9fl. '§teV. PožInlna Plafana.gotevljTj., VlJiBBljaffi, Šf^OlO 17/ffiSfa Posamezna Številka 1*50 Dih. Leto VI. GLASILO NARODNO -SOCIJALISTICNE STRANKE. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo. ' Telefon štev. 77. . ■ Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 4 Din za inozemstvo 6 Din. Inserati se računajo po velikosti: Cene so navedene v oglasnem deln. ............. J M. Z. Politično delo aii demagoštvo? Organ narodne radikalne stranke v * Sloveniji »Radikalski Glasnik« priobčuje v 19. številki uvodnik z naslovom: »Proč s političnimi demagogi!« Članek naj bi bil splošna kritika vseh v Sloveniji obstoječih strank oziroma bilanca njihovega delovanja ob zaključku sedat-nje zakonodajne dobe — alarm za pričakovane volitve. Ni dvoma, da je marsikatera puščica zadela v črno; padle so mnoge pikre besede in stvarne ugotovitve, vse to, kar smo mi že v neštetih člankih in na javnih shodih ugotovili in povdarjali. Ne zanima nas toliko člankarjevo na-ziranje glede ostalih strank. Značilna so pa njegova izvajanja glede programa in delovanja narodno-socijalistične stranke. Mišljenja smo, da člankar postanka, programa in dosedanjega delovanja naše stranke prav nič ne pozna in najbrže tudi ne pojmuje, ker bi sicer njenega delovanja in njenih delavcev ne mogel istovetiti z demagogijo, ko ven-dar v isti sapi sam priznavaj da je v naši stranki »več idealnih in poštenih ljudi«. Domišljujemo 'si, da ne prekoračimo mej skromnosti, če se naprtenega nam bremena demagoštva kar na kratko otresemo. Ce naša stranka nima poslanca v narodni skupščini, ni naša krivda; beležiti je to na rovaš nedemokratični volilni geometriji, preračunjeni na velike stranke. Da naš pokret ne kaže nikake-ga življenskega znaka, tega najbrže g. člankar niti sam ne veruje; saj imajo dan za dnem vse ostale stranke z nami dovolj opravka! Menda še niso pozabljeni vsi ljuti in dosledni boji, ki jih je stranka krepko izvojevala napram večjim in finančno dobro podprtim stran-,kam — boji. ki trajajo z nezmanjšano silo še do tega hipa? Da se borno v doslednem času razvili v močnejšo stranko, o tem pa prav nič ne dvomimo! V primeru ž mladostjo stranke smo dovolj dosegli, morda še preveč. Številčno smo vsaj toliko močni ali še močnejši nego stranke, ki zrejo že na deset ali .dvajsetletni obstanek in pri tem še razpolagajo z močnimi denarnimi sredstvi. Mi smo zrasli iz lastne sile s pomočjo '.idej in programa.; glavna naša moč pa ieži v edinosti, nezlomljivi energiji in delu. S tem moraličnim kapitalom odtehtamo akcijsko sposobnost nekaterih [finančno močnejših, toda v struje raiz--cepljenih strank. Nikdar pa si nismo do-■mišljevali, da bomo v par letih z naskokom prevalili celo Slovenijo. Vsaka ide- ja potrebuje časa za razvoj; dete potrebuje leta in leta, da se razvije v dela-zmožnega človeka. Tem bolj idejne stranke. Ce g. člankar poseže v zgodovino njegove lastne radikalne stranke, se bo uveril, da pred desetletji tudi radikalna stranka ni imela današnjega obsega. Porodila se je pa iz malenkostnega števila zaječarskih zarotnikov. Cernu bi se torej naša stranka ne mogla razviti, zlasti če ima baje z narodno radikalno stranko soroden program? Nihče ne more očitati, da se narodno-socijalistična stranka ni pozitivno udejstvovala!, kjerkoli je le našla priliko. Ko v Sloveniji o eksistenci narodno radikalne stranke še nihče takorekoč niti pravega pojma ni imel, sta že nastopala narodno-socijalistična poslanca v narodni skupščini. Njuno izčrpno delo v zbornici, odsekih, je dovolj znano. Neštete so njune intervencije ne le za lastne pristaše, marveč za vsakega, kdor je prosil pomoči. V občinskih zastopih in javnih korporacijah delujejo vsepovsod naši ljudje in sodba o njihovem delovanju ni najslabša. V težkih časih suženjstva, ko o naši državi ni bilo ne duha ne sluha, je že delovala naša predhodnica narodna delavska organizacija na vročih tržaških tleh in širom Slovenije ter bila hude boje z Italijani,, avstrijsko birokracijo ter internacionalnimi marksisti. Vršila je soc. in narodno delo tor reševala našega človeka iz rok internacij onale, kamor so ga; podili brezdomovinski marksisti in kamor ga še sedaj podi dr. Žerjav! Če nič drugega, je že to dovolj dokaza dobre voljej, dela, resničnega pojmovanja socializma, nacionalizma in državotvornosti. To delo se vrši danes nemoteno naprej. Stranka si je ustvarila ustavni načrt, ki se ga lahko označi vzglednim ter se z velikopoteznostjo loteva perečih vprašanj in spornih točk, ki so daleko sežnega pomena za državo. Pri tem ne zapostavlja soc., kulturnih in gospodarskih problemov v smislu začrtanega programa čakaje na priliko za. praktično udejstvovanje. Tiho in stvarno delo, ki bo brez dvoma rodilo sadove in uspehe. Za to pa treba časa. Kdorkoli bo načela, program in delo take stranke stvarno presojal, se bo pač ogibal očitka demagogije. Žalostna če bo država stranke s takim programom in smotrenim delom nasilno odrivala. Prisiljeni smo, da to javno pribijemo! Nekoliko odgovora. Jutrovci groze na očitke, ki smo jih iznesli mi, zlasti pa g. B. v uvodniku: »Po Tifih delih Uh boste spoznali«, proti načelniku stranke g. dr. Žerjavu. Razven tega so mobilizovalj še »Radikal«, v katerem nas blatijo menda iz razloga, da operejo sebe. Kakor malo pa moremo prlpoznati omenjeno stališče, hočemo vendar s tem še enkrat povdariti naša načela, ki smo jih zastopali vedno, kot kratek odgovor na napade in razmotrivanja v »Jutru« in »Radikalu«. G. B. nam piše, da se zaman trudijo gg. okoli omenjenih lističev uveriti ga o iskrenosti nUhovih idej, še manj pa ga morejo prepričati o izdajstvu, ki ga podtikajo n. s. voditeljem. Nar. soc. so točno poučeni o vsakem važnejšem koraku svojega načelstva, ki ga odobrijo ali odklonijo, kakor pač odloči večina. Nikakor pa niso vezani na sklepe, ki bi stavili ogromno večino pred gotovo dejstvo, kakor se dogaja to v Žerjavovi skupini. Za pošteno delo sme vsakdo zahtevati pošteno plačilo. Ostale »Radlkalove« marnje smatra pa naš pristaš za izrodek pesniške domišljije pobarvane z nekoliko rovtarskimi izreki. Ker ima torej pri nas vsak pristaš odločevalen glas, kar smo že opetovano pribili, bi bil tak da-lekosežen sklep načelstva, kakor ga podtika g. E. St. vodstvu, brezpredmeten. — Toliko v odgovor In pomirjenje živcev g E. St. G. Žerjav grozi »s šibo, ki se že namaka«, Skupinam in posameznikom, ki ne kloni}o tilnika njegovemu diktatu ali se drznejo celo obsojati njegove metode. To dejstvo se čudno sklada z govorom g. Pašlča V BJellni, kjer grozi ta istotako celo s krvjo opoziciji ta kralju. Ta sklad dogodkov meče znamenito luč na režim, ki vlada v državi ta ki ga ocenjuje Anglež Seton Watson z besedami: »Pašičev režim, ki 'vlada v Jugoslaviji, Je samovoljen, absolu- G. Pašič Ima velike zasluge za kraljevino Srbijo, a te zasluge si Je dal drago, sila drago plačati. To dejstvo se vse premalo uvažuje, zlasti v radikalni stranki, ki ima brez dvoma v svoji sredi obilo vrlih in poštenih politikov. Pašič ie v marsičem podoben Bismarku, vstvaritelju velikonemške države proti svoji volji. Kakor je ostal ta — Veleprus, tako Je Pašič — Velesrb. — Pašič in Radič sta sicer najhujša politična nasprotnika, v marsikakem oziru pa se vzporejata njuna pota. Obema je Jugoslavija trn v peti. Enemu je cilj ustvaritev Velike Srbije, drugemu samostojne Velike Hr-vatske. Najti pa se mora srednja pot, ki prepreči oba načrta. To Je le avtonomija posameznih zgodovinskih edinlc. Razumete li, g. E. St., zakaj morajo biti narodni so-cijalisti proti Pašiču in za avtonomijo? Seveda vodi do tvorbe Velike Srbije tudi posrbljenje hrvaškega in slovenskega naroda. Toda izključeno je, da bi se načrt posrečil. Zgodovina govori proti g. Pašiču v neštetih slučajih. Sicer pa se upirajo pošteni Srbi sami nasilnim metodam g. Pašiča in njegovih trabantov. »Mi ne dvomimo v našo staro, svetlo Srbijo,« piše pristni Srbi janec, »in verujemo, da bo v tem krvavem boju (ki ga napoveduje Pašič), zmagala ona, Idealna in čista nad mračno Srbijo Nikole Pašiča in Laze Markoviča.« AH slišite, g. E. St., moš,ke besede srbijanskega poštenjaka, ki done vse drugače, ko vaše grožnje z amputacijo L 'dr.? Živela Srbija, idealna ta čista, da se rodi Jugoslavija pravična in resnična, mogočna in — srečna! V taki Jugoslaviji pa ne bo prostora ne za oportuniste in absolutiste, ne za demagoge po vzorcu g. Radiča. Prvi so ustvarili drugega ta mu krepe stališče z vsako novo nezakonitostjo. Punta ni delalo nikdar ljudstvo, temveč ga je povsod povzročala — oblast. Vsaka nesmiselna odredba je gnoj za njivo, na kateri vzklije upor. Takega gnoja pa ravno dosedaj ni nikjer primanjkovalo. Kdor ne verjame našim časopisom, si naj prečita Gjalskega: »De Ava-rorum rebus gestis libri XII«. !.. dr. (Matica hrvatska 1923: Gjalski: Ljubav lajtnanta Miliča.) Oportunisti in absolutisti so pripadniki skrajnega centralizma, ki jim daje najpopolnejše orožje v roke, da se vzdrže na krmilu. Njih oblast ni zasidrana v ljudski vojji in ne temelji v narodu. Zato tudi niso izbirčni v sredstvih. Laži, Intrig, podkupovanja, biča, šiikan in celo prelivanja krvi se ne strašijo, ako obeta uspeh. — — — Toda svita se na obzoru, bit če dana. Tudi v Sloveniji mora priti do preokreta. Tudi pri nas mora zavladati zopet poštenje in možatost, resnica in pravica. Tudi mi, narodni socijalistl, verujemo v staro, svetlo Slovenijo, v Slovenijo poštenjakov dr. Tavčarja in dr. Kreka, In ne dvomimo, da bo v boju (ki ga napoveduje g. Žerjav), zmagala ona idealna in čista nad mračno Slovenijo kakega — Žerjava. — PolzeSskl Škandal! Pravkar smo prejeli vest, da je vložena proti našemu odgovornemu uredniku, tov. Brandnerju, zopet nova tožba v Polzelski aferi in sicer zaradi članka v 17. številki »Za kaj nam gre!« Kdor je inkriminirani članek čital, ali kdor ga bo čital pozneje, bo izprevidel, za kaj nam gre! Stojimo v borbi, ščitimo naše delavstvo pred krivicami, ki jih uprizarjajo pri nas priseljeni Nemci, podpirani od naših slovenskih lažidernokratov, stojimo v narodni borbi! In zato se nas skuša preganjati, nam delati velike sod-nijske stroške ter nas na ta način uničiti — moralno in materijelno. Toda, drugega nič, je morala na naši strani! Mi bomo ta vsiljeni boj nadaljevali in izvedli do konca — pa če nas gospodje tudi slečejo. Videli bomo, kdo bo zmagal! Menda je še pravica na svetu! ^ Demokratska gospoda pa naj lazi za nami in našimi delavci in lovi naše delavske glasove za volitve, glasove onih delavcev, ki jih zaradi narodnosti preganja! Gospoda, le pomislite kaj delate! Svoje pridige in frazarije, da naj se podrede vsi spori vitalnim narodnim interesom. vzemite pa sebi pod nos. Mi bomo reševali vitalne narodne interese tako. kakor nam veleva naša vest. — Več o zadevi prihodnjič. Oriiemaclja na levo. tlstičen in oportunističen.« Bolje bi ga pač ne mogel označiti; saj se opira le na oportuniste in absolutiste Žerjavovega kova. Navzlic temu pa poie slavo vendar g. E. St. »čistih rok« kakor žrec pred žrtve-nikom tistemu Pašiču in tistemu Žerjavu, ki nameravata vzgajati državljane k zadovoljnosti In sreči z bičem, šikanami in s krvjo. Ali je mogoče, da se uresničijo ideali, ki so pogoj za kulturno ta pravno državo, s krvjo državljanov, s preganjanjem ln nasiljem? AH je to ona Resnica, božja hčerka, ki Jo išče tudi v politiki naš pristaš g. B.? Država Je živa tvorba mnogoličnifi ži-votinj, ki hrepene vse po zraku in solncu, ter se ne sme primerjati z »žitnim klasjem v snopu«. Vzemimo pa gozd, vrt, njivo, kakršenkoli drug živ tvor! Povsod morajo stati rastline v primerni razdalji druga od druge, da se razvijajo in rodijo. Istotako mora biti zajamčen v državi svoboden razvoj posamezniku in posameznim skupinam. Taka ureditev pospešuje medsebojno tekmovanje, izločuje bolezenske kali, zatira škodljivo narast in nudi zadosten odpor vremenskim neprilikam. Tega danes pod režimom oportunistov in absolutistov ni. Ti so si izmislili raje fraze o protidržavnosti in protidržavnih elementih. Proti državi Je namreč vsakdo, ki zahteva red, poštenost, resnico zlasti pa enakopravnost za posameznika in poedine skupine, dasiravno Je ta utemeljena v naravnem in zgodovinskem pravu. Toda kaj briga oportuniste in absolutiste naravno pravo? Kaj so Jim mar beda in pomanjkanje invalidov, udov, sirot, bolnikov? Kaj Jim Je mar kultura, izobrazba, umetnost, znanost in veda? Vse to upoštevajo le, kolikor Je njim v prid. Ker pa se širi nezado-voljnpst s sistemom, ga hočejo udnšiti s krvto in šikanami. V vseh državah se pojavljajo krize, vrše se volitve, ponekod so se izvršile in drugod so na vidiku. Znak svetovnega gibanja, nastop reakcije. V Italiji so se volitve zaključile pod okolnostml, ki so mogoče samo v Italiji — v deželi nasilja. Prava ljudska volja ni mogla vsled tega priti do izraza. Zato tam vre naprej, proces bo šel svojo pot. V Nemčiji so delali pod krinko naciio-nalizma častilci monarhije in bivšega cesarja Viljema, zato levičarji niso napredovali tako, kakor bi sicer. Vendar imajo moč in lahko vzamejo vlado v roke. Na Francoskem Je levica zmagala! Poincarejeva politika le — bila! — Francoski narod nastopa drugo pot. Delavska vlada v Angliji se drži ln se bo sedaj še bolj okrepila. Nove volitve v Angliji Ji bodo popolnoma izročile' vladno krmilo. In druge manjše države ali so že prešle na levo ali pa se še bijejo v tem smislu boji. — V Jugoslaviji pa rešuje vladar težko krizo. Kriza že tjaja izvanredno dolgo. To znači, da si je vladar svest položaja. Naši vlastodržcl so hoteli rešitev krize v dveh dneh. Hoteli so kopirati italijanski recept. Klic drugih kulturnih, narodov pa so slišali tudi v Beogradu. Slišal ga Je tudi vladar, ki je hotel slišati še predvsem francoski glas. Seda] ga Je čul! Prav gotovo ga bo to tudi utrdilo v veri, da so glasovi, ki se slišijo na ljudskih zborovanjih onih mas, katere zastopa današnja opozicija, ki Jih objavlja opozicljonalno časopisje, da so ti glasovi pristni. Pri tem ga ne bo prav nič motilo dejstvo, da prihajajo mogočni glasovi z levice, da so glasovi onih zatiranih ljudskih mas, ki zares ljubijo svoio zemljo ta si Jo ravno zato hočejo urediti po svoje. Odločitev bo mogoče padla prej, ko pridejo te vrstice med svet — in na levo ori-Jentirane ljudske mase bodo vedele ceniti postopanje jugoslovanskega vladarja — ako bo ravnal po svoji vesti. Politični pregled. Razplet dolgotrajne krize. Pašič-Pribičevič Imata volilni man-da/t v žepu, jutri bo dobil Pašič volilni mandat, volilna vlada Pašič-Pribičevič je edini Izhod iz krize. To je bila vsakdanja pisarija vladnih listov poleg drugih larži ln intrig ves božji mesec. Volilne vlade pa še danes ni — in je ne bo! Enlcrat so bili vzrok katoliški drugič pravoslavni prazniki, potem kraljeva utrujenost, potem zopet datum (številka 13!), francoske volitve itd. Danes pa ne vedo povedati vladni listi nobenih vzrokov več. Umolknili so. Danes pravijo le še to, da bo kriza rešena še predno odpotuje kralj v Park. V tem imajo prav! Vprašanje je samo, kedaj bo to in kako bo kriza rešena. Krona poskuša, vse. Vladar obvlada položaj popolnoma in je jasno, tiave, s kom ima opravka. Poskusil je formalno s Pašičem — pa ni šlo! Poskusil je s Trifkovičem — ni šlo, ker mu je bil za hrbtom Pašič et consortes. Pozval je sedaj še starega svetovalca Balugdžiča iz Berlina, ki naj mu pritrdi, da edo manjše korporacije in organizacije (občine In organizacije prizadetih revežev). Jasno >pa Je, da tl primerno mali foruni z malim delokrogom tn skromnimi sredstvi niso mogli premagati kolosa v obliki splošne krize, temveč Jim }e semtertje le uspelo nekoliko ttbJažM nekatere prehude bolečine. O kaki, tndS le delni odpravi stanovanjske krize še govoriti ne moremo. Stojimo znova pred vprašanjem, kak-Sno pot si začrtamo za bodoče, kako hočemo delovati v odpravo vladajoče stanovanjske fcrize. Predno pa o tem odločamo, si moramo Mfi na jasnem, kaj smo; a31 smo ljudje koristolovci, ki nimajo čuta za bližnjega — M. J.—P. Današja žena in mati. Ce pogledamo po svetu, vidimo, da Je žena že malone povsod zapustila gorki kotiček, stopila izven ozkega okvira jštirih sten v bujno, javno življenje. Zavedla se je nalog, ki so ji dane v javnosti, pa tudi pravic in človečnosti. Po pioči ženskega gibanja se odlikujejo Amerika, Anglija, Češka. Turčija. Zad-!nji listi nam poročajo o belgijski novi vladi, da je poverila naučno ministrstvo dr. filozofije gospej Nini Baug. 1 Tako so drugod visoka mesta poverjena ženam Sedaj pa poglejmo, ali de dospel kak val tega gibanja tudi že k nam. Jej Lahek je sicer, majhen in bo-'Ječ. Ta prvi korak do velikega javnega uspeha je skupna moč in delo naših ženskih organizacij, ki se pečajo z dobrodelnimi institucijami, ker se zavedajo. da je dobrodelnost najprimernejše, cajlepše žensko opravilo. Naše žene so se lotile prav težkih nalog: lajšanja bede ubogim na obleki in drugih življen-skrh sredstvih, skrbi za zanemarjeno kleca, za sirote, za porodnišnice itd. itd. jS takim javnim udejstvovanjem kaže naša žena svoje vrline, svojo dobro voljo do javnega dela, svoje prave ženske zmožnosti razvite na polju svojega čutenja ter tako dokazuje svoj dobri vpliv in blažilno moč v javnosti. ^ Naša žena se je jela zanimati za .vzgojna, socijalna in druga javna vpra-čanja. Ona tekmuje z moškimi v trgovini, industriji, po šolah, uradih, bolnicah. v obrti itd. Poleg tega urejuje dom, skrbi za gospodinjstvo in vzgaja deco, 40 neguje, ji blaži čuvstva, vceplja smisel za državljanske dolžnosti. Taka žena vzbuja v deci tudi naravno samozavest mnogo lažje in bolje kot žena, ki je (priučena edino le gospodinjstvu. Današ- wnimfl ta skimne _ reveža, če smo le sami pod streho, ali smo socijalisti, pripravljeni deliti med seboj pravično to, kar imamo na razpolago, In ustvarjati novo za splošni blagor. Kdor ni zadnje, ni ne socijalist, ne narodnjak. Iz omenjenega sledi za nas le sledeči zaključek: 1. Bojevati se moramo za zaščito stanovanjskih najemnikov, dokler obstoja stanovanjska kriza. 2. Zahtevati moramo, Ca se obstoječa stanovanja enakomerno in pravično razdela. 3. Delovati moramo ra srradbo novih stanovanj dokler potreba ni popolnoma krita. Te tri točke nam ne narekuje samo naš čut za socijalno pravico, temveč tudi naše-priznanje k človeški kulturi ta civilizaciji. Za navadno žival Je potrebno zdravo stanovanje; tembolj še za vsakega človeka! Mislim, da jc s tem rečeno vse iu pobita \ vsaka druga ideologija, ker ne bi nogla biti drugačna kot — brutalna. Posebno študijsko vprašanje tvori uganka, kako preskrbeti sredstva za gradbo novih stanovanjskih hiš. Nebroj je bi;© o tem stavljenih predlogov v raznih občinskih zastopih, posebno v mestih. V narod-no-socijalističnih vrstah so vsi predlogi dobro znani, ker so se zastopniki NSS za rešitev stanovanjskega vprašanja najbolj stvarno ta intenzivno zanimali. Ja* osebno sem z mnogimi diugimi tovariši za način, ki deluje na vse strani dobro, in sicer za obdavčenje prevelikih stanovanj. Ta način tudi v bistvu najbolj •'ogovarja narodno-socljallstičnemu programu in socijalnemu pojmovanju sploh: 1. Zainteresira direktno za stanovanjsko bedo tudi vse one, ki že imajo zadostna posebno pa one, ki imajo v danih razmerah prevelika stanovanja In sploh ne vedo, da obstoja stanovanjska beda v naši deželi. 2. Prisili one, ki imajo prevelike stanovanja pa nimajo sredstev ali nočejo plačevati davka, da del stanovanja opuste in napravijo prostor onim, ki imajo premalo, oz. ki so brez strehe. Na ta način bi se dober del ljudi spravilo pod streho in stanovanja Tjolj pravilno razdelilo. 3. Največji del davka bi plačevali oni, ki na vsak način hočejo imeti za današnje razmere prevelika stanovanja in edino to je pravično, ker taki Imajo preveč denarja. javne zadeve, bo znala tudi svoje otroke zainteresirati zanje. Cim bolj duševno razvita je žena in mati. čim več umevanja ima za različna vprašanja, tem lepša vez je mogoča med možem in njo, med njo in deco. Delo doma in v javnosti ter zanimanje za vsa pereča vprašanja posvečuje tudi zakon, ki je temelj države. Zena, ki je sama preživela duševne boje, ki jih prikličejo različni problemi: seksualni, verski in drugi, ne bo tuja možu, ki je podobne boje preživljal sam, jih raziskoval in se tako umsko razvijal. Mati, ki je nekdaj kot dekle sama pronicala v svojo dušo, si ogledovala njene boli in zahteve, bo razumela mladostno dušo — svojega otroka mnogo bolje in globlje, kot žena in mati, ki hlepi in koprni le po zabavi, po lepi toaleti, po laskanju in hvalisanju. Zena in mati, ki je sama spoznala, da je delo, bodisi domače ali javno, naša najsvetejša dolžnost In ne pavje perje, s katerim naj se lepšamo in lišpamo, šopirimo in kažemo svetu, bo vcepila to ljubezen do dela tudi svojim otrokom. Delo brzda razbrzdanost. veča blagostanje In kredit države in naroda. Gojimo torej v naših ženah. še bolj v naši ženski mladini, ljubezen do dela — domačega in javnega, odvračajmo jo od puhlih zabav ln zapravljivosti časa, denarja in moči. Le z delom si priborimo veljavo, ki nam gre'. Zene dela ne bo mož smatral za Igračo ali inferijorno bitje in javnost ne le za pahljačo, s katero si naj mož hladi od truda znojno čelo. Pametna žena — mati se zaveda, neizmernih dolžnosti, , neizmernih skrbi, pa tudi skrivnostnega zadoščenja v ogromnem vplivu na svet. V ženski moči tiči dviganje moralnih in intelektualnih sposobnosti človeštva, zlasti moralnih. Zena, zavedaj se tega in delatj, delaj tudi duševno! Davek na velikost stanovanj je naletel y nekaterih krajih ob priliki raznih predio-gov na odpor, ker je ljudstvo, celo socijaii-stično, nasedlo demagogom, ki so ščitili sebe ali pa svoje »sotrpine — stanovanjske privilegirance«. Ne gre toliko za vprašanje, koliko naj bi bilo stanovanje kulturnega in civiliziranega človeka po vseh dosedanjih pridobitvah vede itd. temveč gre za to, da se to, kar je na razpolago, pravično razdeli Ce imamo dve žemlji in štiri .ačne ljudi, mora vsak dobiti pol žemlje, tudi če bi vsalionlur, po gladu računano, pristojali po dve celi žemlji. Ravno tako pristoja delavski rodbini, ki čuti potrebo, da starši spe ločeno od 12 letnih otrok, baš tako stanovanje, kakor kakemu bogatašu, ki čuti enako potreba Oba sta v tej točki enako kulturna in civilizirana. Mnenja sem torej, da se ta način obdavčenja za današnje razmere prevelikih stanovanj ne sme vreči v koš, temveč bi ga bilo treha vpeljati povsod, kjer obstoji stanovanjska beda. Stavbena sredstva iz splošnih dosedaj odmerjenih davkov ali doklad na sedanje davke, mi niso prav nič simpatična, ker vse to končno plača le konsument, največ pri najprimitivnejših življenjskih potrebščinah, pri vsakdanjem kruhu, ki ga je in največ potrebuje proletarijat, ne da bi mu bila olajšana stanovanjska kriza, kar se kar naprej Šopirijo privilegiranci v širokih sobanah. Pač pa Je treba z vsemi sredstvi podpirati vsako samopomočno akcijo sedanjih najemnikov in tudi vsako gradbeno veselje, kateregakoli privatnika. Zlasti s primerno dolgimi amortizacijskimi posojili ta naše državne blagajne ali narodne banke. Ne-obhodna potreba je tudi, da državni uradi, ki zasedajo nebroj privatnih stanovanj, to prostore izpraznijo, da bodo lahko služili svojemu pravemu namenu. Da vse to čimpreje dosežemo, pa mora narod voliti v vse zakonodajne korporacije ljudi, ld se bodo zavedali, da 9o zastopniki širokega ljudstva, ne pa maloštevilnih privilegirancev. Boljša Je stranka, ki ima samo dva poslanca v skupščini, ki sta poštena in nimata vezanih rok, ter govorita vedno za potrebe svojih volilcev, kakor stranka, ki ima sicer 100 poslancev, pa edinemu članu, ki se hvali, da Je zastopnik proletarcev, že v klubu zaveže usta tako, da v skupščini še do besede ne pride ali pa mu predpiše irovor, ki ostalim njegovim tovarišem v klubu ni v škodo. Živeli naši bivši in bodoči narodni poslanci, živeli vsi naši borltelji za koristi bednega ljudstva! Poročila z dežele. Vesti Iz Ptuja. — Vprašanje elektrifikacije Ptuja je zadnje čase znatno napredovalo. Osnovala se je v to svrho »Zadružna elektrarna za Ptuf, Breg in okolico«, ki vodi vso to akcijo in tozadevna pogajanja z elektrarno Falo. Predloženi projekti, kakor pogoji kažejo, da vodijo pogajanja k -skorajšnjemu zadovoljivemu koncu, ter smemo upati, da se že tekom tega leta uresničijo vroče želje celokupnega ptujskega meščanstva in se še to leto enkrat zažari ves Ptuj v električni luči. Elektrarna Fala zgradi daljnovod z 10.000 volti do Ptuja in naloga zadruge pa je, da zgradi krajevno I Zgodovinski razvoj deiav-skega stanu. (Nadaljevanie.) Suženjstvo, kakor ga kaže poznejša rimska republika in pa plantaže evropskih trgovskih narodov, je brez dvoma najkrutejša oblika delitve dela in naj-brezobzirnejše izkoriščanje človeka od človeka. Suženj brez lastnine, večkrat brez družinskega veselja, brez vsake nade na •boljšo bodočnost in brez vsakih zakotnih pravic, ki so ga večkrat slabše hranili in nastanjali ter huje pretepali kakor živino, mora opravljati najtežja opravila, da izvlečejo iz njega čim največji dobiček. Pod takimi okoliščinami se je moralo poostriti razmerje med brezpravnimi sužnji in brezsrčnimi izkoriščevalci v taki meri, da je zastrupilo družbo in jo privedlo na rob prepada. Suženjstvo tako v starejši, milejši, kakor v poznejši okrutni obliki, kaže temeljni pogrešek, da nima delavec ni-kakega zanimanja za delo, ki ga opravlja. Zato so se ostrili zakoni proti sužnjem stopnjema, dokler ni postalo razmerje vsled napetosti med obema skupinama nevzdržno. Tedaj pa je začela uvidevati družba gmotno ln nravstveno škodo suženjstva. Nastal je preokret v zakonodaji, ki jo je posebno pospeševalo krščanstvo starejšega srednjega veka. Iz suženjstva se je razvilo nakol prosto robstvo. Predaleč bi vodilo, ako bi hotel naštevati vse krivice, ki so se godile sužnjem (kakor jih živo navajajo razne pripovedke, n. pr. »Stric Tomova koča«), Tudi ni moj namen, podati v kratkem članku vse razloge, ki so dovedli do odprave suženjstva v raznih krajih kulturnega sveta. Le eno še na-| glašam h koncu' da obstoji še danda-„_nes razlika med .tistimi ki .vodijo in za* omrežje. Priporočamo vsled tega vsemu prebivalstvu Ptuja, da pristopa k zadružni elektrarni in da vplača svoj delež, ker le, če se bomo združili v zadostnem številu v zadrugo, bo mogoče zbrati potrebno vsoto denarnih sredstev, ter izvesti težko nalogo. Snuje se pri nas »Prva jugoslovanska tovarna za svilo« ter je, kakor smo že svo-ječasno poročali, odkupila v te svrhe gotova družba bivšo »Dominikansko vojašnico« od vojaškega erarja. Vrše se že gradbene komisije v odkupljenem poslopju, kar kaže, da je tovarna prav gotovo perfektna. Podjetje zastopa odvetnik dr. Ri-naldo Čulič iz Beograda, ki je izvedel tudi kupčijo za družbo, a kot lokalni zastopnik te družbe fungira tukajšnji advokat in predsednik upravnega sveta »Petovie« dr. Ivan Fermevc. Pozdravljamo vsako obsežnejšo industrijo v našem Ptujii, opozarjamo pa že sedaj merodajne osebe in oblasti, da se ne zgodi tudi tukaj tak nečuven škandal nad slovenskim delavstvom, kot nam je za vzgled »Petovia«, da bi se zaposlilo le tujerodno delavstvo, ter odjedalo kruh domačinom. — Posebno opozarjamo g. dr. Fer-mevca, da nam je za to osebno odgovoren, — ker izkušnje so nam pokazale, da se ravno pri »Petoviji« ni pokazal uvidevnega. Končno pa opozarjamo tudi stanovanjsko oblastvo tukajšnjega magistrata In okrajnega glavarstva, da vplivajo z vso energijo na novo se snujoče podjetje, da gradi za vse svoje priseljene delavce in nameščence lastna stanovanja ter da nikakor ne dopušča, da bi se potom zasedanja eventualno izpraznjenih stanovanj po novo priseljenih delavcih, morda celo tujerodnih, še večala neznosna stanovanjska beda. Vodili bomo strogo evidenco o vsaki dodelitvi stanovanj priseljenim nameščencem novega podjetja ter izvajali konsekvence. Opazili smo, da je stanovanjska oblast pri tujih nameščencih »Petoviie. v tem oziru mnogo grešila ter da Imajo mnogi tujerodci tega podjetja krasna in udobna stanovanja, medtem ko čaka naš uradnik ta delavec leta in leta na dodelitev primernega stanovanja. V raznih krogih še slišijo vesti, da bo mestna občina radi nezadostnega števila gojenk opustila dekliški internat »Mladika«. Kakor pa smo izvedeli iz gotovih virov, tukaj ne gre za razpust zavoda iz navedenih razlogov, ampak hočejo gotovi gospodje in‘vodje drugih šol vse naprave in inventar »Mladike« uporabljati v drugih šolah (obeh meščanskih ctc.) ter si vse, tudi prostore, tned seboj porazdelit!. Priznamo, da tukajšnja deška meščanska šola nima primernih prostorov ter da bi ji bilo umestno preskrbeti boljših, ne gre pa radi tega razpuščati drug občinski zavod, ki se vzdržuje popolnoma iz lastnih virov ter Občina ne doplačuje zanj niti enega dinarja, kar gotovi gospodje radi trdijo. Nasprotno, zavod je bil vedno na dobrem glasu, prijavljenih Ima baje že sedaj za bodoče šolsko leto zadostno število gojenk, da se more vzdržati iz lastnih sredstev in greli bi bi! za slovenstvo v Ptuju, ako bi zopet razpustili zavod, ki smo ga težko iztrgali iz nemških krempljev. Kvečjemu bi morda kazalo, izboljšat! ga ali izpopolniti s širjim učnim načrtom, s čimur bi se naj ti gospodje raje ukvarjali, ne pa z načrti, kako bi ga Izpodkopali. Zavod je nalašč v te svrhe postavljen, ima krasno lego in prostore ter je vzorno urejevan. Ce ga opustimo sedaj, se ne bo mesto Ptuj nikdar več ponašalo žnjim. Druga mesta snujejo take internate, mi pa, ki ga že imamo, hočemo biti tako kratkovidni, ter nasesti zahtevam pat gospodov, ki se povedujejo in onimi, ki delajo in se pokoravajo. Tega izenačenja pa ne more doseči nikak komunizem in nobena zakonodaja, ker je ta razlika utemeljena v različnosti oseb človeške družbe. Mehanično delo mani izobraženih množic bo nadzorovalo in vodilo vedno in povsod tudi v bodoče mala peščica omi-kancev, živečih y udobnejših razmerah, ki kaže za posel dovolj spretnosti, sposobnosti in delavnosti. To je naravno razmerje, ki ga človek ne more izpre-meniti, pa če se tudi na. trenutek izpre-meni na škodo kulturnega napredka, vzdržati se položaj ne da na dolgo. Iz tega pa sledi tudi za priprostega delavca pravilo, da je izobrazba glavni pogoj za izboljšanje gmotnega položaja. Seveda tudi tukaj potrjujejo pravilo izjeme, ki jih najdemo tu pa tam v Življenju. — jj Suženjstvo, kakor je še dandanes v navadi pri mnogih, na najnižji stopnji kulture stoječih narodih, ima svoj izvir v rodbini. Pri divjih narodih, živečih običajno v mnogoženstvu, je mož še dandanes neomejen gospodar žene. ki mora skrbeti za vse njegove potrebe in se brez ugovor? pokoravati vsem njegovim željam. Znjo dela. kar hoče. Ce se mu zljubi jo proda, zastavi, podari ali posodi, pohabi ali — ubije, brez odgovornosti in kazni. Tako žalostno vlogo je igrala ženska tudi v rodbini pračloveka; istotako pa brez pravic pa so bili i otroci, dokler niso odrasli in se toliko okrepili, da so se mogli z uspehom braniti ali se na drug način odtegovati samovolji družinskega noglavarja. V pra-dobi, ko je stanoval človek še kakor divja zver po skalnih brlogih in zemskih duplinah, tudi ni prizanašal bitiu sebi enakemu, ako je naletel nanj na lovskih pohodih. Zasledoval ga je kakor vsako drugo lovno živa!, ga ubil in — povžil. Ecavkar unokeiani zflBTPhiIri vnei^iUSlci jim je zahotelo zavodove udobnosti, ter gA opustiti! Se pozni naši rodovi bi nam teg^. ne odpustili, zlasti radi dejstva, ker se za-, vod vzdržuje sam, ter ni niti občini, niti komurkdli v najmanjše breme. 11. maja je priredilo tukajšnje pevska; društvo »Zarja« svojo majniško veselico v gostilni Zorec v Krčevini pri Ptuju. Veselica Je bila zelo dobro obiskana. Po odhodu Ptujčanov, ki so se odstranili okoli 8. ure zvečer, je prišlo radi v preveliki meri za-vžitega alkohola med domačimi fanti da pretepa. Obležala sta na težkih, baje smrtnih ranah, dva tamkajšnja fanta. Občinske volitve v Mariboru. Kakor znano se je v Mariboru sklenil' med vsemi slovenskimi strankami sporazum za skupni nastop pri občinskih volitvah. Vest o tem sporazumu so sprejeli z radostjo vsi odkritosrčni narodnjaki. Vsi volilci se zelo zanimajo za volitve in vsakega poštenega občana iskrena želja je, da se vrše občinske volitve v avtonomnih mestih vi mariborski oblasti pred onimi v drugih ob* cinah. Jasno je, da bo narodni uspeh v mestih najboljši, če se pred občinskimi volitvami ne odigrava politično klanle, ki ga bodo sigurno povzročile volitve v podeželskih občinah. Sedanji župan mariborski je položil prisego kralju dne 25. julija 1921 in prevzel posle od vladnega komisarja na magistratu dne 28. julija 1921. Njegova funkcija poteče torej 25. najkasneje pa 28. Julija t. I. Kar nas toči od tega časa samo ie nekaj tednov morajo biti vsaj v začetku Junija razpisane nove volitve, tako, da se bodo lahko vršile že 29. julija t. 1., kar bi bilo tudi najkoristneje za občinsko gospodarstvo, ki ne bi bilo predolgo prekinjeno. Iz stranke. ‘ Seja osrednjega izvrševalnega odbor« NSS se vtšI v nedeljo dne 18. t. m. točno ob pol 10. uri dopoldne v spodnjih strankinih prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. Naše stališče k politični situaciji. 3. Razprave^ in sklep! o predlogih načelstva. 4. Strankina organizacija in tisk. 5. Razno. Prosimo točne in zanesljive udeležbe. Nihče naj n« manjka. — Načelstvo NSS, Okrožna konferenca za Oorenjsko. M četrtek (na praznik) dne 29. maja t. 1. še vrši v Kranju okrožna konferenca za vso gorenjske krajevne organizacije In zaupni« štva. Konferenca se bo pričela ob 9. url dopoldne ta se bo popoldne nadaljevala. Natančen program bo razviden z vabil, katera bo tajništvo stranke pravočasno razposlalo^ Opozarjamo že danes vse krajevne organi nizacije in zaupnike, da se te konference; zanesljivo udeleže. Železniška zveza ]e z* vse delegate prav ugodna. Redne seje načelstva NSS. Vsem kra-: jevnlm organizacijam In zaupnikom sporo-j čarno, da se vrše redne tedenske seje na-; čelstva vsak pondcljek ob 6. nri zvečer. To povdarjamo zato, ker dostikrat prejema na-', čelstvo nujne dopise, ki so namenjeni za; sejo, šele v torek ali sredo, radi česar se: cela zadeva zavleče za en teden. Prosimo* da organizacije In zaupniki vse dopise, na-’ menjene za načelstveno sejo, dopošljejo pravočasno. V Izrednih In nujnih zadevali se pa Itak skliče Izredna načelstvena seja.; % Centralni organizacijski odsek NSS. V, svrho reorganizacije naših krajevnih orga- profesor Gorjanovič-Kramberger, ki Je zasledil v začetku tega stoletja takozva-nega »Krapinskega človeka«, sklepa 1*; vseh okoliščin, da so prastare človeške kosti, svetovnoznane pod tem imenom, ostanki psoglavske pojedine, kjer je eden človeški trop premagal drugega' ter se okoristil z njegovim mesom. Čimdalje bolj pa je človek spozna-^ val naravo in njena bitja, temveč prikladnega živeža je odkril vsepovsod., Marsikak zemski plod mu je nudil dobrodošel priboljšek k večjidel mesni hrani. Udomačil sl je govedo in nekatere; druge bivali. Pridelovanje zemskih sadežev in oskrbovanje živine pa je za-! litevalo čimdalje več delavskih sil. 2ene Jn otroci niso več zmagovali posla. Tedaj pa je začel človek opuščati Ijudo-žrstvo, saj je mogel ujetnika, ki ga jet premagal v boju, vse bolj praktično Izkoristiti. Porabil ga je pač lcakor lastno, družino v gospodarstvu kot delavsko moč. Bil je nedvomno velepomemben gospodarski in kulturni napredek, ko je spoznal človek tudi v človeku — tujcu bitje, vredno, da živi in mu služi. Suženjstvo je rodil potemtakem gotov napredek v gospodarstvu in tehniki,.1 ki je zahteval več ubogljivih delavskih moči. Radi tega je bilo uvedeno suženjstvo skoro izključno le pri pastir-i škili in poljedelskih rodovih. Pospeše-j vali pa so ga boji med plemeni. V teh"; zapadejo običajno slabotnejši, slabše i organfeovani, vobče tudi manj bobra-! ženi rodovi nadvladi močnejših. < bolje vodenih in omikanejših. Kakor povsod so seveda tudi tu Izjeme, ki le potrjujejo pravilo. V tej plemenski razliki vidimo tudi betvico opravičila za suženjstvo. Kajti le po trdem delu pod vod-| stvom izobraženejših gospodarjev so mogle neokretne množice izpopolnje-1 vati. Suženjstvo je bilo za dolgo dobo, let velika mehanična delavska šola Člo-; VAll^Ui /rVall* A V- ■* •Y\v'’ ■■ l ■ I- -I r T- ■ntatcij se k ustanovil v Ljubljani centralni organizacijski odsek, kateri ima vsak četrtek ob 8. ari zvečer svoje redne seje v tajništvu. Odsek nameravamo razširiti v razne pododseke. Zato vabimo vse one ljubljanske tovariše, ki bi hoteli sodelovati uri organlzatoričnern delu, da se javijo v tajništvu. Občinske volitve. Občinskih volitev, ki se vrše v Sloveniji tekom prihodnjih mescev, se udeleži tudi naša stranka. Kjer ima stranka svoje organizacije, nastopi samostojno, kjer pa še ni krajevnih organizacij In samostojen nastop ne bi bH mogoč, pa sodelujemo pri skupnih nastopih s skupinami, ki so nam najbližje in dajejo garancije, da se bo v občinskih odborih delalo po našem komunal, programu. Načelstvo stranke Je * ozirom na občinske volitve poslalo krajevnim organizacijam okrožnico s točnimi navodili in pozivamo vse organizacije, da se ravnajo po teh navodilih. Pri tej priliki pa opozarjamo vse zaupnike iz občin, kjer še ni krajevnih organizacij, da takoj sporoče načelstvu stranke situacijo in zahtevajo od načelstva direktiv. Vsak kompromis, ki ga nameravajo napraviti naši zaupniki pa naj pravočasno sporoče načelstvu, da o njem končnoveljavno odloča. Priporočamo, da skličejo vse organizacije in zaupništva članska zborovanja, na katerih sr bo razpravljalo o občinskih volitvah. Sestanek NSS v Kranju. V soboto dne 10. maja se Je vršil v Kranju zaupniški sestanek, ki Je bfl prav dobro obiskan. Načelstvo stranke h za predvajanjem senzacij-skesa nima v 3 delih SKRIVNOSTNA PODMORNICA v slavni vloul naiboll orlljubljenl artist EDDIE POIO brez kričeča reklame, ker že samo ime Eddie Polo jamči za siguren užitek vsakemu še tako razvajenemu klno-obiskovalcu. Njegova vratolomna izvajanja zadivijo vsakogar, zatorej ne zamudite sl ogledati ta film nepre-kosljivih atrakcij in sicer se predvaja I. del od 15. — 18. maia II. del od 19. — 21. mala III. del od 22. — 25. maia ln teden dni se je namakala njegova oprava. Pa nihče ne črhne besedice o tem! — No, taka bo slika drugo leto v splošnem. Za izpremembo stanovanjskega zakona se dela s polno paro. Na to delajo namreč oni hišni posestniki, ki se prištevajo k zgornjim desettlsočem. To so oni, ki so svoj prekomerni denar pred vojno naložili v hiše, kar predstavlja danes zlato valuto. To so oni, ki so večkratni posestniki in milijonarji. To so oni, ki jim je proletarec v njihovi hiši trn v peti, ki se ga hočejo iznebiti, da bi potem po svoje verlžlli s stanovanji In tako povečavali stanovanjsko bedo. Oni organizirajo vso akcijo, opiraje se na kapitalistično demokratsko stranko ta Izrabljajo kot svoje orodje onega malega hišnega posestnika (uradnika, obrtnika ali trgovca), ki sl Je v potu svojega obraza od ust pristradal svojo hišico in ki čuti ta trpi z bednim ljudstvom. Ti milijonarji so st ustanovili lasten list, glasilo »vseh« hišnih posestnikov. — To si moramo zapomniti in zapomni naj sl to vsak proletarec-najemnik, da ne bo pri volitvah oddajal glasov kapitalističnim strankam, kakor je med drugimi tudi JDS. — Kaj pa počifc društvo stanovanjskih najemnikov? Ali čaka mari r.a kakega sv. priprošnlka? Najemniki, zganite se, zadnji čas je! Lepo so nam poplačuje! — Zaveden, vesten uradnik, 1. 1914 politični kaznjenec, ki je izgubil v ječah svoje zdravje, tako da Je bil radi bolezni — reduciran, umira gladu! Čeprav Je odrejeno, da se Izplačujejo do končne odmere pokojnim penzljoniran-cem mesečni predujmi, vendar Tevež že nad štiri mesce ni dobil vinarja. Pravijo, da dela poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani politična orljentacija toliko sitnosll, da ni mogoče misliti na kaj stvarnega. Naj pogine sedaj tepec, ki sl je kot zaveden Slovenec uničil po zaporih zdravje, medtem ko so se gotovi ljudje, ki hočejo igrati sedaj vse mogoče oportunistične inštrumente, skrivali bogve Kje! Naša javnost bi morala napraviti konec krivicam, ki Jih trpe upokojenci na vse mogoče načine. Javen škandal je to, da jim brezvestna državna uprava pridržuje celo tiste beraške solde, ki jim gredo po zakonu! Občinske volitve v novomeškem okraju so razpisane in se bodo vršile 29. junija v vseh občinah izvzemšl Novo mesto, Šmihel, Cermošnjice in Poljane. Liste morajo biti vložene v času od 18. do 27. t. m., v občinah Prečna in Trebnje pa od 19. do 28. t. m. Na naslov policijskega ravnateljstva v Ljubljani. Na prostoru »Stadiona« ob Vodovodni cesti stoji tribuna, okrog nje pa se razprostira nad jamo obširen mostiček. Tribuna kakor tudi prostor pod tem mostom Je pravcato skrivališče za razne temne In dvomljive elemente. Tu lahko lopov Iz zasede preži in napade nič slutečega, mirnega pasanta. S kratka: ta tribuna s svojim mostom mora iz policijskovarnost-nih ozirov brezpogojno stran! — S to prošnjo se obračajo na policijsko ravnateljstvo stanovalci, ki morajo ob raznih dnevnih, pa tudi nočnih urah hoditi mimo tega brloga, da iz varnostnih ozirov ukrene vse, da se omenjena naprava ali odstrani, ali pa vsaj prestavi na drugi konec jame. Ako to ne bi šlo, pa naj se Jama zavaruje z visokim plotom. To je itak potrebno, ker se nasip tik ceste udaja in obstoji nevarnost, da kak težek voz zavozi v Jamo In se zgodi nesreča. Sploh je vse skupaj nekako čudno, da se v vsakem ozItu tako nevaren prostor mimo pusti, kakor |e, popolnoma nezavarovan. Ali je treba zopet najprej žrtev, predno se bo kaj podvzelo?! Novo klanlc so pričel! ljubljanski žerjavove! z dr. Ravniharjem, ker jim je ta prečrtal račune s tem, da Jih Je prehitel z vstopom v radikalno stranko. Dr. Žerjav je hotel, videč da gre JDS v »franže«, dobiti pri NRS v roke »ta velik! zvon«, pa ga je »fratalo«. Bo ga pa še bolj! Prikrojevalnl tečaj. — Koncesljonlrani učni zavod za prikrojevanje moških in ženskih oblek Ljubljana, Zidovska ul. 5 bo dne 17. t. m. pričel s poučevanjem. Posetnlkl te. čaja se bodo učili najnovejših metod prikrojevanja po amerikanskem sistemu (po katerem Je mogoče Iz 2.60 m blaga prikrojiti moško obleko). Ker se bo v tečaju poučevalo tudi prikrojevanje otroških oblek, ker se po tej učni metodi prilega vsak kroj tudi brez pomerjanja In ker se tudi dame ln gospodje, ki niso krojači, v kurzu z lahkoto nauče prikrojevanja, priporočamo vsem, da posečajo ta tečaj. Obiskovalci kurza v Mariboru in Zagrebu so baje na koncu tečaja Izdelavali brezhibno cele obleke. Vsak obiskovalec dobi diplomo In Izpričevalo učnega zavoda. Tečaj Je jako priporočljiv za tT-govce, za dame, ki sl hočejo same krojiti obleko, kakor tudi za krojače In šivilje. Pri-glašaite se pri: I. konc. tičnem zavodu za prikrojevanje v Ljubljani, 2ldovska ul. 5. Osebna vest. Dr. Otokar Rybaf Je Imenovan za Izrednega ministra ta polnomoč-nega ministra v Albaniji. Kraljica Marija In prestolonaslednik sta 12. t. m. prispela na Bled. Zahvala. Podpisana vdova se zahvaljujem vsem, ki so spremili mojega moža na zadnji poti, posebno podružnici NSSZ za podporo, dalje Sokolskemu društvu za podporo In godbo ter č’anstvu Sokola ln NSSZ. — Toni Popova. Javornik. Igranje« z zasilno zavoro v vlaku se strogo kaznuje. Plačati je 500 Din odškodnine. poleg sodnljska kazen, ki Je tudi ob-čutau — Železniška uprava le bila *rlsl- ljena izdati tako ostre ukrepe, ker so se zelo ponavljale zlorabe. Ljudje so pač lahkomiselni Prav nič ne pomislijo, da spravljajo s takim početjem v nevarnost sebe ln sopotnike. Kolesarji, pazite! Vozarenje po hodnikih je policija sedaj vnovič strogo prepovedala, ker se Je ta navada zares že grdo razpasla. Kolesarji, pazite in vozite samo tam, koder je dovoljeno. Ropar Caruga in ujegova tolpa se nahaja v Osjeku pred sodiščem. Roparji priznavajo in opisujejo svoja dejanja tako cinično in mirno, kakor bi bili vršili samo dobra dela. Razprava bo trajala tri tedne. O poteku bomo poročali. »Returkarte«. Na naših državnih železnicah so s 1. majem uvedli zopet vozne listke za vožnjo tja ln nazaj. Taki listki so veljavni do 100 km daljave 2 dni, do 200 km 4 dni, preko 200 km pa 6 dni. Gospodarstvo GLAVNI IZVOR SEDANJE GOSPODARSKE KRIZE. Živimo v hudih, nevarnih časih. Draginja raste, brezposelnost zavzema široke dimenzije, zastoj vsega gospodarskega gibanja se opaža vsak mesec občutneje. Zakaj to, se vprašujemo? Ker ni denarja, primanjkuje ga, pa prav povsod! In ugiblje se tako in drugače, kaj Je temu vzrok? JPovojne razmere so to, je ponavadi pravi odgovor, zlasti od strani zagovornikov režima. Drugi pa že pridejo bližje in vale krivdo na nezmožnosti našega centralnega upravnega aparata ter vlade sploh. In tretji uganejo pravo ter zvale v50 krivdo na našo zafurano finančno politiko. Zadnja trditev je pravi Izvor vsega zla, ki se Je pričelo porajati kmalu po uedi-njenju in ki danes mori vse naše gospodarsko življenje. Da, naša finančna politika, ki je bila v zmoti porojena! Prvi greh, neodpustljiv greh Je bil storjen z 20% odtegljajem pri kolkovanju naših kron. S tem Je bila že odvzeta ljudstvu ena petina premoženja, kaT ni prišlo prav nikomur v prid, najmanj pa dinarju. To Je bila čisto navadna goljufija. Potem pa je prišla zameniava kron po nesrečni relaciji 1:4. To Je bii drugi greh, storjen Proti volji našega ljudstva, ki ga imajo na vesti naši slovenski demokrati z dr. Žerjavom na čelu. S temi manipulacijami Je prišlo naše ljudstvo ob štiri petine svojega premoženja, ostalo mu Je tedaj samo 20%. Z drugimi besedami rečeno: za vsako krono je dobil samo 20 para, ali 5 laških centezimov, dasl naša krona ni bila dosti mani vredna kakor dinar. % Nasprotno so takrat Italijani v zasedenem ozemlju zamenjali avstrijske kroue, ki so bile enakovredne našim kronam po 60 centezimov za vsako krono. V Italiji Je imela tedaj kroua vrednost 60 centezimov, medtem ko so nam naši finančni politiki dali zanjo samo 5 centezimov ali V svoji valuti — 20 par. To Je Izvor vsega hudega, to Je bil prvi udarec, ki Je postal pozneje za naš razvoj v gospodarskem ozItu uničujoč. Kajti ako bi se bila zamenjava kron izvršila vsaj po relaciji 1 :2, bi bili danes v vsakem oziru za polovico na boljem, pa ne zato ker je 2 :4 dvakrat, ampak zato, ker bi se ves razvoj vršil v drugem pravcu, v drugem razmerju. Plače, cene In sploh vse kar je z denarstvom v zvezi, bi ne bilo občutilo takih pretresljajev In skokov. Vsi smo sl na Jasnem, da pri nas ne bi smelo biti slabo, a vendar jel Ze Iz početka zahirana finančna politika, ki se zlepa ne bo dala Izravnat, Je edini izvoT vseh težav. Za to pa je pri nas, kakor rečeno, odgovoren dr. Žerjav, ozrro-i ma njegova nesrečna roka ter vsi vodilni slovenski demokrati, ki niso poslušali ljudstva! Je H ljudstvo na to pozabilo?! Koliko Je vreden dinar? Prejšnji Ta teden teden dinarjev 100 švlc. frankov »tane 1435— 1431-— 100 franc, frankov >1 472-5 525-5 100 laških Ur •« 357-5 35«-— 100 Ježkih kron 1« 237-- 235-25 100 avstrijskih kron #1 0*1155 0-1147 100 ogrskih kron 99 0-11 0 10 100 bolg. levov n 58-84 66-67 10C dolarjev 99 8087-5 7937-5 100 angl. funtov t* 35380— 85200"— Curlška borca. 14. maja 7. maj švicarskih fraaJco 100 dinarjev ]« stalo 6-95 7‘ — 100 tranc. frankov •1 32-80 38-50 100 laških lir If 25-15 25-25 100 čeških kron »1 16-55 1650 100 avstrijskih kron H 0-00705 0-007» 100 ogrskih « n 0-0062 0-0065 100 bolg. levov H 4-10 4-10 100 dolarjev >» 564-75 566 30 100 angl. funtov It 2463 — . 2464 — ............. i I K ARO-čevlji | MARIBOR, Koroška c. 19. Poravnajte narofaino. Tajinstveni morilec deklet. (Pravica ponatisa pridržana,) (Nadaljevanje.) Nekaj zašumi v vodi, siva masa se dvigne iz nje — Terror se prikaže na vodni gladini. Edvard skoči na krov in kot vihra hiti po stopnicah v kabino, kjer naleti Wil-liama, ki začudeno motri svojega razburjenega prijatelja. »Bessy in Molly sta aretirani,« vzklikne Edvard, »ravnokar sem izvedel to žalostno novico!« Zagonetni mož se dvigne s svojega sedeža. >Kam so ju odvedli?« »Zaenkrat v bližnjo vas, veudar pa tam vsekakor ne ostaneta dolgof« Mož s krinko pristopi k govorilu in takoj nato vstopi v kabino Tom, katerega Edvard s par v naglici Izgovorjenimi besedami obvesti o dogodku. Tom je seveda ves iz sebe. »Kaj, moja Molly v zaporu? Oprostim Jo, in če bi,...« »Stoj!« ukaže mož s krinko. »Ne prenaglite se! Tom, vi greste takoj v vas, Edvard bi vzbudil pozornost, pri tem ko se vi v mornarski obleki lahko neovirano kre-tate po vasi. Skušajte ugotoviti, kam nameravajo odvesti deklici 1n kje sta zaprti, drugi pridemo kmalu za vami!« Mladi mornar ne črhne nobene besede, marveč hitro odide iz kabine. »To je zopet nova baronova lopovščina,« reče mož s krinko Edvardu. »Toda, dragi prijatelj, radi tega ne bodite preveč pobiti. Vaša nevesta in Molly bosta kmalu prosti — zavidam vas, kajti moji lzgledi — vendar o tem nočem govoriti. Oprezno, od obrežnega grmovja zakrita, se morava priplaziti v bližino vasi.« Nekaj minut nato odideta tudi ta dva s podmornice, ki se takoj zopet spusti v vodne globine. Napotita se po samotni stezi proti ne daJeč ležeči vasici. Prišedši do vasi si izbereta za skrivališče gosto grmovje, kjer se šepetaje pogovarjata. »Hardy je opozoril stražnika na naši deklici,« izpregovori mož s krinko. »Brez dvoma sta on in njegov pomočnik Clifford skupaj s policijo iskala mene, pri tej priliki so pa naleteli na izprehajajoči se deklici!« Edvard je ves iz sebe: »Da bi bil vendar Bessy pregovoril, da ostaneta na ladji. Toda njuno prošnjo, da se po tolikem času zopet enkrat v prosti naravi navžijeta čistega škotskega zraka, nisem mogel odbiti. V bodoče pa ju nič več ne pustim izpred oči, oh, da bi k še bili zopet prosti!« »Ta lopovski baron!« škriplje mož s krinko med zobmi. »Njegovo početje presega že vse meje, nič več mu ne bom prizanašal, sedaj ml je dosti!« »Tom prihaja,« zašepeče Edvard, ki smisel besedi svojega prijatelja ni razumel. Pritajen pisk se zasliši te grmovja. Krmar se počasi bliža mestu, od koder le prihajal žvižg, da ne vzbudi sumnje zlasti So, ker prihaja iz vasi Zata pa tem bolj pospeši svoje korake, ko doseže grmovje. Z enim skokom Je pri svojih prijateljih. »Kje sta?« povprašuje nestrpno Edvard. »Pri občinskem predstojniku,« odvrne Tom, »danes zvečer ju nameravajo odvesti v Perth.« »To se ne sme zgoditi,« vzklikne Edvard ves iz sebe. »Nikakor ne,« se oglasi mož s krinko, »še danes zvečer ju oprostimo; ne smejo }u imeti več kot en dan zaprti. Tom, odidite na podmornico in pripeljite še dva moža semkaj, toliko nas bo dovolj, da ju osvobodimo! « Osvoboditev. Obe naši znanki, Bessy in Molly, sta v resnici zaprti v hiši občinskega predstojnika v bližnji vasi ped stalnim nadzorstvom obeh stražnikov, ki sta uverjena, da sta jima padli v roke dve nevarni zločinki, ako ne morda celo že dolgo iskani pustolovki. V tej domnevi ju še bolj utrjuje zagonetno obnašanje mladih deklic, ki na vsako vprašanje trdovratno molčita. Okoli hiše občinskega predstojnika se je med tem zbrala domala cela vas. Ko sta stražnika mladi dami privedla v vas, so bili vaščani povečini na strani lepih jetnic, ki sta sl s svojo ljubko zunanjostjo in svežostjo namah osvojili naklonjenost in pomilovanje vaščanov. Njihovo sočustvovanje z mladima deklicama pa se Je polagoma preokrenilo zlasti še, ko sta stražnika vaščane uverila, da Je najmanj za eno izmed njiju že dokazano, da se je pojavljala /V druibl pod aapačndm Imanom. In teto je nazadnje prevladalo mlSljenJe, da st« dražestni deklici navadni pustolovki, ki st* se nekje v okolici skrivali pred strogimi očrni postave. Obe jetnici sedita v hiši občinskega predstojnika v takoimenovani boljši sobi. Bessy, ki Je na vse pripravljena, je ohranila mirno kri, tolaži svojo prijateljico, katera se že vidi v ječi. »Odvedli naju bodo v ječo, morda celo slabo ravnali z nama,« tarna tiho Molly. »Le niti se ne boj,« odvrne tolažeče Bessy, »nihči naju ne more dolžiti kakega pregreška. Zato naju morejo kvečjemu držati nekaj časa v preiskovalnem zaporu. Medtem ----------« . Bessy zastane beseda v grlu. »Kaj si hotela reči?« jo vpraša Molly. »Ali si že pozabila na Edvarda, Toma In moža s krinko?« »Nikakor ne! Toda oni najbrže ne v«-do, kje sva sedaj!« »Da, oni vedo,« dč Bessy zavestno, »ta-jinstvenl mož ve za vse in Edvard ne bo preje miroval, dokler naju ne najdejo In osvobode.« Tudi MoMy navda sedaj žarek upanja. Počasi potekajo ure. Naši jetnici vsak hip pričakujeta, da ju odvedejo v mesto. ,edi, katere jima je prinesla na mizo dobrodušna predstojnikova žena, se komaj dotakneta; saj jima gre venomer po glavi le usoda, ki ju še čaka. Tako je polagoma nastopil večerni mrak. Komaj se dodobra zvečeri, že obstane pred hišo precej prostorna kočija, katero je najel baron Hardy. On in Glifl&rfl sedita v kočiji, da spremita jetnici v mesto in da podasta ondi svoil izjavi. Bessy pogleda skozi okno in takoj spozna, da se jima hoče pri neprostovoljni vožnji v mesto pridružiti baron. Tedaj pa Ze vstopi v sobo narednik in ukaže deklicama: »Sledita mi! Voz že čaka zunaj, sedal odrinemo v Perth.« Bessy ponosno stopi k njemu, rekoč: »Vašemu ukazu se uklanjava. Toda še eno prošnjo imam.« »Kaj želite?« vpraša narednik. »V vozu se nahaja gospod s svojim spremljevalcem. Prosim vas, da naju ne pustite samih v družbi teh dveh gospodov!« Narednik osupne vsled te prošnje. »Ne, ne, gospodična, docela izključeno, tudi jaz se vsedem v voz, toda c »Morda vam zadošča, če vam povem, da ta dva gospoda preziram In da si mi naravnost gnusita,« dč Bessy mirno. »Bližnje okoliščine povem pri zaslišanju!« Narednikova radovednost vidno narašča, vendar pa ne zgublja časa s podrob-nejim povpraševanjem. Jetnicama da zna« menje, da naj mu sledita. Ko se vsedeta v kočijo, prisede tudi narednik, dočim se vse-de drugi stražnik poleg voznika. »Malo tesno nam bo v vozu,« reče baron naredniku, »ker je tu pravzaprav samo za štiri osebe prostora.« ■ u.. . .. ?A!L-ggj Odgovorni urednik Anton Brandner, Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani Izdaja konzorcij »Nov« Pravde«. IkJ niannniirin kupite manuiaktumo blago raajcenejse v trgovini Franc Rozman CELJE, Glavni ftrg štev. 8. t Franc_ Szantner Ljubljana, Šelenhurgova ul. 1 Špecijalist za ortopedična in anatomična obuvala in trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa popravila. Tone Malgaj Pleskar za stavbo in pohištvo, lakiranje voznih koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek zc črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd. Delavnice: Kolodvorska uT. 6, Celovška cesta, 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici štev. 9. Očala, ščipalci ure, zlatnino n af b-olj e kupite pri Fr. P. Zajec, izprašan optik in urar Ljubljana, Stari trg št. 9. Stekla natančno po zdravniških predpisih. A. KASSIG L3UBL3ANA, Zidovska ulica. Zaloga uniformskih potrebščin, kožuhovine in razne krzne. — Krznamica in izdelovanje čepic. — Nakup kož od divjačine. — Kožuhovina, obleka, preproge itd. se sprejmejo čez poletje v shrambo. Stefan Ferant urar državnih železnic CbIJb, neto trg št. 3 priporoča svojo urarsko in zlatarsko obrt — Cene solidne. i[| Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trs št. 8., reg. zadr. z o* z. sprejema vloge na knjižice in plača čistih 71 obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem rač. obresto-vanje po dogovoru. kratkočasne trgovske in personalne kredite naikniantneje. Najcenejše nove in rabljene pisalne stroje v špecijalni mehanični delavnici za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih in kopirnih strojev. Ludovig Baraga, Ljubljana ŠelenSmrgova ulica 6|I. Barvne trakove, karbon-papir-indlgo ter vse druge potrebščine, pisarniška oprema vedno v zalogi. Ii urar in juvelir, Celje, EM trg priporoča svojo veliko zalogo birmanskih daril. Inserati v „Novi Pravdi" imajo velik uspeh! Z® Binkošti so ravnokar doSII DAMSKI In DEKLIŠKI SLAMNIKI po najnlijlh cenah. Prevzamem tudi popravile. Minka Horvat, modistka Ljubljana, Stari trg št. 21. Brzo-brzo na vlak v CELJE v veletrgovino UStermechi kjer kupite letos Clllin29 m°5ko in volneno za ženske obleke, 9IIHnW belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manufaktumo robo po čudovito nizkih cenah v veletrgovini R. StermeckI, Celje. Trgovci engros-cene. Cenili zastonj! Trboveljski premog m drva dobavlja Druiba ILIRI3A, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. Plačilo tudi na obroke Telefon 220„ Prlporoia se tvrdka JOSIP PETELINC LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 7. Blizu Prešernovega spomenika. j NaJbolJ&l Šivalni stroji Grltzner v vseh j J opremah za rodbinsko rabo in Adler za | t obrtniško rabo. Istotam potrebščino za kro- j I jaže, šivilje, čevljarje, sedlarje, toaletne veze- | * nine, kravate, Sipke, nogavice, razne bom* | i baže sukance, svile v niti, ledllno orodje, i j alpaka, aluminij, illee, vilice, noži, Ikarje, £ - britve, razne palice, nahrbtniki, Igle za vse t sisteme Hvalnih Strojev ter njihovi posa- i meznt deli. — Popravila Šivalnih strojev se f sprejmejo. Pouk v vezenju, krpanju parila { in nogavic na Stroje brezplačno. Večletna i garancija za šivalno stroje. ' • Cene najnižje. Postrežba točna. • '»iNHtMtHMNMHMHMMmMtMMHMNNNIM*1 \>g i i \ Podružnice: Breilce Kranj Ptuj Celje Maribor Črnomelj Matkov« Gorica Novi Sad Sarajevo Split Trst L!Brzojavni naslov:! | j MUKI LIOBUAIUL | jasi Telefon štev.: ZMUf j j SOZ, S03 in 504. j Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. | ladransha banha, ti Beograd DDln?60, 0w300 Centrala (zaEasoo) Ljubljana Din. h&Š.OOO Beograd Bled Cavtat Celje Dubrovnik Ercegnovi Jelša Jesenice Podruinlce: Korčula Kotor Kranj Ljubljana Maribor Metkovič Prevalje Sarajevo Split Šibenik Zagreb Naslov za brzojave: JADRAN S K A Amerikanski oddelek Potniški urad INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banca Adriatica Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA: Banco /ugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir, Puerto Natales. AFILACIJA: Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St. New 7ork City. Ha ima prvovistne mm& glavnih istih svata in SGDSfazvssmi talnimi posli. ^ii -«ii •s bji ims9w ‘»uBiignn JlAOIVNdia ■© eu|fto8n ensf!»l9luo>l