIJ [v tisočih ton)
SSftTO^
do srede 1950 82.000 brt. in je tako svojo mornarico v enem letu povečala od 1/4 na 1/3 milijona brt.
Navajamo še primerjalne podatke (v tisočih brt) za leta 1914, 1939 in 1949:
	1914	1939	1949
V. Britanija	20.523	21.001	22.049
Danska	770	1.174	1.170
Francija	1.922	2.933	3.070
Nemčija	5.134	4.482	300
Grčija	820	1.780	1.329
Holandija	1.471	2.969	2.990
Italija	1.430	3.424	2.442
Japonska	1.708	5.629	1.543
Norveška	1.957	4.833	4.916
Španija	883	902	1.192
Švedska	1.015	1.577	2.047
ZDA	4.287	11.361	27.813
Panama	—	717	3.016
Argentina	—	290	814
Ostale države	3.477	5.428	4.022
Skupaj	45.497	68.500	82.571
(Drugi primerjalni podatki se nanašajo na položaj ob koncu navedenih let, ko se prvi nanašajo na položaj sredi leta 1939 in 1950.)
Tonaža j goslovanske mornarice, ki se v zadnjem času naglo razvija, je vračunan med »ostale države«.
ŽERJAVI
Londona
ZA REŠILNE ČOLNE
Iz Londona so odposlali v Marseille vrsto žerjavov za rešilne čolne, ki jih bodo namestili na francoski ladji »Mare. chal Joffre«. Ti žerjavi, ki so iz lahke zlitine, lahko spuščajo v morje rešilne čolne težke do 67 stotov ter so za 47 od. stotkov lažji od dosedanjih jeklenih žer. javov.
Progo za tovorni promet med Genovo
in severnimi ameriškimi pristanišči, ki jo vzdržuje norveška družba »Fern Line«, nameravajo pojačati tako, da ne bo več mesečna, temveč štirinajstdnevna.
JAPONSKA
OSTALE
.6EUUA -i*
rteKrf.SKUPNOST IH .ITALIJA % .DANSKA j.4%
NEMČIJA
iSfA-s
HOLANDIJA
’ 226
Fffev-:./1
FRANCIJA """iSMiv 161
155
{.8,
TN 7»
Bazel važno pristanišče. V teku januarja je znašal promet po Renu v Bazlu 321.211 ton, medtem ko je v januarju 1950 dosegel samo 175.451 ton. »Flota Grancolombiana« je uvedla stalno progo med Srednjo Ameriko in severnimi ev.
ropskimi pristanišči. Zdaj se pogaja s švicarskimi družbami na Renu, da bi od njih sprejemala neposredno pošiljko na.
menjeno v Ameriko, v Anversu in Rot. terdamu.
javljajo v kuhinji. Med drugim obravnava poročilo tudi vprašanje umnega krojenja obutve.
Z uspehom so pričeli proučevati vprašanje povečanja udobnosti nog. Sedaj že izdelujejo na osnovi statističnih podatkov posebne modele čevljev. Znanstveniki menijo, da je glavni vzrok preoblikovanja nog ženska ne. čimmost, zaradi katere posebno mlada dekleta občutijo v. splošnem nekak odpor proti temu, da je številka njihovih čevljev večja od povprečja.
SUSENJE PRI GRAFIČNIH BARVAH
Uspehi barvanja v tiskarstvu so posebno časovno močno odvisni od lastnosti, ki jo izkazuje laneno olje pri sušenju. Tvorba tanke, suhe mrenice ali filma se pojavi pri poskusih na svetlem v neprimerno krajšem času kot pa v senci ali v temi, kakor se te barve praktično navadno uporabljajo. Pri temi, oziroma pri pomanjkanju svetlobe potrebuje n. pr. črna barva, na podlagi poizkusov R. Beurla in M. Hartmana, trikrat in dober lanen po-vlak ali firnež pa celo osemkrat toliko časa, da se posuši, kot na svetlem. Navzlic razširjenemu mnenju, da tvori laneno olje filmsko plast le pri dostopu kisika, se posušijo črne barve »1% Colienolata« praktično v istem času v zraku, kisiku in v ogljikovi kislini-Vlaga ima najmočnejši vpliv na sušenje, ker kaže, da poteka kondenzacija in polimerizacija filma celo polagoma ob prisotnosti vode.
PREVOZLJIVI VRTALNI STOLPI
Za naknadno vrtanje do globine 2100 m in za novo vrtanje do globine 750 m so v Angliji zgradili prevozlji-ve vrtalne stolpe s kompletno opremo tako, da lahko začne z vrtanjem takoj, ko prispe na vrtalno mesto.
TELEFON V VLAKIH
Danes je tudi že v Švici (ne samo v Ameriki) možno telefoniranje iz vlaka na progi. Ta problem je bil v Švici drugače rešen kot v Ameriki, kjer se vrši telefoniranje iz vozečega vlaka ali avtomobila brezžično. V Švici se uporablja gornja dovodna žica za električno strujo tudi za telefoniranje. Seveda je to možno samo v deželah, kjer so vse železniške proge elektrificirane. Vlakovodja lahko pokliče vsako postajo ali vlak, je pa tudi lahko sam poklican
POSPEŠEVANJE GOJITVE BOM BAZA V TURČIJI. Turki so izboljšali
in razširili svoje bombažne nasade z denarjem iz Marshallovega načrta-Zadnja letina jim je vrgla okoli 110.000 ton bombaža. V sezoni 1950-51 so izvozili 70.000 ton v vrednosti 220 milijonov funtov (1 turški funt = 0,64 švicarskega franka). Računajo, da bodo letos pridelali 150-000 ton bombaža. Z izvozom bombaža bodo zmanjšali trgovinski primankljaj. ki1 je1 1. 1949 znašal še 118 milijonov funtov, v letu 1950 pa samo še 62 milijonov. — Proti koncu leta bo v Smirni pričela obratovati tretja tovarna papirja. — Več ameriških tvrdk bo zgradilo v Kutahyji, kjer je dovolj premoga novo tovarno dušika.
vestnik
SEDEŽ. TRST - ULICA FABIO FILZI ST. 10/1. - TEL F. FON ST. 78
SCO^TOSPOmRSKKGA ZDRUŽENJA

Občni zbor SGZ
Spravni odbor Slovenskega gospo-at'skega združenja v Trstu sklicuje fedni občni zbor združenja za nedeljo, ne 13. maja ob 9. uri dopoldne v prodorih SGZ v Ul. F. Filzi 10/t.
Unevni red:
1-	Poročilo predsednika, tajnika in
hlasajnika;
2-	Poročilo nadzornega odbora;
1 razrešnica dosedanjemu odboru;
4 volitve izvršnega, upravnega in 'Vzornega odbora;'
, 1 smernice za bodoče delovanje in s očajnosti.
C:e občni zbor ne bo sklepčen ob pr-'em sklicanju, bo sklepčen eno uro poz-e!e, t. j. ob 10. unr ob vsakem številu Navzočih. Člani se lahko dajo zastopati 0 drugih članih; v iem primeru jim garajo izdati pismeno pooblastilo, ven-
dar
ne sme nobeden pooblaščenec ime-
1 več kot pet pooblastil.
Upravni odbor
Mliita ilelopalk med ooseonoslio
. 2 ukazom št. 55 z dne 7. aprila 1951 j® Zavezniška vojaška uprava razteg-'la. na tukajšnje ozemlje predpise o 2aščiti in prejemkih delojemalk v ča-d* nosečnosti in po porodu, ki že ve-vJai° v Italijanski republiki. Ker zadeli0 ti predpisi vse delodajalce, ki za-i ujejo žensko osebje, prinašamo avne določbe tega ukaza.
Določbe veljajo za noseče in doječe . atere zaposlene pri zasebnih deloda-pfcih in pri javnih ustanovah. Te de-. lamalke se v času nosečnosti ne sme-!° °dpustiti iz službe, dokler ne pote-e doba prepovedi dela. Ta predpis se-,eda ne velja v primeru krivde delo-amalke, v primeru likvidacije podjet-a in v primeru dovršitve dela, za ka-610 je bila delojemalka najeta. V ča-u nosečnosti :se delojemalke ne smejo forabijati za prenašanje in dviganje rernen in za nevarna, utrudljiva in Jadrava dela.
Prepovedana je zaposlitev žene v reh mesecih pred domnevanim rokom ?°roda, ki je označen v zdravniškem apričevalu » nosečnosti, če so zapo-etle v kmetijstvu in v 6 tednih, če p zaposlene v drugih kategorijah-. ^Povedano je dalje zaposliti žene v asi' 8 tednov po porodu.
Inšpektorat za delo sme na podlago zdravniškega spričevala podaljšati gor-Je roke prepovedi dela še za ti ted-°v. če sodi, da bi mogli pogoji ali koliščine škodovati zdravju žene in roka Za vso dobo obvezne odsotno-1 z dela imajo delojemalke pravico ta dnevno odškodnino v višini 80%
^ edne plače, ki obsega tudi morebitno dskodnino v primeru bolezni. To od-K°dnino izplačuje Državni zavod za Zavarovanje proti bolezni, če so pri Jern zavarovane, v nasprotnem pri-'N-ru pa delodajalec sam. Delojemalkam, ki same dojijo- otro-a, mora delodajalec dati na razpolago Ve uri odmora med dnevom za doje-J6 in to za dobo enega leta od rojstva roka. Dobe odmora veljajo za delov-Ns ure v pogledu delovnega časa in ace. Delodajalci pa, Ju zaposlujejo ^ajmanj 30 poročenih žen izpod 50 let, “ dolžni ustanoviti v obratnih pro-Ntalk1 S0t:)0 23 doienie ot;rok deloje.
Das obvezne odsotnosti z dela se mo-a Upoštevati v pogledu službene dobe, rillajste plače in dopusta. Ce deloje-jNalka prostovoljno izstopi v tej dobi, pravico na odpravnino predvide-b\V zagonskih in pogodbenih določ-ka^ Za PrImer odpusta. Ce delojemal-s ’ ki je bila odsotna z dela v skladu IJredpisi ukaza, zopet povzame delo, e delojemalec razrešiti delovno pogubo z njeno namestnico brez odpo-N nega roka in odpravnine pod po-lern, (ja je bjig namestnica, ob spre-mu obveščena o začasnem značaju Sv°ie službe.
Za kritje izdatkov za zaščito nose-'u in doječih mater so delodajalci °izni plačevati državnemu zavodu za Varovanje proti bolezni (INAM) do-0 nilni prispevek, in sicer v industrij-
skem
sektirju 0,53% zaslužka, v trgo-
y	t.-*.-*.	/v z-cior uz-IVd, V Ligu-
^ nskem sekorju 0,31% zaslužka, v kre. unem in zavarovalnem sektorju 0,20% ^služka. Ta dopolnilni prispevek pori?9. tukajšnji Zavod za zavarovanje °ti bolezni že od 1. decembra lan-Ske§a leta.
S tem ukazom je z učinkom od 1. 2 riUarja 1951 odpravljeno zavarovanje A Primer poroke in poroda, vendar se , nadalje pobira zadevni prispevek, 1 Pa gre v prid ustanove »Ente Na-
zionale Assistenza Orfani Lavoratori Italiani«.
IIIIIIIIIIIUUI
FOVFHECNI TEDENSKI ZASLUŽEK SLUŽINČADI
Z ukazom št. 56, z dne 23. februarja 1951 so bili določeni tedenski zaslužki oseb, ki so pod kakršnim koli nazivom zaposlene v hišnih poslih, ki so odločilni za odmero prispevkov za obvezno zavarovanje proti delanezmožnosti, starosti in tuberkulozi.
Tl povprečni tedenski zaslužki so naslednji:
V	občinah z nad 100.000 prebivalci:
Moški: celodnevna zaposlitev 822,-
lir, poldnevna zaposlitev 660,- lir.
Zenske: celodnevna zaposlitev 440.-lir, poldnevna zaposlitev 260,- lir.
V	občinah z manj kot 100.000 prebivalci:
Moški:	celodnevna zaposlitev 660,-
lir, poldnevna zaposlitev 660,- lir
Zenske: celodnevna zaposlitev 260,-lir, poldnevna zaposlitev 260,- lir
Na osnovi teh povprečnih zaslužkov so odmerjeni zavarovalni prispevki.
PRISPEVKI ZA VAJENCE
Obrtnike, ki hočejo najeti nove vajence, opozarjamo na ukaz št. 5 z dne
iv šel jugosl. gospodarske delsgacile
Dne 19. aprila je dosedanji šef Gospodarske delegacije FLRJ v Trs.u Rihard Knez odpotoval na novo službeno mesto. Na njegovo mesto je prišel Jože Zemljak, dosedanji svetnik pri jugoslovanskem poslaništvu v Rimu.
Novi poveljnik vojaške uprave JA za STO polkovnik Miloš Stamatovič je dne 18. aprila obiskal poveljnika angloame-riške vojaške uprave gen. Johna VVinler-tona in se z njim razgovarjal nad 1 uro.
V četrtek, dne 26. aprila pa je gen. J. VVinterton vrnil obisk poveljnika jugoslovanske cone.
RISARSKI NATEČAJ ZA LICENCE Prejeli smo:
Odposlanstvo Uprave za gospodarsko sodelovanje (ECA) v Trstu je z dovoljenjem prosvetnega oddelka ZVU razpisalo risarski natečaj za učence. Šolska ravnateljstva so v ta namen dobila potrebna navodila. Pri natečaju lanko sodelujejo vsi učenci javnih in zasebnih šol na anglo-ameriškem področju STO-ja v starosti od 8 do 14 let. Zmagovalci bodo prejeli lepe nagrade, tako od odposlanstva ECA v Trstu kakor tudi od mednarodne ustanove v Parizu. Slovenskim učiteljem in učencem svetujemo, naj sodelujejo pri tem natečaju.
ŽIVINA POTUJE RAJŠI PO ŽELEZNICI
Grčija prejema v zadnjem času večje pošiljke plemenske živine iz Švice m Severne Italije. Zanimivo je, da potuje zdaj živina po tržaških in jugoslovanskih železnicah naravnos proti Solunu in da je torej v Trstu ne nalagajo na ladje. Pokazalo se je, da prevoz na ladjah bolj utruja živino kakor prevoz v železniških vozovih. Prevoz živine iz Švice, o-ziroma iz Severne Italije čez Tržaško o-ztmlje in Jugoslavijo traja do Soluna dober teden.
* *
Ženske odločajo. V matičnem (anagrai-skem) uradu v Trstu so na vpogled od 15. do 30. aprila volivni imeniki. V imenike je vpisanih 105.883 žensk in 89.320 moških.
»Zadrugam, vestnik Tržaških delavskih zadrug poroča, da je bil rok za prilagoditev zadrug zakonskim določbam podaljšan z odlokom ZVU do 30. aprila 1951. List poroča tudi o obisku višjih letnikov
10. januarja 1951 ter jim priporočamo, da se izkoristijo ugodnosti, ki jih jim la ukaz nudi.
Za vajence, ki jih najamejo po 10-januarju t. L, primejo namreč tedenski prispevek Zavezniške vojaške uprave, s katerimi lahko krijejo izdatke za socialno zavarovanje teh vajencev. Za dosego tega prispevka treba vložiti prošnjo na posebnem obrazcu. Za vsa nadaljna pojasnila naj se člani-obrtni-ki obrnejo na tajništvo SGZ, ki jim bo tudi sestavilo in vložilo prošnjo.
PRAZNIKI
1. maj: splošni praznik po ukazu št. 200/1949. Delodajalci morajo svojim delojemalcem plačati normalne dnevne prejemke, četudi ne delajo. Delojemalci, ki) bi pa ta dan, delali, imajo; pravico še na plačo za dejansko opravljene ure dela s poviškom za praznično delo.
3. maja: vnebohod - praznik po ukazu št. 200/1949. Delojemalci imajo; pravico na normalne dnevne prejemke, četudi ta dan ne delajo; ako pa delajo jim pripada plača za dejansko opravljene ure dela brez prazničnih poviškov, razen za mehanično industrijo, kjer je v kolektivni pogodbi predviden praznični povišek.
Slovenske trgovske akademije, ki so si o-gledali urade in skladišča delavskih zadrug.
Za avtonomijo občin. V »Prori« (12. aprila) zahteva Bruno Fazzini odpravo vsakega nadzorstva in vmešavanja conskega predsedništva (deželnega odbora) in vojaške uprave v občinske zadeve, da bi se tako zagotovila resnična avtonomija občin.
iimimmiin
Tekma med vlakom ia avlomobilom
tudi na Tržaškem
Konkurenčni boj med železnico in avtom, ki se bije že nekaj let po vsem svetu, se je prenesel tudi na Tržaško ozemlje. Danes prihajajo v Trst na kamionih velike pošiljke najrazličnejšega blaga daleč iz Italije, celo iz Verone in Turina. Ne1 gre samo za pošiljke, namenjene Tržaškemu ozemlju, temveč tudi za blago, ki potuje z obmejnih postaj daleč v Avstrijo, Jugoslavijo, CSR in druge zaledne države.
Prevozi se vršijo tudi v nasprotni smeri. Blago, ki prihaja iz Jugoslavije, Avstrije in drugih zalednih držav po železnici, natovorijo na Opčinah na kamione in ga vozijo v notranjost. Druge pošiljke iz zalednih držav prihajajo kar do Trsta po avtomobilskih cestah.
Avtomobilska konkurenca je prizadela torej tudi tržaške železnice, železniška uprava si že delj časa razbija glavo, kako bi se postavila v bran pr.oti avtomobilski cesti. Tudi v Trstu so že v uporabi prevozi železniških vagonov na traktorjih naravnost pred skladišča v mesto. Podjetja lahko nalagajo blago iz skladišča naravnost’v Vagon, ki ga traktor nato odpelje na postajo.
S sedanjimi tarifami bodo železnice težko zmagale konkurenco avtomobilske ceste. Tudi ležarina je previsoka (20 iir za stot proti najmanjšemu plačilu 2500 lir za vagon), železniška uprava je preveč birokratična in neelastična. Bodočnost bo pokazala, kako se bo končal boj med železnico in avtomobilsko cesto v Trstu in drugod po svetu.
IRO _ Mednarodna begunska organizacija je objavila, da je v 44 mesecih svojega poslovanja poskrbela, da se je 975.000 beguncev vrnilo v normalno življenje. Od ten se jih je 72.000 vrnilo v domovino. Poročilo navaja nadalje, da so v marcu našteli 236.986 razseljenih o-seb, ki potrebujejo nadaljnje pomoči Mednarodne begunske organizacije. Da
Med 10. in 21. aprilom1 se je promet v tržaškem pristanišču razvijal tako-le: TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE
»Abbazia« je priplula iz Hajfe s 14 ton raznega blaga in se vrnila natovorjena. »Timavo« je prispela iz Bombaja s 439ton raz. blaga in se vrnila v Bombaj s tovorom. »Loredan«, ki je iz Carigrada pripeljala 1.696 ton blaga, se je vrnila natovorjena. Iz Casa-blanca-e je »Carluccia Viola« pripeljala 167 t blaga) in odplula je v Bono s tovorom. Odplule so: »Triton Maris« v Aleksandrijo- natovorjena z lesom, »Irma« v Aleksandrijo z raz. blagom, »Elba« na Reko prazna, »Avstralija« v Genovo, oziroma v Avstralijo, »Ange-
TUJUŽKM
Pospeševanje turizma v Jegoslavlil
Jugoslovanske zvezne oblasti so izdale odločbo o plačevanju storitev in kupovanju blaga za turistične bone, ki jih prejmejo tuji potniki v Jugoslaviji. Po tej odločbi bodo podružnice Narodne banke in Putnika pri zamenjavi tujih plačilnih sredstev, ki jih prinesejo tuji potniki in turisti, izdajali poleg določenega zneska dinarjev po tečaju še enak znesek v turističnih denarnih bonih; ti boni bodo turistom dali pravico do 70% popusta pri plačilu raznih uslug in nakupu potrošnega blaga. Turisti bodo lahko izkoristili bone tudi pri nakupih železniških vozovnic za vse relacije v notranjem prometu po suhem, na rekah in na morju. Na cene penzionskih uslug ne bodo turisti imeli popusta, ker bodo lahko deležni enakih nižjih cen, kakor veljajo za jugoslovanske državljane. Zato pa bodo lahko uživali 70% popust pri plačilu vseh drugih gostinskih uslug, ki ne gredo v penzion, se pravi, pri hrani po izbiri, pri pijači, pri brivskih in drugih uslugah v gostinstvu, pri nakupu raznih okrasnih predmetov domače delavnosti v velikih hotelih, pri prevozu na izlete, pri nakupu cigaret in tobaka kakor tudi pri nakupu blaga široke potrošnje v prosti prodaji v redni trgovinski mreži.
Na Jadranu pričakujejo letos mnogo tujih turistov. Predstavniki avstrijskih in švicarskih turističnih uradov so se dogovorili glede gostovanja na Jadranu potnikov iz teh dežel. Napovedan je prihod tudi Belgijcev, Nemcev, Angležev in A-meričanov. Na Rab pride okoli 1000 inozemskih turistov. Avstrijski turis ični urad je sklenil s hoteli na Rabu, v Opatiji, Crikvenici, na Hvaru in Dubrovniku pogodbo za stalen najem 200 postelj. Za tuje turiste je po dogovoru s tujimi turističnimi uradi zagotovljenih v Opatiji 620 postelj, v Lovranu 130, na Crikvenici 100, na Rabu 120, na Hvaru 80 in Dubrovniku 60 postelj.
Penzion v najdražjih jugoslovanskih hotelih stane zdaj okoli 300 dinarjev na dan, v cenejših pa 100 din.
VELIK TURISTIČNI PROMET IZ AMERIKE
Ameriško trgovinsko ministrstvo predvideva, da bo letošnje poletje potovalo v Evropo 300.000 do 320.000 prebivalcev Združenih držav. Lani je bilo ameriških turistov v Evropi 300.000 in pričakujejo torej letos večje število Ministrstvo napoveduje, da bodo ti turisti izdali v zahodnoevropskih državah 320-250 milijonov dolarjev. Velik promet turistov preko Atlantika predvidevajo tudi potniško pisarno, letalske in paroplovne družbe, ki se vse pripravljajo na ta izreden promet. Za turistični promet iz Amerike v Evropo bodo uporabili tudi nove luksuzne potniške ladje; tako bo «Indipendence» odplula na svojo prvo potovanje preko Atlantika 12. aprila ter popeljala turiste v Sredozemlju. Njena sestrska ladja «Constitution» pa bo odplula na svojo prvo vožnjo preko oceana v juniju.
10. aprila letošnjega leta so sprejele Združene države na podlagi zakona o razseljenih osebah iz leta 1948 232.361 beguncev. — IRO nadaljuje z delom.
Avtopodjetje STAR d, d. - Trst, Ulica IVIoreriZ, tel. 56-08-Rojan - Avtobusna postaja Trst - Biljeternica št. 3, tel. 51-25
Avtobusna proga TRST-PIRAN - Vozni red veljaven od 15. junija 1950
Cena vožnji	•Nedelje in prazniki	Delovni dnevi	Delovni dnevi	Km.	Postajališča				Km.	Delovni dnevi	Delovni dnevi	Nedelje in prazniki	Ceaa vožnji
		8.—	13.—	20,—	_	M	Trst	J	k	43	8,-	19,-	19.30	235.—
80.—	8.30	13.30	20.30	15		Škofije			28	7.15	18.15	18.45	155.—
105,—	9.05	14.15	21.—	21		Koper			22	6.50	17.50	18.20	120.—
155.—	9.15	14.25	21.15	28		Izola			15	6.30	17.30	18.—	80.—
185,—	9.25	14.35	21.25	34		Strunjan			9	6.20	17.20	17,50	50,-
210,-	9.35	14.45	21.35	38		Portorož			5	6.10	17.10	17 40	25,—
285.—	9.45	15.—	21.45	43	t	Piran	1		—	6,—	17,—	17.30	
PRIPOMBA: D.ie 15. aprila je bila uvedena na progi nova zveza: odhod iz Pirana ob 5 uri zj. prihod v Trst ob 7 uri; odhod iz Trsta ob 21 uri, prihod v Piran ob 22.45 uri
nr prtilanjsaz
lica« v Hajfo z lesom; petrolejske ladje: »Etra« v S. Benedetto del Tronto, »Mantova« v Benetke, »Edgardo« in »Ottaviano« v Chiggio, »Ostiglia« v Porto Nogaro — vse natovorjene z motornim oljem in »Aurora« v Sidom prazna. »Indiana« je iz Tripolisa pripe,-ijala 8152 ton mineralnega olja in se prazna vrnila. »Jano« je prispela iz Bone s 4000 ton fosfata, »Naty« pa je odplula v Split prazna. Odplule so še petrolejske ladje »Mantova« v Ravenno, »Mazzone« v Orion in »Massimiliano« v P. Nogaro, vse natovorjene z motornim oljem. »Francesca« je iz Genove pripeljala 944 ton raznega blaga in se vrnila v Genovo s tovorom. Iz Rio Marine ja priplula »Rosalia« s 1883 t rud in prazna cdpiula v Šibenik, »Maria Cristina« je iz Sidona pripeljala 17.182 ton mineralnega olja in po izkrcanju prazna odplula ■v Said. Iz Livorna je prispela »Paola« s 400 t bencina in odplula v Ravenno natovorjena z bencinom. »Barle*ta« je iz Carigrada pripeljala 2011 blaga in se vrnila s 540 1 raznega blaga. »Tritone« je prispela iz Benetk prazna in se vrnila prazna. Priplule so: »Titania« iz Bej ruta s 415 tonami raznega blaga, »Sl-siiana« iz Norfolka z 2300 1 hlodov, »Campidoglio« iz Aleksandrije s 694 1 raznega blaga, »Citta di Brindisi« iz Ancone prazna; »Lamone« iz Ravenne prazna, »Eugenio« iz Norfolka s 45131 premoga, »Ariette« z Reke prazna, »Capo Noli« iz St. Johna s 3300 1 rži, »Spuma« iz Calcutte s 567 1 raznega blaga, »Biče« iz Bone prazna, »Aldebaran« iz Benetk prazna, »Monginevro« iz New Orleansa s 1047 t raznega blaga. Odplule so: »Pie-tro Canale« v Smirno natovorjena z raznim blagom, »San Antonio« v Limassol s tovorom, »Iris« v Burges prazna; pe^r. ladji »Tagliamento« v Chioggio in »Bar-
bara« v Benetke natovorjeni z motornim oljem.
ANGLEŠKE LADJE
»Gartowood« je prispela iz Benetk prazna in odplula v Dublin natovorjena 7 raznim blagom, »La Valette« je odplula v Fort Sudan z lesom, petrolejski ladji »Opalia« v Suez in »Domino« v London _ obe prazni. »Penhaile« je odplula v Hull z raznim blagom. Iz Tržiča je prispela »Mowbray Road« prazna, petr. ladja »Neothamua« pa iz Curacaoa natovorjena z bencinom..
AMERIŠKE LADJE
»Exton« je iz New Vorka pripeljala 4C81 ton raznega blaga in odplula v Smirno s tovorom blaga. »Exiria« je priplula tudi iz New Vorka z 2838 t raznega blaga in se vrnila v ZDA, Iz New Orleansa je »Cleavvater Victory« pripeljala 8900 1 koruze, nakar se je prazna vrnila v ZDA. Pripluli sta še:	»Haties-
burg V.« iz Nevv Orleansa z 85001 pšenice in »Doroty Stevenson« iz New Vorka s 3912t raznega blaga.
JUGOSLOVANSKE LADJE
»Skopje« je priplula iz Aleksandrije s tovorom 731 ton in odplula v Benetke, natovorjena z raznim blagom. »Srbija« je odplula na Reko z raznim blagom. »Sarajevo« je priplula z Reke s tovorom.
GRŠKE LADJE
»Astypalea« je odplula v Pirej natovorjena z lesom, »Assimina« v Aleksandrijo in »Hermoupolis« v Patras tudi z lesom. »Popi A.« je prispela iz Benetk prazna.
Holandska ladja »Danae« je priplula iz Rotterdama z 2001 raznega blaga in odplula v Amsterdam s tovorom, »Scio« pa je odplula v Hajfo z raznim blagom. Turška ladja »Eti« je prispela iz Benetk prazna. Panamska ladja »Santa Cruz« je iz Buenos Airesa pripeljala 11681 blaga.
MEHANIČNA DELAVNICA
ALBINO GOMBAČ
ULICA DELL'AGRO 10 - TRST - TELEFON ŠTEV. 96-130
(VHOD IZ ULICE DELLA TESA)
Najmodernejši tržaški obrat za retifikacijo na strojih «BERC0» — Retifikacija in zrcalno glajenje cilindrov od mikro-motorja do ladijskih motorjev
Retifikacija vsakovrstnih kolenastih gredi, vključno 0M 100 KS,
Titanus i. t. d.
Priprava za retifikacijo poedinih cilindrskih puš. Vlaganje cilindr-skih puš — Aparat za kontrolo trdote BRINELL — Priprava za vravnoteženje kolenastih gredi in transmisij Retifikacija ventilov — Priprava za struženje glavnih in ojničnih ležajev — Posebna naprava za mehanično struženje ojnic — Hidravlična stiskalnica
ZASTOPSTVO ZA TRST IN GORICO NEPREKOSLJIVIH BATOV
FRIGOBOR in SUPERFRIGOBOR
Bati ki povečajo tehnični učinek in imajo trojno trajnost
Zastopstvo tovarne «TIIVIELLI» — Predelava «Diesel motorjev s predmešanjem» na «sistem direktnega vbrizganja>>
Zastopstvo tovarne «M[«EGEII\II» — Kromiranje kolenastih gredi na elektro-galvanski podlagi — Trdota od 630 do 900 Brinell — Srednja vzdržljivost 250.000 km — Možnost naknadnega razkro-miranja in ponovnega kromiranja brez rabe ponovne retifikacije
Kličite našo telefonsko številko, da Vas obišče naš strokovnjak za toplovodne naprave in centralne kurjave ter Vam da brezplačne strokovne nasvete
n “Gemeinde Boršt 1813« je vklesano ,? eni strani, »Gemeinde Rizmagne« c pa na drugi strani mejnika na e®ti med obema vasicama. Potem so prišli drugi gospodarji in prekrstili Icrhanje najprej v Rusmagna, potem a v S. Giuseppe delta Chiusa; Boršt v1 rajprej v S. Antonio Močo (staro-t avni Muhov grad) in potem v S. An-ni° in Bosco. Ne p/vi ne drugi go-Podarji niso hoteli videti slovenskih . Ptetou, ki živijo tam od nekdaj ^ bodo živeli, dokler bodo stali trdno a suioj-i rodni grudi in — jo obdelo-h- Ne le današnji dogodki, ampak vi vsa pisana zgodovina našega me-ktn uvt. da so se vsi tisti slovenski k eUe, ki so šli iskat »lažjih« Zasluž-^°v v mesto, polagoma poitalijančili. č 2eto redki izmed njih so se po-, Pek — vendar le začasno — v go-'Poslco družbo, potem pa propadli v ^ Vfju naraščajoče množice mestnih ^Vežev. Njih rodovine so večinoma žiu-1lrle *e izumirajo. Tisti, ki še nJi°, so naši najzagrjzenejši nasprot-ki obupno ščitijo edino »boga-Bo?"’ jim ie še ostalo od svojih' iezikSklh	sv°i novi »dosposki«
TVifce misli se ti vsiljujejo, ko gledaš
bo|Ce^ zanemarjeno borštansko in še 1 zanemarjeno ricmanjsko polje! n kmečko delo je pretežko; mladina ne mara za poljske klance, asfaltira-suprifSte 30 mumijo v mesto kakor kni ve^e’ ^es ie’ da se mučno ecko delo ne izplača, posebno ne i današnjih naših razmerah. Iz tega
Kmetu morajo pomagati stroji
‘Boršt in
Pa rte sledi, da bi se moralo obdelovanje zemlje opustiti in da bi se morali vsi kmetje preseliti v mesto. Od česa pa naj bi potem živeli? Kdo nam bo dajal hrano in vse tiste za življenje potrebne surovine, ki jih prejemamo iz kmečkih rok? Nč, to ne gre! Pomagati si moramo drugače. Ako je delo v tovarnah lažje in krajše, se moramo za to zahvaliti strojem, ki delavcem pomagajo pri delu.
Zato morajo tudi kmetom pomagati stroji. Ze leseno oralo je nekdaj znatno olajšalo kmečko delo, potem je sledilo jekleno oralo. Na obširnih žitnih poljanah ropotajo danes mogočni motorji, ki pa seveda ne prihajajo v poštev Za naše razmere.
V rajnovejši dobi so se pojavili tudi ma,hni ročni motorčki, ki so primerni Za obdelovanje Zemlje v vinogradih, zelenjavnih vrtovih in sadovnjakih. Ti motorčki združeni z različnim orodjem, opravljajo sploh vsa težka poljska dela in so edino orodje, ki bo rešilo našega kmeta, mu olajšalo delo in zvišalo njegove dohodke. Za srednje in male posestnike pa so ti motorčki še vedno predragi. Zato bi se morali naši kmetje združiti v primerne zadruge za motorizacijo poljskega dela. Ne smejo pa čakati na to, da jim bo Začela mana kar sama padati h neba kakor Izraelcem v. pu-
Ricmanje
ščavi. Sami morajo začeti in pokazati dobro voljo, potem jim bodo tudi drugi šli na roko; vlada jim bo gotovo pomagala pri nabavi strojev. Cim večja bo zadruga, tem laže bo prejela denarno pomoč, ker se da velika zadeva mnogo laže rešiti nego stotine malih zadevic.
O tej stvari naj dobro premislijo ne le Borštani in Ricmanjci, marveč sploh vsi kmetje Tržaškega ozemlja, ker se bo sicer propadanje našega kmetijstva neovirano nadaljevalo. Novi časi nam nalagajo reševanje novih vprašanj. Dandanes ne mara nihče več, da bi ob slabi hrani garal od zore do mraka, kakor črna živina. C( mu je pa potem napredek? Cernu s0 stroji in vsa tehnika? Kakor se je modernizirala in mehanizirala proizvodnja izdelkov v tovarnah, tako se mora mehanizirati tudi poljedelstvo. Posamezni mali kmetje pa niso kos tej nalogi, ampak se morajo združevati v zadruge. Potem! ne bodo več kmetje silili v mesta in povečevali števila brezposelnih delavcev, temveč bodo ostali pri svojem svobodnem, zdravem in veselem kmečkem delu.
Živinoreja je v Borštu slabo razvita, vsega komaj okoli 90 repov, medtem ko šteje prebivalstvo katastralne občine Boršt (Boršt, Zabrežec, Jezero) približno 680 duš. Na Krasu, od Bazovice
do Drage, imajo Borštani skupne občinske pašnike, ki bi Se dali bolje Izkoristiti, ako bi se organizirala skupna paša z enim pastirjem za vso živino, in s potrebnimi napravami, da bi mogla živina ostati ves dan na kraških pašnikih.
Se dalje se razprostirajo njih gozdovi. Skoraj do Hrpelj; kljub temu morajo kupovati gorivo, ker je dovažanje drv z onstran meje Združeno Z raznimi ovirami. S pomočjo zadruge bi se dala tudi ta zadeva ugodno rešiti. Pred! italijansko zasedbo je imela ta občina zavarovalnico za govejo živino in mnogo več goveda. Ker so hranjene o njej v Borštu vse knjige in listine, ne bi bilo posebno težavno spraviti zavarovalnico zopet na noge.
Pri pomladanskem prekopavanju Zemlje so zaposleni le redki domačini, povečini so madžarski, bolgarski in) drugi begunci, ki prihajajo zjutraj iz »Silosa« in se Zvečer vračajo. Domačini v mesto — begunci pa iz mesta na polje! Neki domačin, ki je sam kopal svojo zemljo, je ironično izjavil, da se bo treba le beguncem, zahvaliti za obdelano zemljo.
Tud) stanovanjske razmere niso najboljše. Svoj čas je bilo mnogo posestev s hišami vred prodanih na dražbi in nekdanji posestniki morajo danes plačevati novim gospodarjem, ki živijo v mestu, najemnino za svoja stanovanja.
Vendar pa so se nekateri medtem opomogli in bi si sami zgradili novo hišo; ni pa za to primernih Uavbišč. Ako ima kdo kako tako zemljišče, ga ne mara prodati.
Pravih kmetov, ki živijo samo od poljskih pridelkov in živinoreje, ni v Borštu niti toliko, kolikor je prstov na eni roki, vendar pa je še precej takih, ki se poleg drugega bavijo tudi s Poljedelstvom. Nu prvem mestu je vinogradništvo. Brežansku vina so sploh na zelo dobrem glasu in se z uvajanjem novih trt še vedno spopolnjujejo. Boljša se okus in viša vsebina alkohola. Belega vina se pridela mnogo več kot črnega in prvo dozori bglj zgodaj kot drugo. Nekdaj je prevladovalo črno vino, v teku časa pa je naraščajoče povpraševanje po belem vinu potisnilo črno p ozadje. Morda zaradi tega, ker črno grozdje v naših vinogradih navadno ni popolnoma dozorelo in se je črno vino v. visokem poletju rado kisalo, medtem ko ima naše popolnoma zrelo belo grozdje zelo malo kisline v sebi.
Poleg vinogradništva je še precej razvito tudi sadjarstvo: češplje, hruške in breskve; češenj je manj. Sicer pa o sadjarstvu v pravem pomenu besede v tem primeru ni mogoče niti govoriti, ker Borštani in Ricmanjci ne gojijo svojih sadnih dreves, kakor bi bilo potrebno, ampak prepuščajo večinoma vso skrb prirodi sami.
Za zelenjavo je. v gornjih legah premalo vode. Nižava — Poljane, Blata, Prelože (tako se namreč imenuje dolina okoli Domja) — pa je za vrtnarstvo preveč oddaljena od Ricmanj in Boršta. Sicer pa v Preložah pridno zidajo nove hiše, okoli katerih se živahno razvija vrtnarstvo. Vse kaže, da se bodo Prelože v kratkem razvile v Pravo vrtnarsko vas. Saj imajo tam že najmodernejše šolsko poslopje, kateremu ni para po vsem Bregu.
Oljk je bilo nekdaj na ricmanjsko-borštanskih obronkih vse polno. Pravi oljčni gaji so pozimi razveseljevali potnika, ko je iz nižine šel navzgor. Kakor drugod je znana kruta zima tudi tukaj pomorila vse oljke. Iz korenov pa je zopet pognalo novo življenje in posamezne skupine mladih oljk se vedno bolj širijo in temnijo med ostalim, zelenjem. Nekateri pridni kmetje pa tudi presajajo mladike na isti način kakor v Plavjah. Ne cepijo Jih pa, ker pravijo, da so njih oljke že same na sebi izborne in vsebujejo več maščobe kot druge v sosednih vaseh. Iz borštansko-riemanjskih oljk-belic se da iztisniti 25—30% olja. Tudi oni jih vozijo v električno stiskalnico na Plavje. Kakor Plavčani se tudi Borštani zanimajo za >svoje oljke. Tako je na Poljanah n. pr. pravilen nasad mladih oljk; nasajene s0 v vinogradu. Ko se bodo mlade oljke dovolj razrasle in razkošatile, namerava gospodar izkopati trte in prepustiti ves prostor oljčnemu gaju.
—od—
TRŽNI PREGLED
Cene poljedelskim pridelkom in živilom so ostale v bistvu neizpreme-njene. Potek je splošno miren. Edino izjemo predstavljajo mlečni izdelki, katerih cene naglo padajo. Na nekaterih italijanskih trgih je n. pr. cena masla v enem samem tednu nazadovala za 140 1. pri kg. Na trg prinašajo še vedno mnogo mlečnih izdelkov, masla kakor tudi sira na tem področju je nastala prava depresija. Proizvajalci zahtevajo posebne vladne ukrepe, za zaščito cen. Trdijo, da bi nadaljnje padanje cen imelo odmev tudi na trgu z žitom in z živino.
Ni verjetno, da bi italijanska vlada posegla na to področje in celo z ukrepi, ki naj bi chranili cene vsaki ravni-Vlada se namreč bori na vse pretege proti inflacijii! in krči kredite, kjer le more.
Na ostalih področjih vlada splošen mir. Trgi so se nekako ustalili tudi zaradi’ tega, ker je presojanje mednarodnega političnega položaja bolj stvarno. Z druge strani je prišlo tudi do splošnega ravnovesja med povpraševanjem in ponudbo.
Cene žita so se ustalile. Zanimanje za koruzo ni več veliko; cena je nekoliko nazadovala. Na zalogi je dovolj riža, zato je tudi trg miren. Nekoliko živahnejši je živinski trg. Večje je povpraševanje po živini za zakol. Cene debelim prašičem so nekoliko šibkejše, edino cena prašičev za rejo je nekoliko poskočila. Cene olivnemu olju so šibkejše. Prav tako je vinski trg miren, živahnejše so bile kupčije s pomarančami in limonami, cene paradižnikov pa šibkejše.
' l[lil!l!l!!!illlll!illll
KONOPLJA
Italijanski medministrski svet je določil nove cene konoplje glede na zahteve proizvajalcev in povišanje cen na zunanjih trgih. Določene so bile tri vrste cen, ki veljajo za blago odkupljeno v treh razdobjih, in sicer za prvo razdobje od 1. novembra do 17. decembra 1950, za drugo razdobje od 18. dec. 1950 do 13. aprila 1951 in za tretje od 14. aprila 1951 dalje. Za vlakna iz severne Italije- št. 1 za stot (blago postavljeno pred odkupno skladišče):
33.760, 37.140, 41.610; št. 2: 21.380, 33.780, 37.840; št. 3 27.800, 29.190, 32.700; št. 4 25.300, 24.930, 29.050. Piemont prva vrsta («buona di prima»): 21.770, 23.640, 26.280; srednje («media di prima»)
19.010,	20.505, 22.970; običajna 16.250, 17.060, 19.110; slabše vrste 13.110, 13.775, 14.980. Srednja Italija ekstra 30.110, 31.615, 35.420; I. 27.200, 28.560, 31.990; II. 23.300, 24.465, 27.410; III. 20.000,
21.010,	23.540. V oktobru 1950 je bila povprečna cena emilijske konoplje
27.800	in v decembru 29.190. V sezoni 1948-49 so v Italiji posejali s konopljo površino 65.000 ha, 1. 1950 pa 56.000 ha.
ŽITARICE
ROVIGO: pšenica Polesine fina 6.700-
6.800	lir za stot, dobra 6.650-6.700, navadna 6.550-6.600; pšenična moka 00 8.850-8.950, 0 8.250-8.350, 1 8.050-8.150, 2 7.750-7.800; koruza rumena «marano» 7.000-7.100, rumena inozemska 6.200-6.300; oves 4.200-4.300; koruzna moka rumena ekstra 8.300-8.400, dobra 7.800-8.000, bela koruzna moka 7.700-7.800; otrobi 3.000-3.100.
VERCELLI: pšenica 6.500-6.600 lir za stot; koruza 6.200-6.500; oves 4.400-4.700; riž običajen 8.700-9.100, srednje kakovosti 12.500-13.000, fin 15.000-16.400.
VERONA: pšenica fina proizv. 1951 6.700-6.800, dobra 6.550-6.600; oves 4.400-4.600; rž 5.800-5.900; ječmen neoluščen 5.800-6.000; proso belo 7.400-7.500; koruza «marano» 7.100-7.200.
ŽIVINA
Rovigo: živina za zakol: voli I 280-310; krave 270-300; biki 260-280; junci 290-320; teleta 420-440. Živina za rejo: voli 260-300; krave 260-300; junci 280-310; prašički 800-900; prašiči debeli za zakol 390-400, suhi 380-390; piščanci 850-900; kokoši 580-600; faraoni 700-750; par golobov 400-450; gosi 300-320; race 380-400; zajci 270-280.
Cremona: za kg žive teže: voli I 300-330, II 260-280, III 160-170; biki I 300-320, II 260-280; krave I 250-260, II 230-250, III 160-180; junci I 300-320, II 200-220; teleta I 430-450, II 350-370; prašiči 100-120 kg 360-370, 120-150 kg 370-380, 150-180 kg 390-400, nad 180 kg 400-410; prašički za rejo 18-20 kg 700-750, 20-50 kg 550-600, 50-100 kg 420-450; piščanci
I	920-940, II 650-670; zajci 350-370.
VINO
Milan: Cene veljajo za stot/stop. fco postaja; Piemont rdeče 10-10,5 stop. 450-470, 11-12 stop. 480-500; Barbera 560-610; Valpolicella 560-580; toskansko o-bičajno 430-450; Bardolino 560-580; San-severo 470-480; Sguinzano 460-470.
Vicenza: clinton 9-10 stop. 2.800-3.000 za hi, 10-11 stop. 3.000-3.400; rdeče domače vino 9-10 stop. 3.300-3.600, 10-11 stop. 3.800-4.300, 11-12 stop. 4.400-4.700; belo domače 9-10 stop. 3.800-4.300, 10-
II	stop. 4.300-4.800, 11-12 stop. 5.000-5.400.
Rovigo: clinton I 4.100-4.200, II 3.000-3.100; Verona 6.500-6.700; Soave 7.200-7.300; Cabarnet 5.400-5.500 lir za hi.
OLJE
Reggio Emilia: olivno olje ekstra 570-590, fino 550-560, navadno 530-540. dvakrat rafinirano A 520-530, B 500-510; semensko olje 465-470.
Firenze: olivno olje fino do 1 stop. kisi. 485-490, do 1,5% 480-485, do 2,5% 470-480, do 4% kisi. 465-470; semensko olje 440; iz zemeljskih lešnikov 460.
Padova: Cene veljajo za stot fco Padova: olivno olje ekstra 54-55.000, fino 53-54.000, navadno 51.500-52.000, dvakrat rafinirano A 52.500-53.000, B 49-50.000; semensko olje I 43.500-44.500, II 43.000-43.500.
MLEČNI IZDELKI
Milan: Cene veljajo za kg fco proizvajalec: lombardsko maslo 670-680, emi. lijsko 640-650, čajno maslo 730-750: sir emental svež 390-420; provolone svež 320-360; gorgonzola svež 180-200, sbrinz svež 390-410; sir lokalne proizv. 1949 610-680, proizv. 1950 490-540, 1951 290-320.
Cremona:	maslo 650-700, emental
svež 370-430, star 3 mesece 430-470; sbrinz svež 380-400, star 3 mesece 430-480; provolone svež 320-390, star 3 mesece 420-440.
LES
TRST. Na tržaškem lesnem trgu vlada še vedno mrtvilo. Avstrijci kakor tudi Jugoslovani vztrajajo pri visokih cenah. Na trg ni novega blaga. Trgovci prodajajo iz starih zalog, ki so jih napolnili še v januarju, po visokih cenah. Računajo, da bo večja jasnost nastopila v teku enega meseca.
Cene za blago v iranzitu: jelove deske
Nazadovanje cen na mednarodnem trgu se je začelo že v drugi polovici februarja, v drugi polovici aprila pa se je še pospešilo. Do konca marca so cene na svetovnih trgih nazadovale za 1’9% v primeri s cenami 1. marca, od L do 15. aprila pa so padle za 4,6%. To nazadovanje je treba staviti v zvezo predvsem s političnimi činitelji. Tako so cene cina v Singapuru po objavi vesti o odstavitvi Mac Arturja nazadovale kar za 20%. Upanje na pomiritev na Koreji je ugodno vplivalo na razvoj mednarodnega irga. Poostritev borb, ki je nastopila po ofenzivu severne vojske, še ni prišla popctnoma cio iiraza na svetovnih trgih. Med gospodarskimi razlogi nazadovanja cen je treba omeniti odpor kupcev proti visokim cenam, ki se pojavlja celo v ZDA. Potrošniki odlasaj-i z nakupom. Velike ameriške tvrdke niso letos nakupile tako velike količine kave, kakaa in tkanin kakor prejšnje leto. V ZDA so nekatere cene popustile. Vllada se bori proti inflacljtii in skuša omejiti obtok denarja. Ameriška vlada je dala v promet velike zaloge bombaža iz 1, 1948 in 1949, kar je povzročilo padanje cen. Pravih znakov inflacije še ni opaziti v ZDA, čeprav nameščenci zaslužijo več.
To bi bili razlogi, iz katerih so do-zdaj splošno pričakovali nadaljnje nazadovanje cen. Te napovedi so veljale do trenutka, ko se ni poslabšal mednarodni politični položaj po nastopu nove ofenzive na Koreji. Že poprej so nekatere cene zopet šle navzgor. Tako je n. pr. 20 apnila cena malajskega cina napredovala za 10,75 Straits-dolarjev in dosegla 584,75.
ŽITARICE
V času od 13. do 23. aprila je pšenica v Chicagu proti izročitvi v maju napredovala od 248 1/4 stotinke na 249, medtem ko je koruza nazadovala od 183 na 181, 1/8.
VLAKNA
Cene volne so zopet čvrstejše. V New Yorku je cena v času od 13. do 20. IV. napredovala od 3,57 na 3.62 dolarja za funt. Napredovanje je v skladu z razvojem cen na avstralskem trgu. V Washingtonu niso mogli doseči sporazuma v odboru za delitev su-
»tombante« 25.500 do 27.000; tramovi po tržaškem običaju 12.500 do 13.000; hra-stovina (boulles) 62.000 do 64.000; bukovina parjena neobrobljena 48.000 do 50.000; bukovina parjena obrobljena
51.000	do 52.000; naravna neobrobljena bukovina 28.000 do 30.000 lir.
TRENTO. Cene za fco. vagon postaja; jelovina »tombante« 24.500 do 25.500, jelove deske 20 X 60 L sort. 36.200 do 38.600, II. sort. 28.500 do 30.300, III. sort. 19.500 do 20.900; tramovi po tržaškem, običaju 11.600 do 13.000; macesnove deske »tombante« 26.000 do 27.600, deske 20 X 60 mm I. sort. 39.900 _ do 41.100, II. sort. 31.400 do 33.000, III. sort. 20.000 do 21.500.
TURIN. Topol deb. 3 mm B 125.000 do
135.000	lir za kub. m, BB 120.000 do
130.000,	4 mm B 115.000 do 125.000, BB
110.000	do 120.000,	5 mm B 115.000 do
125.000,	BB 110.000 do 120.000; b.kovina (parjena) deb. 3 mm 175.000 do 190.000, nad 4 mm 165.000 do 180.000; kostanj nad 4 mm deb. 210.000 do 230.000; oreh nad 4 mm deb. 260.000 do 285.000; hrast nad 4 mm deb. 220.000 do 240.000 lir za kub. meter.
SLADKOR
TRST. Glede kupčij s sladkorjem vlada na trgu popolno mrtvilo. Angleški o-peraterji ponujajo blago pripravljeno za izročitev v Chiassu po 70 šterlingov fco vagon; francoske ponudbe kvotirajo 67 frankov za kg fco. Modane. Sladkor iz sovjetske cone Nemčije ponujajo cf Trst po 175 dolarjev tona. Nekaj kupčij je bilo zaključenih z Vzhodno Afriko na podlagi 183 dolarjev. Rafiniran sladkor je v Trstu na razpolago v prosti luki po 72 do 73 funtov »lordo per netto«.
rovin. Nova Zelandija in Avstralija nista hoteli pristati na sporazumno delitev volne, ki jo zahtevajo ZDA. Opaža se majhno napredovanje cen bombaža, ki je v času od 13.-23. IV napredoval v New Yorku od 44,85 na 45,39 stotinke za funt. V ZDA so v osmih mesecih do 31. marca 1951 potrošili 7,251.555 bal (lansko leto v tem času 5,972.654). Zaloge v tovarnah in skladiščih znašajo 5,994.385, lani 10,384*489. V prvih sedmih mesecih sezone so Američani izvozili 2,578.049 bal (lani 3,069.433).
V	Roubaix -— Tourcoing je volna napredovala od 13-20. IV. od 2.270 na 2.370 frankov za kg proti takojšnji izročitvi, proti izročitvi v maju in juniju na 2.340, v juliju 2-360, v avgustu 2.350, v septembru 2-340 frankov.
KAVA, KAKAO, SLADKOR
Cena kave je v času od 13-23 IV. nazadovala od 53,95 na1 51,55 stotinke za funt v New Yorku. Sladkor je dosegel 23. IV. doslej najvišje 5,59 stotinke za funt. Kakao je napredoval od 37,75 na 38 stotinke za funt.
KAVČUK
Kavčuk je nazadoval od 57 (13. IV.) na 55 3/4 penija za funt v Londonu, medtem ko je v Singapuru napredoval na 53 17/32 (dne 20. IV.).
PISANE KOVINE
Cene pisanih kovin so v glavnem ostale neizpremenjene. Ameriška vlada ne kupuje več svinca za zalogo. Skrčila je .omejitve glede uporabe allumi-nija v civilne namene. Računajo, da bodo v ZDA potrebe po bakru za oborožitve po T. juliju tako' narasle, da bodo skrajno omejili uporabo bakra v civilne namene. V Kanadi so racioni-rali uporabo niklja začenši s prvim majem, čeprav predstavlja proizvodnja niklja v Kanadi 90% svetovne.
V	Zah. Nemčiji je baker notiral 21. IV. 239,50 DM, cin pa (20-IV.) 1.433 DM.
HMELJ
Na nuernberškem trgu se je povpraševanje po hmelju okoli 20. aprila povečalo. Proizvajalci zahtevajo še vedno 900 DM za 50 kg. za vrste Hallentauer, Spalter in Tetnanger ter 820 DM za gorski hmelj Hersbrucker. Povpraševanje nemških pivovarn po angleškem hmelju je še vedno čvrsto.
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO			
	28/1II	11/IV	25/IV
Pšenica (stot. dol. za bušel)		....	245.V«	246.7/s	252.
Koruza	„	„	„	„			....	177.V:	ISL1/*	181 ."/s
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt)		24.62	24 62	24.62
	....	134,—	150.50	142,—
Svinec	„	„	„			17,—	17.—	17.—
	17 50	17.50	17.50
Aluminij „	„	„			19.—	19,-	19.-
Nikelj	„	„	„			50.50	50.50	50.50
Krom (dol. za tono) 		48,—	48.—	49,-
z., srebro dol. za steklenico			.... 220,—	220.-	218,—
LONDON			
Baker (f. šter. za d. tono)		.... 202.-	210.-	210.—
Cink	„	„			....	15).—	160,—	160.—
Svinec „ „	„	„			....	136.—	160,—	160.—
ALEKSANDRIJA			
Bombaž „Karnak“ I. (v. talerjev za kantar)		....	169.—	177.50	169.70
„ „Ashmouni“ i. „	„	)		....	115.10	116.75	123.10
SANTOS			
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)		....	205.50	204.70	205.—

VALUTE V 12. IV.		MILANU 25. IV.	Min.	Maks.
Funt šterling	8.675	8.600	8.275	8.600
Napoleon	6.600	6.750	6.350	6.750
Dolar	673	685	656	685
Francoski frank	173	174	170	174
švicarski frank	156,25 158,50		152	158,50
Funt št. papir	1.730	1 730	1.660	1.730
Avstrijski šiling	—	—	—	—
Zlato	936	950	895	950
BANKOVCI V CURIHU dne 24. IV. 1951
ZDA (1 dol.)	4,313A	Belgija (100 fr.)	8,43
Anglija (1. f: št.)	10,88	Holand. (100 fi.,	102,25
Francija (100 fr.)	1,10	svedska (100 kr.)	69,50
Kalija (100 lir)	0,63*/»	Jzrael (1 f, št.)	3,75
Avstrija (100 šil.) 14,45 Španija (100 pez.) 8,25 Čehoslov. (100 kr.) 1,—	Argent. (100 pez.)	—
Neme. (100 mark)	81,50	Egipt (1 f. št.)	10.50
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
	13. IV.	25. IV.	Min.	Maks.
Južna železnica	1.438	1.413	1.408	1.438
Splošne zavarov.	6.530	6.500	6.500	6.600
Assicuratrice	840	820	820	840
Riun. Adr. Sic.	1.660	1.650	1.630	1.670
Jerolimič	2.600	2.610	2.600	2.610
»Istra-Trst«	625	630	625	630
»Lošinj«	8.100	—	—	—
Martinolie	1.700	—	—	—
Premuda	5.000	—	—	—
Tripkovič	7.270	— ■	—	—
Tržaški tramvaj	580	—	—	—
Openski tramvaj	1040	915	915	1.040
Terni	210	201	196,50 210	
1LVA	264	270,25	264	273
Zdr. jadr, ladjedel.	105	110	105	110
Ampelea	800	---	--	—
Arrigoni	1000	—	—	—
Mfettm KMEČKE ZVEZE
SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 I. - TELEFON ŠT. 54-58
Kmet brez zemlje ne more živeti
Dne 17. aprila je Kmečka zveza naslovila na Zavezniško vojaško upravo (oddelek za javna dela) naslednjo vlogo:
Kmečka zveza je zvedela, da je ustanova za »Villaggio del fanciullo« vložila predstavko, da bi dosegla razlastitev zaradi javne koristi več parcel ležečih v katastralni občini Opčine. Podpisana Kmečka zveza daje -svoje negativno mnenje ter istočasno zahteva, da pristojni uradi zavrnejo gornjo predstavko. Te prisilne razlastitve bi povzročile občutno škodo kmetijskemu gospodarstvu in bi resno prizadele lastnike, ki od teh zemljišč črpajo sredstva za vzdrževanje.
Poleg tega moramo pripomniti, da je prav v tej kraški coni kmetijsko gospodarstvo v težkem položaju zaradi pomanjkanja primernih zemljišč za obdelovanje in da so bila ta zemljišča pridobljena za obdelovanje z mnogimi žrtvami prizadetih. Ustanova »Villaggio del fanciullo« ne sme zahtevati še nadaljnjih žrtev in povzročiti novo škodo kmetijskemu gospodarstvu, ki je prav v tej coni zaradi zgraditve več cest že dovolj prizadeto. Zahtevamo zaradi tega od naslovnega urada, da ne odobri dovoljenja za te razlastitve.
Vrlim neposiedno poliošiin I
Zavezniški vojaški upravi (oddel u za kmetijstvo in ribištvo) v Trs u je Kmečka zveza dne 21. aprila poslala naslednjo vlogo:
gočilo našim vrtnarjem, da razširijo svojo proizvodnjo. S tem bi se pospeševalo poljedelstvo, za katerega se je ZVU v zadnjem času tako zanimala.
Moramo še pripomniti, da se je vršila prodaja vrtnarskih potrebščin potrošnikom do leta 1938 neposredno in da' je bil dovoljen vrtnarjem vstop na trg na drobno.
Z omogočanjem direktne prodaje pridelovalcem bi dosegli naslednje: 1. kmetovalci in vrtnarji cone A bi laže prišli do pravičnega zaslužka; 2. po.rošniki bi nabavljali te pridelke po nižji ceni; 3. z znižanjem cene bi se povečala količina nabavljenega blaga; 4. z neposredno predajo bi potrošnik imel možnost nabaviti sveže blago.
Naprošamo zato naslovni oddelek, da prouči ta važni problem in da zopet dovoli vrtnarjem prodajo vrtnarskih pridelkov neposredno potrošnikom na vseh mestnih trgih ter tako ustvari možnos; za okrepitev poljedelstva.
OBJAVA KMEČKE ZVEZE
Kmečka zveza obvešča vse dvolastnike, ki posedujejo svoja zemljišča v coni B, da je bila na podlagi odredbe Is r-skega okrožnega ljudskega odbora izvršena revizija katastra.
Po izvršeni terenski reviziji je bil sestavljen nov katas rski aparat za vsako posamezno gospodarstvo po stvarnem posestnem stanju nepremičnin (zemljišč)
Kmečki
razvrščenih po kulturah in površinah. vi katastrski aparat je dan na vpogl/1 strankam v krajevnih ljudskih odbor'1 okraja Koper v svrho eventualnih Pr* pomb do 15. junija 1951. leta.
Po preteku tega roka postane katast' ski aparat polnomočen. Poznejše reklf macije se ne bodo upoštevale, ako 1,1 bodo temeljile na javnih dokumentih.
'bp%a'ianja in odg o u Cii
E. C. Sv. Ivan. Pri pripravljanju vi triola ali bordoške brozge za škroplF nje trt priporočajo nekateri, zlivati neno mleko v raztopino bakrene galict drugi pa narobe, to je zlivati raztopi'11 galice v apneno mleko. Kateri način i1 bolj pravilen?
Odgovor; Oba načina priprave bord° ške brozge sta dobra, če uporablja1" pri tem apneno mleko res komaj gaž1 nega apna in kontroliramo mešanico sta* no z indikatorji (fenolftalein papirček’ Po natančnejših poskušnjah in študijah s’ strokovnjaki ugotovili, da dobimo najuči" kovitejšo brozgo, če zlivamo raztopino & lice v apneno mleko, zato moramo sma' trati ta način priprave brozge za prav'1' nejši. Seveda moramo tudi pri tem činu priprave rabiti indika‘or, da bi 111 debili preveč kisle ali pa preveč lug8 ste brozge, kar zmanjšuje njeno učin-<01 vitost in lahko povzroči, da z njo ožge mo poškropljene rastline. NajučinKovj tejša je popolnoma nevtralna bordošk1 brozga, ki ni niti kisla niti r.~ga3’a.
koledar
Kmečka zveza, ki tolmači želje in koristi kmetovalcev tega ozemlja, naproša naslovni urad, da prouči položaj vrtnarjev v tej coni in ustreže njihovim upravičenim zahtevam v pogledu pridelovanja vrtnarskih pridelkov in njihove prodaje na trgu.
že večkrat je bil proučen problem predelovalnih stroškov vrtnarskih pridelkov, sistem, po katerem je vrtnar prisiljen prodajati te pridelke na trgu na debelo po skrajnih nizkih cenah in ne-razmeren povišek cene temu blagu, ko pride do prodajalca na drobno in potrošnika.
Vrtnar, ki bi imel pravico, da s prodajo blaga poplača svoj trud in delo, je tako materialno oškodovan zaradi prehoda lastnega pridelka skozi roke treh do štirih prekupčevalcev in zaradi trikratnega do štirikratnega poviška cene, po kateri je sam blago odstopil trgu na debelo.
Z druge strani bi pa potrošnik, če bi kupoval to blago neposredno od producenta, nabavil po nižji ceni, kar bi pomenilo znižanje življenjskih stroškov za nabavo živilskih potrebščin,. ki so zlasti spomladi in poleti izredne važnosti.
Z odpravo tega kvarnega sistema prodaje vrtnarskih pridelkov in z dovoljenjem, da producent sme prodaja’i to blago neposredno potrošnikom, bi se onemogočila špekulacija s cenami in njihovo povišanje. S tem bi se tudi orno-
Naraščanje cen v Italiji
Po podatkih Osrednjega statističnega urada v Rimu se je kazalec cen na etebelo, ako postavimo 1.1938 = 100, povzpel v januarju 1951 na 5671. Kazalec se je povišal v primeri s prejšnjim mesecem v istem razmerju, kakor so se povišale cene na mednarodnem trgu. V primeri s cenami v januarju 1950 pa predstavlja povečanje za 19,8%. Med cenami na mednarodnem trgu in na notranjem trgu v Italiji raste razlika, v kolikor cene na notranjem trgu ne naraščajo tako hitro.
V januarju tega leta so bile cene papirja za 12,8% višje, cene kož in obuvala za 8,5% in tkanin za 8,1%. Prav cene teh proizvodov so najbolj narasle do junija 1950, ko je izbruhnila korejska vojna. Od junija so cene kož poskočile za 72,5%, papirja za 69% in tkanin za 43,3%. Cene živil so narasle v primeri s cenami v juniju za 12,8% v primeri s cenami v decembru 1950 pa za 2,7%. Kazalec cen živil na drobno kaže za januar 1951 61,28, kar predstavlja povečanje za 1,3% v primeri s cenami v decembru 1950. Razlika med cenami živil na debelo in na drobno se še vedno manjša
GIBANJE CEN NA DEBELO
Ce postavimo osnovo 1938 = 100, se je kazalec cen na debelo v Italiji sukal tako-le: 1. 1948: I. cene živilom 314,69, II. rastlinskim proizvodom 287,34, III. rudninskim proizvodom 203,60, IV. celotni kazalec 264,05. L. 1949: I. 253,73, II. 266,08, III. 204 59, IV. 239,93. L. 1950: I. 281,01, II. 323,88, III. 201,81, IV. 263,84. V januarju 1950 I. 263,92, II. 273,00, III. 190,08, IV-239,25; decembra 1950 I. 307,11, II. 415,48, III. 234,57, IV. 310,49. V tretjem tednu marca 1951 I. 322,05, II- 455,40, III. 248,92, IV. 331,73.
AMERIŠKA PROIZVODNJA MESA
Ameriška proizvodnja mesa se je v letu 1950 povečala za 9.098 ton in je prekosila proizvodnjo leta 1949 za 3%. Proizvodnja govejega mesa se je povečala za 1%, proizvodnja svinjskega mesa za 6%, proizvodnja ovčjega mesa in jagnjetine pa je padla za 8 odnosno 1%. Značilno pa je pri vsem tem, da je bilo število zaklanih glav živine kljub temu porastu manjše za 1% kot leta 1949 (v letu 1950 so zaklali 17.900.000 glav); povečala se je namreč teža klavne živine, ki se je sukala pri volih povprečno okoli 6.300 kg.
Tržaško gradbeno podielie
I. C. E.T.
Trst, Ul. XXX. Ottobre 6 II.
Telefon 79-74
izvršuje vsakovrstna gradbena dela — strokovno dovršena po zmernih cenah
VAZNA KMEČKA OPRAVILA V ZAČETKU MAJA
Na polju in njivi. Preglej possvke pšenice in drugih žit ter očisti jih, če so za-pleveljeni, preden gre plevel v seme. Odstrani morebitne klase rži in ječmena iz pšenice.
Se je čas za setev koruze in fižola v globoko in dobro pripravljeno zemljo. Pridno okopavaj in plej krompir ter druge okopavine, da jih plevel ne zatre in da bodo imele rahlo in vlažno zemljo. Krompir moraš tudi braniti pred s’rupeno roso ali krompirjevo peronosporo. Zato ga moraš pravočasno in temeljito poškropiti z 1% bordoško brozgo, kakor velja to za trte in paradižnike. Dobro je tudi, če ga temeljito oprašiš s prahom »cafaro« ali podobnimi pripravki na podlagi bakra.
Ne odlašaj več z razredčenjem krmske pese, ker le posamič rastoče rastline se lahko močno razvijejo; v šopkih se pesa ne odebeli.
Na vrtu. Skrbi, da boš imel vedno na razpolago dovolj glavna!e solate za presajanje. V tej dobi sej tudi poletno glavnato solato »goštano«, ki zlasti prav pride, če je že junij vroč in sušen. Presajaj pridno paradižnike, melancane ter plo-dovke sploh. Tudi te rastline moraš pravočasno poškropiti ali popražiti s proti-glivičnimi pripravki na podlagi bakra.
Ako so- semenice in druge rastline napadene od listnih uši in drugega mrčesa, jih od teh škodljivcev najlaže obranimo s temeljitim škropljenjem z nikotinskimi pripravki (Nicol, Nicuro itd.).
V	tem mesecu presajena zelena bo napravila debele gomolje že do konca septembra. Zeleno in glavnato solato presajaj plitvo s srcem iznad zemlje. Plodov-ke, paradižnike, melancane itd. pa presajaj globlje kot so rasle v semenjaku. Ne pozabi na zalogo sadik, ki jih moraš hraniti v topli gredi, dokler ne mine nevarnost pozebe in pomandranja po burji v obdobju treh ledenih mož.
V	vinogradu. Nadaljuj z odstranjevanjem nepotrebnih poganjkov na starem lesu trt in s preščipavanjem rodnih poganjkov za drugim ali tretjim Ustom nad zadnjim grozdičem. Drugih listov, izpod grozdov in vršičkov poganjkov, ki so namenjeni za rodni les v prihodnjem letu, ne odstranjuj. Pomni, da trte kot druge rastline potrebujejo liste neobhodno za raščo in za tvorbo plodov.
Ne odlašaj več s prvim žveplanjem in škropljenjem trt. Ker je boj proti trtni plesni in strupeni rosi ali peronospori preventiven, je bolje, da opravimo to
delo še preden se pojavi prava potreb-1 da bi nas napad teh bolezni ne U"1 nadil z vlažnim in gorkim vremenom, ^ se v tej dobi rado pojavi. Za škropljeni Ir popolnoma za'os uje 1% brozga b1" dre galice. Brozgo moramo priprav' pravilno, da ne bo jedka.
V	sadovnjaku moramo opraviti v te'1 času drugo pomladansko škropljenje 5 svinčenim ali pa z apnenim arzenato" (300—400 g na 100 litrov vode), ki 4* primešamo pol odstotni bordoški brozS1 Na ta način uničujemo istočasno troS1 nekaterih glivičnih bolezni in razni n"' čes, izvzemši listne uši. Proti slednj'"1 moramo drevesa škropiti z nikotinski’1'1 pripravki, kakor smo navedli že zgorsi
V	kleti. Z naraščanjem toplega vrenk na moramo poostriti pažnjo na čistoS’ in snago v kleti. Ne puščajmo vina ' odprtih posodah. Vino, ki je morebiti stalo cikasto ali kislo, moramo porab'1 čimprej in ga spraviti izven kleti, da
z njim ne pokvari še drugo vino ali P0, soda. Klet zračimo le poredkoma in sa' mo v mrzlih in jasnih nočeh. Od časa ‘F časa zažgimo v njej malo žvepla in KR naj ostane potem par dni popolnoma ^ prta, da jo tako razkužimo.
V	hlevu. Živina naj bo v tem času 1 privajena na zgolj zeleno krmo. Se"J pokladajmo le kravam s teleti in šted'" moramo z njim za čase, ko ne bo žele" krme. Ne puščaj živine na rosna det' ijišča in ne pokladaj ji zagrete ali P° kvarjene krme! Ako napade živino "a' penjanje, pokliči k njej nemudoma ži^1' ‘• nozdravnika. Med tem časom pa sili vino na sprehod, da se dobro razgibU2
»GOSPODARSTVO"
izhaja vsako drugo soboto. — Ured' ništvo in uprava:	Trst, Ulic,
Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena: ^ samezna številka 20 lir, 10 din. — N >' r o č n i n a : za STO in Italijo letna 4* Jir, polletna 200 lir. — Pošt. ček. ral 11-7084; za Jugoslavijo letna 225 din, P0’ letna 130 din. — Cek. rač. pri Kon"1' nalni banki; ADIT 6-1-90603-7 Ljubija«8 za os alo inozemstvo letna 1 dolar. ^ Jugoslovanska cona STO-ja: posaib" zen izvod din 4.-, letna naročnina d" 100.-, polletna naročnina din 50,-Naročnine naj se polagajo v naše d"/ bro na Center tiska Koper Cene oglasov: za vsak mm viši" v širini enega stolpca 40 lir. 6 din.
Glavni urednik Lojze Berce. Odgovorni urednik Stanislav Oblak. Založnik: Založba »GOSPODARSTVA«
Tiskarna Založništva tržaškega tiska-

VSE ZA KMETOVALCA
Edvard Furlani
Ul. Milano 18 TRST Tel. štev. 51-69
Krmila za živino = Žita - Umetna gnojila - Žveplo Modra galica - Stroji za obdelavo zemlje - Orodje Vsakovrstna semena i. t. d.
AVTOPO-DJETJE
STAR
Tovorni prevozi	Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi
AVTOCiARAŽA - TRST
ULICA MORERI 7 — ROJAN
REOATA - H. VIOIAI
SOC. AN. FABBOICA AGCUMULATORI - Ml 0.0. TOVARNA AKUMULATORJEV -
Baterija vseh prednosti
KOVINSKI USMERJEVALCI UVESTINGHOIISB ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE
TELEFON 54 = 20
TRST, UL. FABIO SEVERU 5
S
2
t
t
2
C
j
A
r
t
\
i
n
C
1 \ 1 r
r
\
s
s
s
2 £
1
S
r
r
\
r
2
1
r
\
1 li r c \
u
d
n
L
d
s,
a
v
fc
u
u
r
o
v
o
s;
t
S
v
S'
v
n
r
t. v r v
S;
2
ti
š,
d
r:
§
P
§
g
n
h
d
s
r
rr
sl
v
ii
rr
st
je
n
n
«]
v
U
t(
v
n >o ir S? A O £ t? n N7 w t? m A n o v isj v