LETO XII STRAŽA. 30. marca 1974 Številka 3 novoles GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA „NOVOLES" STRAŽA PRI NOVEM MESTU Na zadnji seji je delavski svet sprejel zaključni račun podjetja za leto 1973. Sprejem tega akta je samo eden izmed dogodkov v podjetju, vendar izredno pomemben. V njem je skritih tisoč ur naših sodelavcev, veliko neprespanih noči iz časov, ko so cene surovin am neneh no rasle, vrednost tujih valut in denarja pa je padala; ko je zmanjkovalo električne e-nergije; ko je bilo hlodovine le še za nekaj dni, itd. Rezultat dela v preteklem obdobju je dober (pozitiven), toda že nas tarejo nove skrbi in težave. Prav je, da v tej številki našega glasila namenimo zaključnemu računu največ prostora, saj pomeni zaključni račun tudi obračun dela vsakega izmed nas. V podjetju je pač tako, da samo vsi skupaj ustvarimo veliko, če vemo, kaj moramo. Zaključni račun za leto 1973 V letu 1973 so bila sprejeta ustavna dopolnila predvsem 21., 22. in 23. dopolnilo ter osnutek ustave, ki so vzpostavila nove družbeno ekonomske odnose, ki temeljijo na neodtujljivi pravici dela z družbenimi sredstvi. Le-ta so odprla pot nadaljnjemu razvoju materialnega in političnega položaja delavcev. Ustavna določila in spremljajoči zakoni so tudi od našega podjetja zahtevali korenite spremembe in samoupravno preobrazbo. Tudi v NOVOLESU smo organizirali in konstituirali temeljne organizacije združenega dela. Pripravljena je bila analiza, 28. XII. 1973 pa podpisan samoupravni sporazum o združevanju TOZD v podjetje NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto, Straža. Osnovna misel, ki jo izražajo dopolnila in določba samoupravnega sporazuma, je ta, naj vsi subjekti v organizacijah združenega dela urejajo medsebojne odnose in odločajo o svojih ustavnih pravicah neposredno in enakopravno. In ravno v tem je bistvo samoupravljanja, ki se kaže kot politični odnos, katerega nosilci so delavci sami. Osrednjo točko samoupravne organizacije v NOVOLESU predstavljajo temeljne organizacije združenega dela, in sicer: 1. TOZD Tovarna drobnega pohištva, Straža; 2. TOZD Tovarna plastifici-rane iverice in žaga Soteska; 3. TOZD Tovarna ploskovnega pohištva, Novo mesto; 4. TOZD Tovarna stilnega pohištva, Straža; 5. TOZD Tovarna vezanih plošč, Straža; 6. TOZD žaga, Straža; 7. TOZD Tehnično energetske storitve, Straža; 8. Delovna skupnost skupnih služb. Pregled -dela samoupravnih organov v letu 1973. Številčen prikaz je: Število sej, od tega 1973 leta Delavski svet 25 9 Odbor za proizvodnjo in razvoj 43 11 Odbor za medsebojna razmeija 58 22 Odbor za ekonomiko 30 10 Odbor za tržišče 18 9 DELOVNA SILA Ob koncu leta 1973 je bilo zaposlenih 1625 delavcev. Po posameznih obratih smo imeli naslednje stanje: delavcev TDP 393 TSP 264 TPP 169 TVP 400 Žaga Straža 83 Tovarna plastificirane iverice 63 OTS 84 Obrat v izgradnji Trebnje 4 Skupne službe 165 SKUPAJ 1625 Na novo je bilo sprejetih 271 delavcev, odšlo jih je 239. Vzrokov za odhod je bilo več, vendar je največ odpovedi, samovoljne zapustitve in odhod v JLA. Zaključni račun za leto 1973 pokaže, da smo zaključili poslovno leto dokaj ugodno. Od sprejetja gospodarskega načrta naprej nas je spremljalo mnogo ovir, med katerimi štejemo naslednje: pomanjkanje surovin za TVP in TDP, slaba prodaja pohištva na domačem trgu, mednarodna monetarna kriza — devalvacija dolarja in lire, povečanje nekaterih prispevkov itd. Vsa ta gibanja so povzročala poleg delnih zastojev v proizvodnji tudi povečanje proizvodnih stroškov. Iskali smo možnost v povečani proizvodnji finalnih izdelkov in v močnejši usmeritvi prodaje v izvoz. PROIZVODNJA Večje težave smo imeli z ukinitvijo proizvodnje sredic, panel plošč in luščenega furnirja, izredno se je zmanjšala proizvodnja šivanih zabojev, vezanih plošč eksot in žaganega lesa eksot. Popolnoma nanovo smo začeli s proizvodnjo plastificirane iverice, nadalje smo povečali proizvodnjo bukovih vezanih plošč ter žaganega lesa. Kljub spremembi asortimenta proizvodnje nas je spremljalo kritično stanje surovin. V Tovarni vezanih plošč plan proizvodnje vezanih plošč ni dosežen zaradi pomanjkanja su- rovin, pa tudi hlodovina je bila slaba. Delavce obrata je spremljala negotovost, primanjkovalo je medfazne proizvodnje, pare in elektrike. Žaga Straža je plan proizvodnje presegla, čeprav obrat nekaj dni ni obratoval. Vzrok je v pomanjkanju hlodov pa tudi zaradi okvare strojev in naprav ni bil tako majhen. Skupno je bilo zastojev 729 ur ali povprečno na dan po 2.75 ur. Tovarna plastificirane iverice ni izpolnila plana, vendar je pri tem obratu vzrok v proizvodnji predalov. Ta proizvodnja je dosežena komaj polovično (52 %). Nekaj krivde je v zakasnitvi investicije, največji del pa v prodaji, ker obrat ni imel naročil, saj nas na trgu še niso poznali. Pri Tovarni drobnega pohištva plan proizvodnje ni dosežen, ker je imela v tem letu spremenjen program. Obrat je spremljalo več težav, zlasti pa oskrba s surovinami — zaradi velike porabe žaganega lesa v proizvodnji. Tudi fluktuacija delovne sile je ovirala učinkovitost, organiziranje in vodenje proizvodnje. Urejen je bil notranji transport na valjčnih progah, ki je dal drugačno organizacijo tehnološkega procesa. S povečano porabo debelejšega lesa je potenciran problem sušenja. Z gradnjo sušilnic bo dosežena celovita rešitev prve faze proizvodnje in ozko grlo v proizvodnji se bo pomaknilo v lakirnico, montažo in pakirnico. Tovarna stilnega pohištva je letni plan presegla. Proizvodnja je trdno zasidrana, stilno pohištvo se je na trgu afirmiralo in je po njem NOVOLES zna po vsej Jugoslaviji. Med letom je bilo vključenih nekaj novih strojev, vsa pozornost pa je bila posvečena ureditvi notranjega transporta. Tako so uvedli v letu 1973 sodobni valjčni transport. Stari program se dopolnjuje, formira pa se nov program „Noncy“, ki bo izšel iz serijske proizvodnje v maju 1974. Tovarna ploskovnega pohištva ni dosegla planirane proizvodnje. Največji vzrok je v tem, da obrat že v letu 1972 ni imel ustanovljenega proizvodnega programa, še bolj pa se je menjal v letu 1973. V prvi polovici leta je prodaja tega pohištva zaostajala, zato je bila preusmeritev programa za izvoz in pozneje ponovno proizvodnja za domači trg. Pričeli so z rekonstrukcijo decimirnice, ker so tam delali v izredno težkih razmerah. Tudi v lakirnici in furnirnici so bile težave z okvarami, premajhnim prostorom, primanjkovalo je vozičkov za sušenje lakiranih elementov. Zaradi hitre spremembe proizvodnega plana je bila oskrba s surovinami in materiali nepravočasna, večkrat pa tudi napačna. Obratu primanjkujejo skladiščni prostori za končne proizvode. Zaenkrat se poslužuje najetih prostorov v Jurki vasi, Srebrničah in Pogancih. Proizvodnja v letu 1973 (v celih din) TOZD PLAN IZPOLNITEV % TDP 54.561.342 53.363.343 97,8 TSP 39.841.076 42.758.722 107,8 TPP 27.164.071 25.320,725 93,2 TVP 50.191.149 48.830.032 97,3 Žaga Straža 33.376.749 35.541.744 106.5 TPI Soteska 14.229.480 14.039.024 98.7 SKUPAJ 219.363.867 219.853.590 100.2 PRODAJA Prodaja v primarnem sektorju je bila pod vplivom mnogih težav, ki so močno ovirale prodajo. Sporazum za cene z veljavnostjo od avgusta naprej, torej nove cene proizvoda, niso pokrivale hitrega naraščanja stroškov pri nabavi surovin in rep romate rialov. V izvozu je bil problem zaradi devalvacije dolarja in lire. Prodajna vrednost izvoženih proizvodov se je zmanjšala, zato smo bili prisiljeni večkrat povečati cene. Delež izvoza se je močno povečal v primerjavi z letom 1972, saj smo prodajali blago na nove trge, kot so: Saudska Arabija, Sirija, Francija in Libanon. Glavni izvozni izdelki so bili: vezane plošče, jelov žagan les, furnir za sedeže in bukov žagan les. Z zmanjšanjem prodaje na domačem trgu smo dosegli večjo likvidnost, ker smo izbrali najboljše kupce. Na domačem trgu smo se pojavili z novim proizvodom — predali iz plasti-ficirane iverice in s sistematično obdelavo trga uspeli razširiti krog kupcev. Številni zunanji pojavi, ki so v prejšnjem letu pretresali ekonomiko NOVOLESA (podražitev surovin, materialov, monetarna gibanja itd.), so imeli direktni vpliv v našem vedenju do tržišča — v prodaji pohištva. Če smo hoteli slediti povišanjem cen lesa, nam je preostalo le to, da smo v 1973 letu večkrat občutno povečali cene gugalnikom ter s tem postali v ZDA in drugih državah tako dragi, da že občutimo upadanje naročil. Še večje posledice občutimo v izvozu regalov. Ta izdelek še zdaleč ni tako konjunktiven kot gugalniki. Zaradi vedno večje cene iverice in furnirja izdelke „rešujemo" se povečanjem prodajne cene. V tem ni bilo mogoče uspeti, zato kljub vsem prizadevanjem izvoza regalov, kot kaže, ne bo mogoče obdržati. Nič lažje ni bilo z akomula-tivnostjo izdelkov, ki jih prodajamo na domačem trgu. Podražitve so kalkulacijsko prizadele tudi domači program. Mnoga podjetja, mi sicer manj, so v prejšnjem letu že občutila, kaj pomeni zaostajanje prodaje za proizvodnjo in naglo povečanje zalog. Prodaja v letu 1973 TOZD PLAN TDP 52.452.881 TSP 34.195.545 TPP 25.760.439 TVP 49.118.243 Ž. Straža 16.126.920 Ž. Soteska 10.948.352 Skupaj proizv. obr. 188.602.380 Ostalo - SKUPAJ „NOVOLES" 188.602.380 (v celih din) IZPOLNITEV % 52.408.158 99,9 32.807.028 95.9 22.851.139 88.7 49.127.345 100.0 18.914.857 117.3 10.859.872 99.2 186.968.399 99.1 2.733.732 189.702.131 100.6 NABAVA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA V prvi polovici leta je nabava materialov potekala v okviru normativov. Če bi se znižala zaloga rezervnih delov in materialov za vzdrževanje, potem bi se zaloge v skladišču materialov približale normativnim. V drugi polovici leta, zlasti pa v zadnjih mesecih, so bile večje nabave materialov. Te so bile nujne zaradi izredno kritičnega stanja — posledice naftne krize. Od januarja do avgusta je bilo mesečnih nabav vseh materialov okoli 600, pozneje pa se je stopnjevalo. Novembrasmo dosegli prek 800 nabav. Število napak pri nabavah je bilo v povprečju 0,39 %, kar je povzročilo motnje v proizvodnji. Da so zakasnela naročila, so krivi zastoji na carini pa tudi napake referenta. NABAVA SUROVIN Pomanjkanje hlodov skozi vse leto je razvidno iz sledečega: Letna poraba hlodov — iglavcev 19.562 m3 — bukve 57.086 m3 — eksot 3.581 m3 80.229 m3 PREGLED ZALOG VRSTA Surovina TDP TSP TPP TVP Ž. Straža TPI CSM ostalo SKUPAJ PLANIRANO Koef. obrač. 7,37 5.24 7.79 36 18.17 2.93 15.60 5,06 nedokončana proizvodnja TDP o 49 TSP l3:02 TPP 24.41 TVP 52.64 SKUPAJ 16)3 gotovi izdelki TDP TSP TPP TVP Ž. Straža TPI SKUPAJ 9.85 14.72 6.11 11.36 3.31 19.11 7,9 SKUPAJ 8,5 dnevna poraba 300 m3 Povprečne mesečne zaloge so bile: - iglavcev 725 m3 -bukve 2.154 m3 - eksot 197 m3 3.076 m3 Iz pregleda sledi, da so bile povprečne zaloge le za 10,2 dni obratovanja, ali minimalne za 3,6 dneva v mesecu novembru, maksimalne pa maja za 17,1 dneva. Če povprečje razdelimo na potrošnike žage in vezanih plošč, ugotovimo, da je bilo plansko vodenje nemogoče in da je zaradi tega bila zmanjšana proizvodnja za eno ali dve izmeni oziroma za ves teden. OBRATNA SREDSTVA V prvi polovici leta smo primanjkljaj obratnih sredstev pokrivali s kratkoročnimi krediti pri Jugobanki in Dolenjski banki in hranilnici. Glede na likvidnostne predpise, da je treba imeti obratna sredstva (t. j. zaloge surovin, materiala, nedokončane proizvodnje, gotove proizvode) pokrita z dolgoročnimi krediti za obratna sredstva ali z lastnimi sredstvi (poslovni sklad, del za obratne namene), smo to upoštevali prav z namenom, da zaloge vseh vrst ne bodo v porastu. Zavedali smo se, da le z normativnimi zalogami obdržimo višino le-teh, če hočemo lastna sredstva sprostiti za naložbe. Te zaloge smo me- sečno zasledovali v prvem polletju, v drugem nismo pa mogli več, ker se je podražila surovina, kar je povečalo vrednost zalog končnih izdelkov. Od planskih normativov zalog je bila večja prekoračitev v zalogi reprodukcijskega materiala za 4.051 tisoč, vendar je bil normativ med letom popravljen z 8.623 tisoč na 10.150 tisoč zaradi povišanja cen materialov. Če torej upoštevamo te spremembe in potrebe za novi material v TPI Soteska, je prekoračitev znatno manjša. Pravzaprav bi morali nekatere normative povečati zlasti pri surovini in izdelkih. Nabavne cene so bile večkrat povečane in s tem so bile povečane planske proizvodne cene gotovih izdelkov. Kljub povišanju cen smo imeli dovolj obratnih sredstev. S konverzijo kratkoročnih kreditov v dolgoročne smo pridobili kvalitetnejše vire obratnih sredstev. Kot večji izvozniki smo imeli večje možnosti za najetje teh kreditov. Teh sredstev je odobrenih v višini 13.531 tisoč kot dologoročni kredit za obratna sredstva pod zelo ugodnimi pogoji. Izteijava dolžnikov je bila dokaj dobra. Hitrejši dotok denarja je omogočal pravočasno poravnavo zapadlih faktur. Nemotena je zato bila nabava uvoznih surovin in reprodukcijskega materiala. Gibanje zalog od normativa do dejanskega letnega povprečja je naslednja: (v 000 din) DOSEŽENO Dnevi Vrednost Povprečje Razlika vezave več manj 764 2.928 2.164 49 842 936 94 69 1.297 1.299 2 46 1.920 807 1.113 1.317 791 526 20 314 304 10 123 10.150 12.674 2.524 23 126 58 68 71 16.730 19.797 4.784 1.717 38 4.444 6.987 2.543 27 2.633 1.932 701 15 1.118 556 562 7 882 444 438 22 9.077 9.919 2.543 1.701 37 3.287 2.902 385 24 1.896 1.894 2 59 2.138 4.221 2.083 32 2.890 1.044 1.846 109 5.740 5.669 71 19 506 303 203 45 16.457 16.033 2.083 2.507 42 42.264 45.749 9.410 5.925 OSNOVNA SREDSTVA Po investicijskem planu smo predvidevali investirati (brez vlaganja v obratna sredstva) 32,6 milj. dinarjev, dejansko pa smo porabili za investicijske naložbe le 20,1 milj. dinarjev. Pregled strukture osnovnih sredstev v zadnjih dveh letih je naslednji: Vrsta sredstev (v celih din) 1972 znesek % 1973 znesek % Indeks 1973 1972 gradbeni objekti oprema aktivna osn. sred. osn. sred. v graditvi 27.887.639 46.143.128 74.030.767 1.995.190 37,6 62,4 100 32.645.696 56.976.777 89.622.473 4.304.634 36,4 63,6 100 117 123 121 215,7 Celotni dohodek je dosežen v višini 192,9 milijonov din, v letu 1972 pa je znašal 155,7 milijonov din in je večji za 23,8 %. Ostanek dohodka za obveznosti in sklade je dosežen v planirani višini. Pregled doseženega celotnega dohodka in dohodka z razdelitvijo je naslednji: tv celih din) CELOTNI DOHODEK 192.991.694 Porabljen material 82.744.275 Proizvodne storitve 1 735 285 Neproizvodne storitve 649.410 Drugi izdatki in materiali 7.722.377 Stroški amortizacije 7.500.000 Popravek finančnega rezultata 599.431 Izredni izdatki 881.020 SKUPAJ porabljena sredstva 101.831.798 FINANČNI REZULTAT V BILANCI USPEHA ZA LETO 1973_______________________ OSTANEK DOHODKA I 78.232.965 za družbene potrebe (šolstvo) 348.322 za osebne dohodke: 60.508.938 OSTANEK DOHODKA II 17.375.705 Posojilo za nezadostno razvite republike 1.860.345 Posojilo za skupne rezerve 793.184 v sredstva rezerv del. organizacije 1.823.198 OSTANEK DOHODKA III 12.898.978 Iz razdelitve dohodka za delovno organizacijo NOVOLES za leto 1973 izhaja, da je treba najprej pokriti pogodbene in zakonske obveznosti v višini 12.927 tisoč din, od OSTANKA DOHODKA II pokrivamo med letom izločene, po zaključnem računu pa obračunane, osebne dohodke s prispevki, ki morajo biti v skladu s samoupravnim sporazumom v znesku 60.509 tisoč din ter ■r prispevek NOVOLESA za šolstvo v znesku 348.000 din. Iz OSTANKA DOHODKA II pokrivamo posojilo za-nerazvite republike v znesku 1.860 tisoč din in posojilo za skupne rezerve v znesku 792 tisoč din ter prispevek za rezervni sklad podjetja v znesku 1.823 tisoč din. Po pokritju teh obveznosti dobimo OSTANEK DOHODKA III., ki znaša 12.899 tisoč din. Ta znesek je na voljo podjetju in ga razporeja centralni delavski svet v poslovna sredstva in sredstva skupne porabe. Pri tej razdelitvi je potrebno upoštevati letno višino anuitet t.j. odplačil od posojil za osnovna in obratna sredstva, o katerihje za podjetje v preteklih letih sklepal delavski svet. Za leto 1973 znaša čisto odplačilo posojil 8.914 tisoč din, seveda brez obresti. Nova mehanizacija izboljšuje delovne pogoje. RAZDELITEV DOHODKA Obresti za kredite 5.174.040 OSEBNI DOHODKI SO SE GIBALI TAKOLE. Provizija in druga plačila za bančne storitve Leto NOVOLES TDP TSP TPP 549.600 Zavarovalne premije 1.175.580 1972 II. Prispevki in članarine 70 800 poli. 1.718,25 1.565.22 1.679,00 1.697,40 Prispevek od mestnega 1973 1.983.52 1.787,80 1.900.72 1.773,12 zemljišča 78.000 Davek iz dohodka 720.152 indeks 1,15 U4 Ž. Straža 1,13 1,10 Vodni prispevek 156.600 TVP TPI Soteska Uprava pom. Prispevek za Bosansko krajino 371.953 Stanovanjski prispevek in do- 1972 II. dejavnosti datni prispevek za socialno za- poli. 1.511,25 1.900,10 1.678,08 2.376,97 varovanje 1973 1.779,28 2.257,68 1.963,28 2.690,08 4.630.206 indeks 1,18 1,19 1,17 1,13 INTERNI OBRAČUN FINANČNEGA REZULTATA ZA LETO 1973 (v celih din) TOZD Netto prod. Direktni Pokritje % Fiksni Finančni % vrednost stroški dejansko stroški rezultat v znesku TDP 52.454.144 32.136.019 20.318.125 38.7 14.692.183 5.625.942 10.7 TSP 42.251.483 29.838.775 12.412.708 29.3 9.380.890 3.031.818 7.2 TPP 23.462.387 17.047.502 6.414.885 27.3 5.541.867 873.018 3.7 TVP 49.678.328 33.056.388 16.621.940 33.4 16.039.579 582.361 1.2 Ž. Straža 36.808.393 22.954.861 13.853.532 37.6 8.239.277 5.614.255 15.2 TPI 13.182.810 8.548.833 4.633.977 35.1 2.764.717 1.869.260 14.2 Trgovina 2.500.009 2.215.430 284.579 11.4 51.170 233.409 9.3 NOVOLES 220.337.554 145.797.808 74.539.746 33.8 56.709.683 17.830.068 8.0 Dva problema: surovina in transport Tovarna vezanih plošč v Straži si je tekom let že pridobila tradicijo in ugled v proizvodnji vezanih plošč. Cenjene so bile tudi panelke, medtem ko je ta tovarna nasploh edina proizvajalka embalaže iz furnirjev. V letu 1973 so bile v proizvodnji precejšnje spremembe, ki pa so bile večji del rezultat velikih sprememb na trgu surovin. Naša tovarna je občutila predvsem močno pomanjkanje bukove hlodovine, kar se je začelo pravzaprav že leta 1972. V lanskem letu je bilo zaradi pomanjkanja surovin močno ogroženo obratovanje tovarne in smo imeli močne izpade v proizvodnji v septembru, novembru in decembru - skupaj 505 m3 vezanih plošč oz. 2.252.300 din. Ker je bila v Soteski zgrajena tovarna plastificirane iverke, so v Straži prenehali izdelovati sredice za panelke, zato smo tudi v našem obratu prenehali proizvajati panelke v j uniju 1973. Tržne razmere oz. povečanje stroškov proizvodnje šivanih zabojev nas je prisililo v zmanjšanje proizvodnje šivanih zabojev. Obseg proizvodnje smo skrčili v teku leta 1973 na 25 % mesečne proizvodnje v začetku leta, kljub temu, da se je na trgu pojavilo precej težav zaradi pomanjkanja tovrstne embalaže. Na račun zmanjšanja proizvodnje šivanih zabojev smo pričeli v novembru proizvajati sedežni furnir, da smo tako vsaj delno nadomestili zmanjšanje porabe odčelkov, ki nastanejo pri krojenju hlodov za izdelavo vezanih plošč. V letu 1973 smo proizvajali le še malo vezanih plošč iz eksotičnega lesa, ker so se od leta 1970 dalje razmere na trgu s to surovino tako spremenile, da vezane plošče iz eksot niso več konkurenčne bukovim vezanim ploščam. Veliko skrčenje obsega proizvodnje zaradi pomanjkanja surovin in poslabšanja tržnih razmer je zelo vplivalo na zaposlitev. Že v oktobru 1972 smo ukinili delno nočno izme- no in so ponoči obratovale le še sušilnice. Še večje zmanjšanje števila zaposlenih pa je povzročilo zmanjšanje proizvodnje šivanih zabojev. V ilustracijo samo nekaj podatkov o številu zaposlenih na obratu TVP nje prilagodili tem razmeram. Vsekakor obstaja ta problem še naprej in bo verjetno še vplival na našo proizvodnjo. Ker pa so plani proizvodnje povečani, bo imela nabavna služba tudi večje težave pri preskrbi s hlodovino, ker je vse nadaljnje kubike hlodov težje dobiti kot pa začetne. Ob rekonstrukciji tovarne leta 1969/70 je bila kapaciteta močno povečana. V rekonstrukcijo je bila vključena tudi modernizacija transporta hlodov do luščilk. Na žalost pa rešitev tega problema odlagamo iz leta v leto, čeprav so razmere res slabe in nam povzročajo nešteto težav. Še posebno je potrebno poudariti izredno nevarno delo, pri katerem je stalna velika nevarnost za težke nesreče. Ta nevarnost se z večanjem obsega proizvodnje še povečuje, razen tega pa zaradi neurejenega transporta prihaja do zasto-jev. Upravičeno lahko trdimo, da imamo v tovarni dva velika problema, ki jih moramo načrtno rešiti, če hočemo v nadalje povečati proizvodnjo. To sta: preskrba s surovino in transport hlodov. Obstajajo še ostale možnosti širjenja proizvodnje tovarne, pri čemer bi omenil predvsem kombinacijo s tanko iverico, kar pa ni tema tega prispevka. LEP USPEH MEDLETA Na letošnjem sindikalnem prvenstvu občine Novo mesto v smučanju je naš tekmovalec Slavko Medle dosegel izredno visoko uvrstitev, saj je zmagal v svoji starostni kategoriji in dosegel tudi najhitrejši čas tekmovanja. Upamo, da bo uspešen tudi na Slovenskem prvenstvu lesarjev in gozdarjev. Zaključni račun BILANCA STANJA NA DAN 31. 12. 1973 Bilanca stanja prikazuje celotno vrednost premoženja podjetja NOVOLES na dan 31. 12. 1973. Če primerjamo vrednost premoženja v aktivi z 31. 12. 1972, potem se je povečala za 33,8 %. Spodnji pregled prikazuje strukturo sredstev. Bilanca bo osnova za razdelitev premoženja na posamezne TOZD. AKTIVA I. POSLOVNA SREDSTVA II. REZERVNA SREDSTVA III. SRED. SKUPNE PORABE SKUPAJ PASIVA L VIRI POSLOV. SRED. II. REZERVNI SKLAD III. VIRI SREDSTEV SKUPNE PORABE IV. ZADRŽANA TUJA SREDSTVA SKUPAJ 175.898.631 4.547.529 4.877.786 185.323.946 153.233.450 7.361.531 8.877.716 15.851.249 185.323.946 oktober 1972 1.1. 1973 1. II. 1973 1. III. 1973 l.IV. 1973 l.V. 1973 l.VI. 1973 1.1. 1974 482 426 417 415 415 414 412 395 Iz pregleda vidimo, da je število zaposlenih v teku leta upadalo in da je doseglo nivo, kije pravzaprav prenizek za obseg proizvodnje, ki je planirana za leto 1974 in bo zato potrebno število zaposlenih ponovno povečati. V letu 1973 nismo izpolnili plana proizvodnje vezanih plošč Proizvod merska enota Bukove v. p. — navadne m3 Bukove v. p. — UK — 26 m3 Bukove v. p. — UK — 24 m3 Okoume v. p. — navadne m3 Panelke m3 Dolgi furnir m3 Odpadni furnir m 3 Sedežni furnir m3 Zaboji kom Bukove okroglice prm predvsem zaradi pomanjkanja surovin, izpadla je tudi proizvodnja vezanih plošč iz eksot, medtem ko je bil plan proizvodnje panelk, šivanih zabojev in furnirjev presežen. Dosežena proizvodnja in primerjava s planom 1973 pa je prikazana v naslednji tabeli: KOLIČIN4 plan realizacija 8400 1600 8194 800 1614 100 35 1000 1145 100 87 100 82 — 113 810000 1031966 — 1472 Po operativnih mesečnih načrtih smo planirali v letu 1973 za 50.191.149 din proizvodnje, realizirali pa 48.830.032 din ah 97,2 odstotka. V letu 1973 smo prodali skupaj za 49.678.378 din naših proizvodov, od tega na domačem trgu za 20.618.937 din in v izvoz 28.508.405 din ter interno v podjetju za 550.986 din. Zelo močno je v letu 1973 napredoval izvoz bukovih vezanih plošč, saj smo jih prodah skupaj 10286 m3, od tega v izvoz 6714 m3 ah 65 %. Kot je že v uvodu omenjeno, je bil naš največji problem redna preskrba s surovino. Imeli smo minimalne zaloge, ki so znašale v povprečju 1424 m3 na mesec, čeprav smo v povprečju porabili 2320 m3 bukovih hlodov. V posameznih mesecih je bilo še posebno kritično, ko nismo imeli hlodov, da bi napolnili parilne jame in smo tudi asortiment proizvod- Iz dela samoupravnih organov Odbor za medsebojna razmerja Pureber Anica 30.000 din, 38 je imel dve seji, na katerih je obravnaval: 1. Dopolnitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in sklenil, da se jo v celoti predloži delavskemu svetu v potrditev. 2. Razdelil posojila za stanovanjsko izgradnjo kot sledi: 1. Aš Ivan 50.000 din, 2. Levstik Vika 30.000 din, 3. Hrovat Marija 10.000 din, 4. Rozman Alojz 20.000 din, 5. Derganc Tončka 30.000 din, 6. Muška Franc 15.000 din, 7. Boh Jože 20.000 dip, 8. Mrvar Marija 30.000 din, 9. Zupančič Stanka 20.000 din, 10. Vidmar Ladislav 20.000 din 11. Pevec Ciril 60.000 din, 12. Vidmar Franc 20.000 din, 13. Hrovat Nada 20.000 din, 14. Špelko Jože 30.000 din, 15. Faleskini Brane 30.000 din, 16. Bobnar Štefan 30.000 din, 17. Kulovec Ivan 30.000 din, 18. Pugelj Jože 20.000 din, 19. Palčič Jože 30.000 din, 20. Erjavec Karolina 30.000 din, 21. Derganc Franc 30.000 din, 22. Dular Ljudmila 30.000 din, 23. Polič nik Albin 20.000 din, 24 Luštek Franc 10.000 din, 25 Kramaršič Fani 15.000 din, 26 Pureber Rudi 5.000 din, 27 Kastelic Jože 30.000 din, 28 Golob Marica 20.000 din, 29 Petrič Zdravko 20.000 din 30 Ljubi Peter 30.000 din, 31 Kren Jože 30.000 din, 32. Rud man Majda 30.000 din. 33. Bra dač Ivan 25.000 din, 34. Bra dač Jože 30.000 din, 35. Zu pančič Feliks 10.000 din, 36 Kastelic Florjan 30.000 din, 37 Antončič Anica 30.000 din, 39. Trlep Olga 30.000 din, 40. Mervar Stanka 30.000 din, 41. Pečavar Ivan 10.000 din, 42. Nose Vera 20.000 din, 43. Križe Franc 25.000 din, 44. Vidmajer Alojz 30.000 din, 45. Kocjančič Alojz 5.000 din, 46. Fink Jože 20.000 din, 47. Petruna Ana 10.000 din, 48. Žagar Stane TES 15.000 din, 49. Ovnik Milan 20.000 din, 50. Senica Jože 5.000 din, 51. Palčič Franc 20.000 din, 52. Došler Branko 20.000 din, 53. Beg Jože 20.000 din, 54. Kavšček Majda 20.000 din, 55. Lemovec Franc 15.000 din, 56. Sajevec Albin 10.000 din, 57. Vidmar Slavko 10.000 din, 58. Bukovec Jožefa 20.000 din, 59. Medic Ivan 15.000 din, 60. Senica Ivan 10.000 din, 61. Koncilja Karol 20.000 din, 62. Pirc Bojan 10.000 din, 63. Flander Slavko 20.000 din, 64. Avgu štin Alojz 15.000 din, 65. Za gar Stane TPP 15.000 din, 66 Zoran Fani 20.000 din, 67. Ma rolt Alojzija 10.000 din, 68 Jekše Štefan 10.000 din, 69 Mervar Jože 15.000 din, 70 Brudar Tone 15.000 din, 71 Brus Metod 20.000 din. 72. Vu grinec Štefan 20.000 din, 73 Martinčič Andrej 15.000 din 74. Dragan Ana 20.000 din, 75. Gruden Igor 15.000 din, 76. Redek Franc 15.000 din, 77. Galeša Niko 60.000 din, 78. Lukan Karel 25.000 din, 79. Oberstar Drago 20.000 din, 80. Gorše Stane 30.000 din, 81. Kulovec Aleš 20.000 din, 82 'X? dt ■ Košir Jože 15.000 din, 83. Turk Janez 15.000 din. Delavski svet je na seji 26. 2. 1974 obravnaval sledeče: 1. Sprejel zaključni račun podjetja za leto 1973, o čemer poročamo posebej. 2. Potrdil sklepe zborov delavcev TOZD in delovne skupnosti skupnih služb o združevanju podjetij: Stola, Marlesa, Lesnine, Mebla, Javorja in No-volesa v sestavljeno organizacijo združenega dela UNILES, za kar je glasovalo 1297 delavcev, 1 pa se je glasovanja vzdržal. 3. Potrdil organigrame skupnih služb podjetja. 4. Potrdil delovni koledar podjetja za leto 1974, v katerem je predvidenih 264 delovnih dni, 7 delovnih prostih sobot, ki bodo plačane v nadurah in 39 prostih sobot. 5. Sklenil, da naj se odkupi 18.000 m2 zemljišča za gradnjo tovarne lahkih gradbenih plošč. 6. Imenoval za v.d. direktorja sektorja kapitalne izgradnje Staneta Penca, dipl. ekonomista. 7. Imenoval za svetnika glavnega direktorja za razvoj ing. Zmaga Novaka. Kadrovske vesti za februar V TPP smo bili lansko leto precej časa na tesnem s skladišči. (Foto: S. Mikulan) V februarju se je na novo zaposlilo 10 delavcev in sicer: UPRAVA - KUŽNIK Miša - kot pripravnik, - DIVIĆ Vladimir — na delovno mesto „referent za propagando14, — ZUPANČIČ Alojz — na delovno mesto „strojnik" za obrat Trebnje TES: - MEZEK Konrad - na delovno mesto - ključavničar TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA: — MARIJANOVIČ Miroslav, - TIRIČ Ramiza, - IVANEŽ Majda, - BAŠIČ Milan, - ZU-JOVIC Mirjana - BADOVINAC Maks, V februarju pa je z delom prenehalo 16 delavcev: — Zoran Kristina — samovoljno, - UCMAN Rado - samovoljno, - RUS Franc - samovoljno, - LJUBI Alojz - samovoljno, - ZABUKOVŠEK Franc — sporazum, — MEDVED Marjan — JLA, — NIKOLIČ Drago - sporazum, - BA-ŠELJ Jožica - sporazum, -GOJKOVIČ Živka — samovoljno, - ADROVIČ Feko - samovoljno, - BRKIČ Ilija - samovoljno, — SIVONJI Č Stipo — samovoljno, — JOTANOVIČ Mirjana - samovoljno, - KUČKO Ivanka - sporazum, TER-ŠAR Jože — samovoljno, — KRŠT1NC Marko - upokojitev. Povprečna starost zaposlenih v podjetju je 32,51 let. Po starosti zaposlenih sledijo: — tovarna stilnega pohištva 28,05 let, - tovarna ploskovnega pohištva 29,70 let, — kotlovnica 29,70 let, - tovarna drob- nega pohištva 30,45 let, — tovarna vezanih plošč 30,80 let, — žaga Straža in CSL 33,70 let, - TES 34,10 let, - žaga Soteska 36,65 let, — uprava 39,50 let. Ustavne spremembe kot injekcija V naši delovni organizaciji so ustavne spremembe močno oživele politično dejavnost. V začetku posameznikom marsikaj ni bilo jasno. Šele sedaj, ko se stvari bistrijo, vidimo, da so bili na napačni poti ljudje, ki so menili, da so ustavne spremembe zapravljanje časa in da je to nevihta kratkotrajne življenjske dobe. To je nedvoumno napačno, kajti organiziranost v okviru ustavnih dopolnil že sedaj kaže znatne dobre rezultate. Čas ustanavljanja temeljnih organizacij je za nami. Danes imamo sedem TOZD in delovno skupnost skupnih služb. Vsi imajo svoje samoupravne organe, delavski svet, samoupravno delavsko kontrolo in komisijo za izrekanje ukrepov. V našem podjetju v najbolj zapletenem TOZD TES stvari postajajo iz dneva v dan bolj jasne. Vse to so faktorji, ki so ovigli mnenje tistih, ki so napovedovali razvoj birokracije in dvomih v enotnost poslovne politike. Iz dosedanjih rezultatov lahko vidimo, da so ustavna dopolnila injekcija novih moči in volje do dela, za doseganje boljše proizvodnosti, za smotrno rešitev najrazličnejših problemov in za pravilno ovrednotenje delavca. Prav takšna „injekcija" je manjkala v naši družbi. Inž. ANTE ŠUNJERGA Kako dela D IT na Primorskem? Že dlje časa ugotavljamo, da naše društvo inženirjev in tehnikov ne more zaživeti, zato smo bili prav veseli vabila naših stanovskih kolegov s Primorske (Mebla), naj se udeležimo seje njihove podružnice DIT, ki je bila v tovarni pohištva Iztok Miren pri Gorici. Na pot smo šli Andrej Bajt, Rade Krpina, Stane Štavdohar in podpisani; mogoče malo preveč „finalno14 obarvana druščina, vendar, ker so tudi vabili „finalci", je bilo karprav. Čeprav je bil zbor napovedan v Mirnu, smo se najprej oglasili v tovarni Meblo, kjer so nam radi razkazali proizvodni proces. Ponovno smo se lahko navdušili nad njihovo odlično organizacijo in nad njihovo vrhunsko tehniko v strojni obdelavi. Posebno poglavje je lakirnica, kjer dela zelo malo ljudi. Vse je mehanizirano, zrak pa povsem normalen, tako da sploh ni videti, da je to lakirnica. Resnično nekaj sodobnega je njihovo skladišče končnih izdelkov. To je prostor, ki ima površino 6000 m2. Tja pošiljajo elemente pohištva iz montaže. Elektronski računalnik skrbi za kompletacijo v skladišču. Ta namreč daje v proizvodnjo signale, katerih elementov še manjka, da bi bilo pohištvo kompletirano. Meblo namreč ne proizvaja celotnega asortimenta naenkrat, ampak le elemente, ki so standardizirani. Zaradi tega je mogoče čakalni čas za njihovo pohištvo nekoliko daljši ter potrebujejo več površin v skladišču, zato pa je proizvodnja neprimerno cenejša kot klasična — pa tudi mnogo kvalitetnejša. Seveda tega sistema ne bi mogli povsem uporabiti na n.pr. TSP, je pa zamisel izredno poučna in je ne bi kazalo pozabiti. Po končanem ogledu smo se odpeljali v Miren pri Gorici, kjer je bil zbor DIT. Razen rednih društvenih problemov so povabili k sodelovanju tudi domače proizvajalce strojev. Ti so morali odgovarjati tudi na nekatera precej pikra vprašanja, ki so jih postavljali posamezni člani. Vse skupaj je izzvenelo v ne- kakšno izgovarjanje na spremljevalno industrijo, premajhne serije ipd., kar pa so člani več ah manj ovrgli. Med našim obiskom smo se prepričali, daje njihovo društvo aktivno ter da ima posebno sekcija Meblovih članov precejšen vpliv na vodenje poslovne politike tovarne. Vpeljan imajo stalen sistem strokovnih posvetovanj o posameznih vprašanjih. S tem so dosegli, da pri strokovnem delu sodeluje kar najširši krog strokovnjakov in so potem tudi odločitve lažje. Ko se na koncu vprašamo, kako smo mi organizirani, kakšen vpliv ima naše društvo na V današnjem razgovoru sodeluje STANE AVGUŠTIN iz TOZD Tovarne drobnega pohištva, ki dela kot izmenovodja strojnega oddelka in je v podjetju že 20 let. Ker je tudi vodja delovne skupine, je beseda tekla predvsem o problematiki nove metode informiranja, ki naj omogoči delavcem, da sodelujejo pri samoupravnih in poslovnih odločitvah. — Kaj sodite o delovnih skupinah? - Menim, da je ta oblika organizacije samoupravljanja izredno pomembno sredstvo za neposredno sodelovanje delavcev. Dejstvo je, da smo bili delavci in vodje premalo informirani o vseh važnih zadevah, ki so se dogajale v TOZD in podjetju. Sestankov pravzaprav ni bilo. Zato delavec ni imel možnosti, da bi povedal svoja stališča o problemih. Predvsem pa mislim, da bodo delavci na sestanku delovne skupine govorili bolj sproščeno v krogu svojih sodelavcev. poslovno politiko Novolesa, ugotavljamo, da smo kaj klavrni. Nismo niti resno organizirani kot društvo, v zadnjih letih smo imeli le dva poizkusa informiranja članstva o strokovnih ekskurzijah, medtem, ko resnega strokovnega dela sploh ni bilo. Skratka, ni društva, ni vpliva! Predlagam, da se zgledujemo po kolegih iz Mebla ter ustanovimo dobro organizirano društvo, ki bo aktivno udeleženo pri vseh strokovnih razpravah v Novolesu in drugje. Prepričan sem, da bi imel Novoles od take aktivnosti velike koristi, ravno tako pa tudi sami člani, ker bi si z izmenjavo mišljenj širili obzorje in svojo strokovnost. SLAVKO MEDLE Če še bolj potrdim mojo trditev, naj povem primer. Večkrat se zgodi, daje potrebno delati v podaljšanem delovnem času, v nadurah. Čeprav smo dobili odločbo za delo v nadurah, nismo nikdar vedeli, ali je to nujno potrebno ali ne. Seveda se sedaj takoj dogovorimo v okviru delovne skupine in ugotovimo smotrnost in racionalnost takega dela. - Kateri problemi najbolj pestijo delavce vaše delovne skupine? — V prvi vrsti osebni dohodki, nato pa menjava dela. Posebno huddp je takrat, ko začne primanjkovati lesa. Kot vodja sem velikokrat v težavah, ko se prične koriščenje dopustov, pa ni ljudi za nadomeščanja. - Ali imate še kakšne druge težave? — Velike nevšečnosti nam povzroča prah. Posebno afriški les povzroča pri obdelavi ogromno prahu. Zato bi bilo nujno urediti boljše prezračevalne naprave. V preteklem letu je začel delati obrat plastificiranih predalov v Soteski. Zahvala Ob smrti dragega očeta Franca Drobniča se najtopleje zahvaljujemo sindikalni podružnici TOZD Žaga Straža, sindikalni podružnici TOZD TDP in sodelavcem za podarjene vence. JOŽE DROBNIČ in MAGDA NOSE Delavec prej ni imel možnosti Žena in njen prosti čas A Minil je osmi marec — dan žena. Zato se mi zdi umestno, da načnem vprašanje zaposlene žene in njenega preživljanja prostega časa, saj je znano, da je v Jugoslaviji od vseh zaposlenih kar 42 % žensk. In tako z Nemčijo, ki ima 48 % zaposlenih žensk, vodimo. Lep dokaz za to, je tudi naše podjetje, kjer je od skupno 1651 zaposlenih 726 žena. Zaposlena žena, ki je bila stoletja skorajda nepoznan „pojem", je postala vsakdanji „pojav", zlasti še po II. svetovni vojni. Število zaposlenih žena v najrazličnejših poklicih nenehno raste. Pri nas je še vedno razširjeno Vas ni med krvodajalci Krvodajalstvo je humana akcija, v katero naj bi se vključili vsi zdravi ljudje. Nikoli se ne ve, kdaj boste tudi vi potrebovali kri, zato se v čim večjem številu udeležujte teh akcij. Mogoče še ne veste, da ima splošna bolnišnica v Novem mestu vsak torek organiziran odvzem krvi. Naše podjetje prizna vsakemu udeležencu plačan dan, če pride na delo pa 6 nadur. V letu 1973 se je udeležilo 286 naših krvodajalcev, kar je znatno premalo za tako veliko podjetje, kot je Novoles in upamo da jih bo v letu 1974 vsaj še enkrat toliko. V letošnjem letu so dali kri že naslednji krvodajalci: Fifolt Vera, Gnidovec Jože, Jakoubovič Jaka, Kum Marjeta, Barbič Tihomir, Tisovec Pavle, Šiška Florjan, Šenica Jože, Pavček Branko, Marc Anton, Šenica Stane, Špelko Jože, Mervar Edo, Šmajdek Jože, Makovec Jože, Bučar Janez, Čečelič Fani, Potočar Marija, Lavrič Martina, Vidmar Slavka, Slapničar Franc, Može Alojz, Fink Slavko, Glavan Majda, Pirnar Alojz, Rozman Jože, Mencin Slavko, Vidmar Franc, Kavšček Stane, Ljubi Peter, Petan Valerija, Dragman Marjan, Kovač Vladimir, Jordan Srečko, Kavšček Silvo, Šenica Jože, Gril Otilija, Fabjan Jože, Muhič Rudolf, Brulc Miha, Vidmar Anton, Rudman Valentin, Retelj Alojz, Kobe Janez, Štravs Marija, Stopar Ivan, Janežič Janez, Krese Marija, Picelj Slavko, Krušič Franc, Saje Stanislav. Najlepša hvala! B. J. mnenje, da zaradi zaposlenosti žene trpi družina, predvsem otroci in njihova vzgoja in da bi bilo bolje, ko bi žena ostala doma in se posvetila družini. Taka stališča so na eni strani ostanki tradicije, ki je ženi določila izključno vlogo gospodinje in matere, na drugi strani pa je ta miselnost upravičena. Zena je resnično mnogokrat preveč obremenjena, kar gre na škodo njenega zdravja, njene osebne rasti in razvoja in s tem tudi na škodo njene ožje in širše okolice. Pogosto slišimo, da je zaposlovanje žensk ekonomsko nerentabilno, ker ženske več izostanejo od dela kot moški in so manj produktivne. Tako mnenje je zmotno in objektivne analize kažejo prav v nasprotno smer. Ekonomski razvoj je tisti, ki ženo sili v proizvodnjo in pospešuje njeno delovanje na vseh področjih družbenega in političnega življenja. Množičen prodor žensk v družbeno proizvodnjo ni le politične narave, ampak je odraz ekonomskih potreb družbe, posledica spremljanja družbenih in ne nazadnje tudi družinskih odnosov. Biološka funkcija materinstva je ženi določila vlogo, v kateri se bo vedno ločila od moškega. Tudi v bodoče bo usmerjala ženo k delovanju, kar pa nima nobene zveze z njeno borbo za enakopravnost in ne sme biti ovira pri njenem osebnem razvoju in družbeni udeleženosti. .J Ženam danes ni več potrebno izbirati med poklicem in domačim delom. Vedno več je žena, ki opravljajo oboje hkrati. Žene srečujemo skoraj v vseh poklicih. Zaposlene so v industriji, kmetijstvu in družbenih službah, čeprav opažam, da si izbirajo tako imenovane ženske poklice. Svetovne statistike kažejo, daje 1/3 aktivnega prebivalstva žensk. Podobno beležijo tudi naše statistike. Danes je zaposlenih pri nas v Sloveniji več kot 40 % žensk in s tem presegamo tudi evropsko povprečje. ŠTRUBELJ T. »Izhodišče in pocP laga za nadaljnje izpopolnjevanje in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov in samoupravne socialistične družbene ureditve sta nova slovenska in jugoslovanska ustava. Boj za izpolnitev ustavne zasnove družbenoekonomskih odnosov je nadaljevanje revolucionarne socialistične preobrazbe.« Fricov pokal dobilo GG Tradicionalno tekmovanje gozdarjev in lesarjev GG in No-volesa je bilo letos na Gorjancih. Smučanja željnih sindikalistov se je zima le usmilila. To tekmovanje je bilo izvedeno res hitro in natančno na Gospodični pod vodstvom prof. Milana Smerduja in Marjana Šonca. Zmagal je že četrtič zapored Slavko Medle pred Petrom Hen-čičem in Dragom Rebernikom. Vsi trije so iz Novolesa. Kljub trojni zmagi pa so pokal prejeli tekmovalci iz Gozdnega gospodarstva, saj Novolesovci niso imeli predstavnikov v najvišji starostni skupini. Prihodnje leto bo tekmovanje za Fricov pokal organizirano že dvajsetič, zato je prav, da bi bilo svečano, z večjo udeležbo tekmovalcev iz obeh podje- tij, saj je to eno izmed redkih tekomvanj, kjer je bolj pomembno sodelovati kakor pa zmagovati. Verjetno je tudi \ tem vzrok za tako visok jubilej, zato menim, da mu ne bi bilo treba dajati bolj tekmovalnega značaja, ampak naj bi še nadalje imela večji poudarek množičnost. 'A Samo dobro obveščen delavec je lahko tudi dober samoupravljavec Ženska delovna sila daje pri nas velik del poslovnih uspehov. (Foto: S. Mikulan) Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Slavko VIDMAR. Izdaja Lesni kombinat „NOVOLES" v Straži pri Novem mestu. Naklada 1600 izvodov. Stavek, filmi in montaža ČZP DOLENJSKI LIST. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.