m* v„> K OH. MB AOTHOIMDST TSS *0T 0» OWOM «l »f »m AT TBI FOff OBM CT TOMES. T. Sf. GLAS NARODA tht PrwMfpt, A g Btctcmi. P M Ofi* List slovenskih delavcev v AmerikL Tb« Largest Slovenian Uauy tal Um United Splet Issued tvtry d^y except flnndajs tad legal Holiday« ■T 75,000 Readers TSLSPOlft tm C01TLAHDT Entered as Class Matter, September 21, 190S, at the Feet OCae at Hew York, K. Y. the Act of of Xa«efc S, 197». TKLKF01V: 4687 CORTLANDT nv YOBK. FRIDAY, JANUARY 33. 1910. — RRK, S3. JANUARJA. 1990. VOLUMI XXVUL — LETNIK XXVIH STRAH PRED NOVO VOJNO NA BALKANU PARIŠKO ČASOPISJE 8E NE OZIRA POSEBNO PFRIJAZNO NA ULTIMATUM, KI JE BIL POSLAN JUGOSLOVANOM. — KRITIZIRA MINISTRSKE PREDSEDNIKE. — LLOYD OBORGJ5 BAJE GLAVNI KRIVEC. — KRIZA ZELO KOMPLICIRANA. — AMERIKA NE BO PRIZNALA LONDONSKE POGODBE STAVKA V ITALIJI ! NOVI KABINET Italijanske oblasti so aretirale veliko število železničarjev, ki stavkajo. — Zveze so prekinjene. Pariz, Frmiriju, januarja. — Ultimatum, katerega so po hliili ministrski predatdniki Jugoslovanom in v katerem SO jih pohvali, naj sprejmejo jadranski kompromis do sobote ali pa bodo rVancija, Anglija in J talija nasilno izvedli Londonsko pogodbo, ni bil deležen niti najmanjše poopore od strani pariškega časopisja, ki daje skoro soglasno izraza mnenju, da so diplomati kaj žalostno skušali rešiti ta problem. List "Temps", ki je ultra konservativen, na eni strani in list "Humanite'\ ultra-r idikalen na drugi strani, vidita oba nevarnost nove vojne radi zmešnjave ob Jadranu. "Temps" pravi, da si Francija pridržuje popolno prostost akcije z osirom na ultimatum, kajti ultimatum je bil odposlan na ini-« ijativo neke druge vlude, namreč Anglije tekom interregna v francoski vladi ter pravi konečno, da svet ne bo smel dolžiti Francije, če bo ultimatum pospešil novo svetovno krizo. Nadalje daje "Temps" izraza svojemu neodobravanju te ali one alternative v tej zadevi. — Vzemimo prvo alternativo, — pravi. — Kaj pa, če bo jugoslovanska vlada sprejela načrt Uovd George-a? Kako bo izgledala H» ka, kajti Itcka je središče vseh sporov? Reška Občina bo tvorila neodvisno državo, veudar pa bo mogoče dala Italiji polnomoč, da jo nastopa v inozemstvxi. Pristanišče Reke ter tudi železnica bosta pripadala Ligi narodov. Proti iztoku bo predmestje Sušak v jugoslo-\askem ozemlju. Na zapadni strani mesta bo položaj še veliko bolj kompliciran. Cesta, ki gre iz mesta ter teče ob morju, bo italjan-sko ozemlje, a železnica, tekoča ob tej cesti, bo jugoslovanska. — Mi ne varamo samih sebe, če domnevamo, da smatrajo po-speše vatel ji tc kombinacije slednjo za izvedljivo. Najbrž hočejo u-\«'ljaviti to kot začasuo odredbo ter dati strastem časa, da se ohla-tlijo. Vprašanje pa je: — Ali sestalo strasti ohladile? — Provizorično ali ne, usoda Reke kot določena, ne ugaja niti prvemu, niti drugemu narodu. Ne ugaja Jugoslovanom, kajti odpo-\ edati bi se morali Gn000 rojakom v istočni Istri. Jugoslovani pe Judi nočejo izročiti pristanišča Baros. ki naj bi v tem slučaju prišel pod oblast Lige narodov. Na drujfi strani pa stavlja Italija vprašanje, ki je zelo važno. V trenutku, ko bi postala Reka neodvisna država. bi bilo treba spraviti z Reke čete D'Annunzia. Narodni svett na Reki bi bilo treba lazpustiti. Te stvari bi bilo treba storiti takoj,! . J*010*11*. ltallJa, LI. , • -r T j »•*• i i - • i .. ;..:s::'io mesto je ostalo skozi stirun lajti I) Annuuziju se gotovo ne smo dovoliti, da bi izzval naivisji. - . 'dajset ur popolnoma izolirano od ostalega sveta. Vse poštne, brzojavne, - telefonske in železniške zveze so bile tekom teg časa prekinjene. Po poteku tega časa pa se je promet zopet pričel vršiti, seveda v skrčenem obsegu. Rim, |talija, 22. januarja. — Vlada. je»rekvirirala dvanajst velikih parnikov, ki bodo stavljeni u pod kontrolo mornariških oblasti. Ta akcija je bila vprizorjena v namenu, da se zasigura nedaljeva-| nio- obrežnega prometa na morju —Prvič obstaja dejstvo, da Združene države ne bodo priznale sklvk" železničar- odredb, uveljavljenih na podlagi Londonske pogodbe. Protesti Ju-!je^; , ..... iroslnvanov bi našli stalno podporo na drugi strani Atlantika. Ame-| ^ se 80 ^gicni ko- i kanci s. bodo vpra « vali, kako se more Francija vdeležiti kupčije, raki pijanske vlade ter odporno 'ki in vol vira vsake v;^te rizike ter pri tem še vedno računati na i.nieriiko vojaško pomoč v slučaju trublov. V drugi vrsti nima londonska pogodba uikake izvedne sile.)' 1'veljarlja, da ima Italija pravico anektirati gotova ozemlja in v| PAN AMERIKANSKI FINANČNIKI PRED ZAKLADNICO V WA6HINOTONU S ČIM SE TOLAŽIJO ITAUANI ITALIJA JE ZAČELA POPUŠČATI j Italija sadaj skoraj ravno tolikoI Edino njeno npanje je še London, jsksportira kot pred vojno, ko nilska pogodba. — Nitti se hoče čim. ! eksportirala skoraj nič. - Sedanji poloiaj v Italiji je posledica ! velikih in silnih žrtev. prej mogoče vrniti v Pariz. Pite Gnglielmo Marconi. London, Anglija. 21. januarja. P«» svetu so se razširile govorirc Paris, Francija. 21'. januarja. Italjanski ministrski predsednik Nitti je rekel zastopniku nekega prtriškega lista, da bo Italija zalit evala edinole ono, ka>- ji je določeno po Londonski pogodbi, č«* čevalcu Ass. Press, da so posva j rili ministrskega predsednika, da YPH m ||'bodo prihodnjič glasovali prot iRArivlJI ,1jom,,» če bo Steeg še ostal. __j Ko ga je Dandet napade], ni bi Novi francoski kabinet je bil oma-llf' Steega v P^nski zbornici. Kc 0 možni revoluciji v Italiji. Tej na noben drug način nc bo ni0'_'0-govoriee so raztresli naši sovraž-jče uravnati jadranskega vnrnša-n'ki, in italjanski narod je uža- uja. 1 jen, ker so jih zavezniki smatra-: . .. .. . . .. .7 . Dopisnik je spremljal li tako resnim. . . . , . v.,.. . . iskega min. predsednika Nitti-ja Resnica pa je, da razmere na-i . T . . T, , , _.f . .... . od tukaj v Nico. Povedal mu je, rodnega življenja v Italiji niso , : . .. • - i »- » ^ » ., ua potuje v domovino edinole ra- ;irav nic slabse kot so po drugih , . . , . ... 1 d.tega. ker je izbruhnil taui genc- zavezmskth deželah. , . . _ , , „ , . . . . ..... relni strajk železuicarjev. bedaj trpimo krizo, ki je di-| rektna in neizogibna posledica — .jugoslovanska vladn — je iiluih žrtev, katere je doprinesel i odvrnil min. predsednik Nitti - taljanski narod tekom štirih let;je odgovorila na noto njrjvisjc^i vojne. ; zavezniškega sveta glede spornih Italija je dovršila delo, ki je bi-jzndev na vzhodni obali Jadran- .o' prevcliko v primeri z njeno skega morja. Th jugoslovanski jan vsled napada na ministra Steeg. — Odmev Caillanx slučaja. :ajti I) Annuuziju se gotov svet. ki je dal Jugoslovanom le štiri dni časa. - Kaj pouieui ultimatum? Ali si naj mislimo, da poživljata Lloyd »ieorge in Clemenceau Jugoslavijo, naj sprejme predlog, ko-jega izvršitve ne moreta sama zajamčiti? Ali pa pomeni to, da bo--sia Anglija in Frsnaiju s »ilo izvedli načrt ter vrgli D'Annunzija z Uekef Dobra misel bi bila, če bi se občinstvo obvestilo o tem. "Temps" se pecu nato še z drugo alternativo, to je z odklonitvijo kompromisa od strani belgrajske vlade. V tem oziru pravi: V tem slučaju. — pravi Clcmenceau, -—bo Italija anekti-lala vsa ozemlja, izročoia ji v Londonski pogodbi. Ne da bi se predolgo mudili pri žalost 11 li posledicah te rešitve po tako številnih po lajanjih, katera je vodila ideja, da je Londonska pogodba neizvr--djiva in po tako številnih krasnih govorih, tikajočili se tajnih po fcodb. hočemo razpravljati le o treh ovirah. Milan, Italija, 21. januarja. — Več kot sto stavkarjev je bilo aretiranih radi sabotaže in radi poskusov, da preprečijo delo drugih železničarjev, ki so voljni delati. Neki tovorni vlak je sredi kratkim stvorjeni Odprte dežele zapustila posadka. Florenca, 21. januarja. Policija je danes aretirala celi ko- sovanje pa se je smatralo za mo-rnitej stavkarjev ter zasedla vse r«lični poraz vlade, kajti več kot hiše, ki se nahajajo v bližini de- 300 poslancev se je vzdržalo gla-lavske zbornice. Čete z oklopni- sevanja. Odpor poslancev proti mi avtomobili 60 bile postavi jene1 glasovanju glede zaupnice spona vseh Sfrategičmh točkah po ce- minja na prizor v poslanski zbor-lem mestu. jnici v letih krog devetdeset, ko januarja. jf» bilo ministrstvo Aleksandra Itibot strmoglavljeno tri ure po- je bil nahitro pozvan po telefo nu, je odgovoril, da je vedno sin žit Franciji z vsem srcem in avo ijimi močmi. Pariz, Francija, januarja.; Ko je prišel novi kabinet v zbor fcredi buru i h prizorov v poslan-; nico ter se poklonil poslancem, j< skl zborniei je dobil daues pred1 bilo številnim jasno, da bo življe kabinet mini-1 nje tega kabinet kaj kratko in tc strskega predsednika Milleranda j redi tega. ker jc prišlo takoj v zaupnico 272 glasov proti 23. Ola-'pričetku do velikih tumultov in številnih sarkastičnih opazk. Bil so celo trenutki, ko se jc povsen resno razpravljalo o možnostih stališče javnosti dovedli do izja-lovljenja stavke železničarjev. Narodni kongres poštnih, brzojavnih in telefonskih uradnikov tem, ko se je sestavilo. da bo padel kabinet najbrž se isti dan. V pričetku svojega govora je o-uienil Millerand svojega pred hod nika, Clemenceau-ja ter izjavil, da jo bil poklican k veliki Časti, da sledi ministrstvu, kateremu je Glasovanje glede zaupnice se je i načeloval velik domoljub, ki je v vršilo na zahtevo ministrskega očeh sveta inkarnacija ali vtcle- piedsednika .Millcranda in sicer po divjem napadu poslanca Dau-det na Jules Steeg-a, ministra za notranje zadeve. Daudet je zahteval pravico, da sme interpelirati senje zmage. Jtekel jc nadalje: nočjo in z njenimi sredstvi. Kljub temu, da si naša indu-trija in naše delo na vse načine prizadeva dovršiti težko nalogo •ekonštrakcije, ni pri tem svojem )rizadevanju dovolj uspešna, kaj-manjka v prvi vrsti surovin. odgovor nas pa nikakor ne more zadovoljiti. Toda nil n'srno czko-srčni. Že veliko smo popustili, pa smo pripravlejni še več. Sli homo do skrajnosti svojih meja. Dali bomo Jugoslovanom vse, kar jim moremo dati. Svet mora vendarb- jremoga in železa. Nadaljni vzrok enkrat spoznati da smo s^ zaradi ega je nizka valuta ter medna-1 Reke odpovedali Dalmac ji. ki •odi nemiri, katere uganja manj-jnam je bila vendarle zagotovlje-;ina ekstremnih socijalistov. |na po Londonski pogodbi. Takoj Kljub vsemu temu je pa le ma- zatem smo bili prepričani, da nam c nezaposljenih ljudi, industrija j bodo poslali Jugoslovani zadovo-loskuša vse najboljše, gospodar- ljiv odgovor. Toda to se ni zpo-;ke razmere se boljšajo, narod di!o. Ta mladi narod, ki je šele v raupa v moč države, naši ekspor- teku svoje tvorbe, pa ni naš soli so pa narasli, da so skoraj tako vražnik. Ne, mi ga smatramo e^-/cliki kot so bili pred vojno (ko lc za svojega prijatelja. Mi in o *o znašali 0). Po mojem mnenju se bo naša ležela tekom štirih ali petih let oovspela do industrijalne in gospodarske prosperit^tC! seveda, z edinim pogojem, če ji bodo pomagali zavezniki. Italjanski narod bi srčno rad ■ -- ! vedel, kaj bodo njegove narodne som jn Srbom ampak So dnzerU. ni smo gospodarji eeleea Jadranskega morja in naši interesi morajo biti skupni. Mi bomo našli srednjo pot. mi jo moramo najti. Nazadnje bomo zahtevali ed:no-le izpolnitev onega, kar zahteva Londonska pogodba. _ __ , . . . 1 ' " " I »UMI IM >31 UUIII, <1111 —Izvedba vseh klavzul miroV- mejc Stanje negotovosti ne mo-|ri}li y£ avstrijskji, ne pogodbe v Versailles bo za nas postava. Izvrševali jo bomo brez » amenu, da me izvrši to, bi bilo treba nove mirovne pogodbe. Konečno daje Londonska pogodba Reko Jugoslovanom in daiK^ovi *l*ni vniili.Da del°- je bsje že glasoval, da se bodo šno razpravljalo na hodnikih po Ki. vlado z ozirom na imenovanje j nasilja ali slabosti. — a z neomaj-8teega. Izjavil je, da je Steeg to-|no trdnostjo. Vključuje vzdrŽa-variš in sokrivec prejšnjega mi-;nje zvez. ki so rešile svet. Kaj bi nistra za notranje zadeve, Malvy.|bilo z nami, če bi ne imeli zavez-ki je bil izgnan iz dežele potem! nikov T Kakšna bi bila usoda na-ke je bil spoznan krivim stikov j šib zaveznikov, če bi Francija sko-s sovražnikom in Josepha Cail-jzi štiri leta ne služila kot ščit ci-lanx, prejšnega ministrskega | vi! izaci je* predsednika, ki bo kmalu stal —--- pred sodiščem 11a podlagi obdol- žbr. da je skušal pospešiti pre-;pKOMET MED ŠVICO IN AV zgoden in nečasten mir z Nem- * STRUO PREKINJEN. čijo. , - O pomenu glasovanja se je splo- vrst ter v jet- re pomagati italjanski vladi pri;1!i5tvu feI10vaii svoje le-ij(% kate satrtju revolucijonarne propagan-|re SQ sr polpm giJno hrabro boril(. de, katero vodijo ekstremisti soci- protj Avstriji) ialistične stranke. > u 1 u * ' 1 Prepričan sem, da je hitra urav- Vsakdo med nami želi, da bi bilo čimprej rešeno jadransko vpra nava jadranskega visna v prvi vrsti lr v»- doseže to, bi bilo tr;>bt pregnati D'Annunzija in njegove ljudi. To bi bilo boj težke kot soglasno s kompromisnim načrtom, kajti mesto da postane Reka prosto mesto, bi postala izključno jugoslovansko mesto. Narodnostne strasti bi se dvignile do svojega viška. Tako ltfleda daues poloiaj. Pričakovali smo kaj boljšega. Se \edno lahke upamo na boljši izid, če ne bodo bolj primerne rešitve, ki se same vsiljujejo, onemogočene vsled agitacije, povzročene od ultimat«. Medtem ps lahko mislimo na nev&rnosti, ki obdmjajo jadranski problem. Vprašaiije Bonne in Hercegovine, ki je dalo rojstva tako 11 sod »»pol t m poslediean^ je bHo ustvarjeno vsled neke napake lorda Beseonsfielda. List "Humsnite" je priobčit članek pod zaglavjem: — Nova \ojna? — V tem članku vprašuje: — Kako se bo končala jadranska afera T Prebrisan človek je o-ni, ki more odgovoriti na to vprašanje. V uri, ko je najviiji svet izgin 1, je ntidiJ nov dokaz svoje nesposobnosti. Po strogi obsodbi Londonske pogodbe pravi *4 Humani te — Te pogodbe nista priznala niti Washington, niti Bel grad. To je prva teikoea pri izvedbi te pogodbe ter le težkoža srednje vrste ftasveatef* pa daje ta pofodba Itak ji <00,000 Jt«silsruetr in ti Ju fotlovani m ohjanrili oeleatn svet« vnaprej« da ae bodo sprajeli »oba noga tajogm Jtr— Njih nstaja bi bila skoro gotova stvar. Jugoslovanska armada bi motala zasesti Reko, katere bi D'Annunzio s svojimi srditi ne hotel zapustiti pod takimi pogoji brez boja. Krvav boj sa Reko bi bil uvod novega in obširnega požara. List "VioUtre" pravi; — Mesto da se izdaje ultimate, bi storili mi veliko boljše, če bi - pogajali le baprej ter dali medsebojne koncesije. List "liftterne ' pripominja; Italija. 22. januarja. — Anarhistični elementi v tukaj-šnem mestu so včeraj proklami-rli splošno stavko, ki pa se je izjalovila. Poulične kare so vozile kot ponavadi. Neki strojevodja, ki ae ni ndal poskusom stavkar-jem, da preneha z delom, je dobil od potnikov na vlaku darilo v znesku stotih dolarjev sianske zbornice in pretežna večina poslancev je bila naziranja, da kabinet Millcranda nc bo mogel obstajati kot je danes. Ministrski predsednik bo moral odstraniti Steega ali pa bo sicer kabi net strmoglavljen pri prvem | vprašanju, tikajočem se notranje1 Dunaj, Avstrija. 22. januarja. Vsled pomanjkanja premoga je bila prekinjena železniška zveza uied Avstrijo in Švico, in tisoče oseb. ki so čakale na prevoz, je moralo ostati tukaj. Železniška uprava naznanja, da se morajc ljudje obrniti na druge postajr ter tam čakati, dokler jim ne bo vprašanja od- . . . . . ... t .. ......... od Amerike. sanje in sic^r na posten in lihe- . ... . , . ,J " ... Italija pozorno zasleduje pohtic- ralen nacm, ki naj bi zagotovil . . . ,,. . .. . . ... , . ..no krizo v senatu Združenih dr- Italui življenske interese ter bi . „ . 4 , , 1 , J » , zav. Pri tem pa trdno upu, da se- dal obenem tudi Jugoslovanom . ... 1 , ' f bo Aelika ainemka demokracija garancijo ekonomske in politwne-^.^ odgovornoftti? katere si r; neodvisnosti. naložila z vstopom v vojno. Nada- j Zavezniški diplomati so bil. pa ^ ^ Franeija An,zllja v tem sila počasni. Stvar so takoidoyQm da bi biU pahnjena Ila. .zavlekli, da italjanski narod lah-;,.. , , . . ' , , Lja v stanje obupa, 111 bosta go- ko misli, da vedoma omalovazu- .... ,. , • ' tovo ugodili njenim ozemeljskim zahtevam. --Kaj olitikc j javi jeno, kako in kdaj zamo 1 • • ■ j i rejo odpotovati. Številni poslanci, ki so se vzdr-| slali glasovanja, so povedali poro-1 — Ultimatum, poslan Srbom, zvest m in junaškim zaveznikom, ni le obialovanja vreden. Bolj kot dokaz nehvaležnosti je dokaz gnusne ktivice. "Journal" pravi: —* Jugoslovani vedo, da ne morejo velesile s silo izvesti Londonske pojgodbe. Zadeva postaja vedno bolj resna. "JSehO de Paris'* je priobčil izjavo, katero je podal italijanski ministrski predsednik Nitti, malo predno je odpotoval iz Nice v Rim. Rekel je : — Kar t se tiče jugoslovanskega odgovora, nas slednji ni zadovoljil. Ker pa smo šli do skrajnih meja koneesij ter se odrekli ce-Dalmaciji ,katero nam je dajala Londonska pogodba, upamo, da bodo poslali Jugoslovani po par dnevih razmišljanja zadovoljiv odgovor. To je i»Ov narod ter je povsem naravno, da ima pretirane pcjme c svojih pravieah. (Prnviee obstajajo menda samo za polentarje.) ftnatrtai* jih ca prijatelje. (Bog has obvaruj takih prijateljv!). Ker te nah+jamo na drugi strani Jadranskega morja, imamo skupne teMrtee ter jib želimo razviti Le v najskrajšnejšem slučaju borna sabttvdi izvedbo Londonske pogodbe. - POHLJATVB t HA OOSlftKO m jejo njegove žrtve. Ne sme se namreč pozabiti, da ie izgubila Italija v vojni več kot pol miljona mož ter da jih je bilo več kot miljou ranjenih in bolnih. Vse to je izgubila v vojni proti Avstriji, katero je do zadnje ga trenutka podpirala velika ve- j čina Jugoslovanov na izvanredno junaški način. (Seveda, ker so •Jugoslovani presneto dobro vedeli, kaj diši Italjanora. Zakaj se pa niso borili Jugoslovani proti Hu- je pa z D'Ann unzi-jem? — ga je vprašal časnikarski poročevalec. — Prepričan sem, da bo D'Annunzio takoj odstopil, čeravno ga velika ve- podpira velika večina italjanske-ga naroda, kakorhitro bo reško vprašanje rešeno na zadovoljiv način. !W5g]iW5gifWs51 lsplaftfi popolnoma sanosljivo In sodanjfa rasra*ram primerno tudi hitro p celi Mi na OariBsas In tudi b-Notranjdcom po ozemlju k) jo m mdeno po italjanski armadi Jamčimo aH rsaka priliv, toda go6e zamude v isplailla M M pvseti aikake tkwmmnt0L 50 lir .... 9 4.40 100 lir .... $ 8 JO 000 lir .... $414)0 1000 lir .... $814» podari Jo najbalj na nove cene aH v izpja80n Sadaj polijemo ▼ staro s Kranjsko, ftujersko, Hrvatsko, t Blavonijo» popolnoma isnssljtm In sedanjim razmeram m vsako poiOjatev, toda m kaka mo pravsetl nflraka obvasnostL 100 kron 900 kron 300 kron 400 krdn $ 1.25 $ 2.40 $ 3.60 $ 4.80 600 kron 1,000 kron mm j^AA ^ - — — 5,000 kron 10,000 kron 00 vaOavna do 1 b wm Ji poslati najbolj 90 $ 6.00 $ 11.20 $ 56.00 1111.00 s .'•J*--. ■ : Sj/.... t WGLASNAHODA" DAILY) frank IAKIU, PUBLISHING COMPANY U MTp«rttlM) LOUIS ■CNCOIK.1 SS oZrSmmSrZLm i mJZ^TZZ^ Nawr Vaefc Ctty. N. V. 'Mlaa Naroda" lakaja vaak Mn lavmemil nedelj in praznikov. Ka mH CM *r r' lete valja Haul MM** Ma fa W*tf Vara CHy ISJO gajaa Za Inonmatvo 97 M rmmm* a OLAI NARODA (Voice of tka People) very Ser wpt Sundays and HolUajl SubecHptlon yearly 15.00 / Advertleement on agreement Doplel braa podpiaa ta oaa bnoetl ee ne prioWuJeJo.Denar naj aa blafovoU poiUJeU po Mener Order. JPrl «pna« blveliače MDbl kraja naročnikov proefno. da ae out tail prejfoje (uumanl, da. hitreje najdemo naalovnlka. al Cortlandt St OLAINARODA reet. Borough to Manhattan, New York, N.V. Telephone; Certlandt 287t -----a_. *'«afisaLjL Otok una sentimentalno vrednost za Italijo. Pomenjalo bi nekaj! itatjanifco zastavo na trdnjavi, pri kateri je bilo leta 1866 italjiutskobrodovje grdo poraženo. Ozemlje v Istri pa obsega 381 kvadratnih milj ter ima manj Icbt deset tisoč prebivalcev. Trikot med Matajurjem in Reko pa ima prebivalstvo, ki ni prav nič večje. Najbolj važni kraj ima nekako dva tiso« prebivalcev. 3Janj kot sto kvadartnih milj zemlje in dvajset do trideset tisoč ljudi je le spornih, a radi tega se nahaja ta dva razburljiva naroda na robu vojne. Resnica je, da obstaja pretežna večina teh ljudi iz Slovanov in da fcodo TtaTjani anektirali drugod Jugoslovane, ki bo- FETE1 ZSECI Skušal sem in skuial, pa ui šlo od torka do današnjega dne. Morda-je bila prohibieija vzrok, mor-d i: vroče molitve patra Skaza, da ___ _ nisem mogel prijeti peresa v ro- do mnogolTrojnejši koV^ftaljaŽ » ^"irt JT V Jugoslaviji "1 ter POT^tl, to bi bilo roja-Vprašanje. s Ičaterim se morata jugoslovanski narod in vlada pečati, ni to, če imata boljše pravice kot pa Italija do Visa in Volovske, temveč če sta Vis in Volovska vredna nadaljevanja napetega razmerja, katero bi lahko eno samo nasilno dejanje izpremenilo v vojno. Brez dvoflia upa dobiti ta ali ona stran nadaljne koncesije od Jugoslovanska lil-- I KztoJ. JeoROfa -jm kom v jezo in razvedrilo Zgaga je rilital in obračal, da bi bila vsak dan polna njegova kolona, bolezen je pa obrnila na robe. Upam. da bo v ponedeljek zno- Nesramno pocenjanje Prve Hrvaške v 4 Stedionice v Zagreba Xa tisoče in tisoče Jugoslovanov je poslalo potom raznili ame- 1 VJl.^,11 Al« A V IrU inu . o vw JV f »»M W * j^« —- J sedanje železnica rske stavke v Italiji. Če je stvar taka, potem imajo **j torei potrpi vsak, kdor je imel Jugoslovani nekaj opravičila v dolgi zgodovini italjanskili naporov,jkdaj v ta prostor obrnjen svoj da pospesijo*ustajo in razdor v Jugoslaviji. To pa ni nikaka prak-'P°^^; ^ tična politika. Točke, katere so Se preostale, niso vredne vojne ter! ;uiti kakega nadaljnega argumenta*vspričo sedanjega položaja. Govoričenje Nittiju, da bo posegel nazaj na Londoi sko pogodilo, nf prepričevalno. Moral bi se boriti proti Jugoslovanom, da dobi! Dalmacijo in njegov narod bi nikdar ne dovolil, diubl prišla Reka ipopoliioma v jugoslovanske roke kot določeno v pogodbi. Podaljšanje spora pa bi ne prineslo nič dobrega in mogoče dosti zlega. !eU 1698 - lakorponruu le'-? i 900 Glavni urad v ELY, MINM.I >VMt NMONIRTi LOOT« BASA1TV tam M J08KRH FIBHLKR. Wtj. lttBa. ■Tfiln'V amO. L.BBOCICO. WtT. Mat Mtanhfcrifc —itulii: LOUIS oomua VRHOVNI ZDRAVNIKI m a ono at. Nt iti ' NADZORNIMI Egipt URBOMT MOTS. M41 lit TAN YAMXUL LftONAAD 0LABODNIK; m. m. h* Iz opisa uekeg dijaka: Egipt leži levo od ekvatorja, Dr. Truiubič in njegovi tovariši bi morali spoznati, da bo Nitti pod čemur je razumeti v zemlje-riških bank svojcem v domovini velike svotc denarja, kajti ameri- najbrž dober sosed iu da je dal več koncesij kot bi jili upal datiipisju vročino. Na severu meji na ški Jugoslovani so dobro vedeli, da se nahajajo njih sorodniki in , katerikoli drugi italjauski državnik. Treba bi bilo sprejeti to, kar prijatelji doma v veliki zadregi- VeČina ameriških bank je oddala in j nudi sedaj. ročila za izplačilo nevvorški banki Knauth, Naehod & Kueliue in ! --- slednja banka je izročila naročila za izplačilo Prvi Hrvatski Štcdio-; f niei v Zagrebu. j * • Stediouica ni izplačevala nakazil redno že od meseca junija pre-! tekle ga leta naprej. Ivo so jo vprašali, zakaj ne izplačuje, je našla; /a izgovor štrajk; svojih uradnikov, a ta štrajk se je pričel šele sre- j di septembra '.ter je trajal do pričetka novembra. Zakaj ni banka > tokrat nas varajo pod pretvezo pravice! izplačala nakazil za junij, julij in avgust, ko štrajka še ni bilo? • . . . , « . f i • — Svilnate nogavice so dobre za zdra Dr. t eruetu iz Ljubljane in Mr. Kuehne iz New Torka je obljn- . „ * v „ „ * i . i * ■ , - . -,— Za zdravje ze mogoče, toda ne za možev zep. Lila, da bo do kouea decembra preteklega leta vse izplačala, bedaj J » * . » sv bližamo koncu januarja, a še vedno ni ničesar ukrenila za izpla- Sedaj se je začelo govoriti o nekaki zvezi med Dunajem in Prago. Lakota pa res zbliža najbolj nasprotujoče si elemente. Itako prav je imel oni modrijan, ki je rekel: — Moj Bog, koli- kvaranteno, južno pa na turško armado, zapadno meji na svetopisemsko zgodovino, vzhodno pa na angleškega poslanika. Vroče je tako, da se Egipčani neprestano pote, kar se pravi z drugimi besedami tudi klima. Tako je vroče, da se človeku stopi denar v žepu, če pride v Egipt. Egipt je jzelo rodoviten ter proizvaja v pr-jma sprejemno sobo dot i enega časopisa. Ob določenem-času se je rOBOTNIKIl f lOOPB FZAT7TR. IT. fOHN MOVERN. U4-to tun fnooBv«, f i ZDRU2SVAL.NI ODBORi tODOL» FHRDAN. SOM flt CUir Ave.. NE CJevelaa«, •TtAWK 81«RACBC «««4 Waehinton Street. Denver. Goto. >IMOi Bltiyil. 407-lta Au. Johnatown. Pa IHllllHl *\mmi»i GLAS NAMOD** Vaa itftrl Ckajoe mm gradnik ndar kakor tudi AeouH poMljan* naj m p9* ■ilaJo na davnega tajnika. Vee pr;totbe naj m poClUeJo na predsednika porotna«« odbora. Prof oje sa aprejem novih Članov in sploh vaa adravnltka spričevala, se naj (MiUiaJc na vrhovnega sdravnlka. Jn|wl alko bUiincga društva J. S. K. J. i Za vstanovitev novih tfrntor se pa obrnite aa davnega tajnika. Novo druitvo se lahko vstanovl s « Člani al! Danicami pravi neki zdravnik, v! vrsti pečen krompir in je kot | sploh vse vegetablije, zelo vse-* - : stranski. Tam so mandljeva in ro- Vprašanje premo-?;: vzbuja splošno zanimanje. Splošno zanima- i zinovo drevesa, liol and ski sir, sar- IZOBČENJE JAPONCEV. zbralo tam razen njepra še veliko število drugnii radovednežev. Vsi so nestrpno pričakovali najgrše ženske. Zastonj, ni je bilo in ni je bilo. .. , nie! Mislimo, da ljudi na ekvatorju presneto malo bripa to vpra- delna salata. prašičevo meso in Najbolj podli izgovor, katerega se posliiiuje, pa je naslednji. Ce -^t drn?i južni sadovi. Glavni vpraSa kdo za denar, pa mu pri banke odgovore, da nimajo se vro- # ^ # pridelek je debel riž. katerega Xajgrse namreč ni na svetu. lcab dotične nakaznice. Kakorliitro l>o prišla, ;o bodo tako; izpla- EdIjli davek s katepim mora bili 1>ošten človek zadovoljen, jelEgipčani prav radi jedo. V Egip-^ Že so hoteli odjroditi celo zade- ! prispevek k resnici. tu so tudi živali in sicer vsako-jvo na nedoločen čas, ko je prišla tli. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, kako grdo laže dopisnik Prve Hrvatske Stedionice. Neka irosnica v Ljubljani, ki je zaposlena pri Mestni hranilni- ... , ... , ^ 1 J • ^ J ; * . _ ,. ;deset in za pet centov najbrze ne bo veliko dobiti. < i, je po dolgem čakanju dobila 1000 kron. Na ravno isti poli, na # # 1 ateri je bilo zapisano ime te gospiee. pa so se nahajala naKazila za 3le«tno Hranilnico Ljubljansko. Ko je Mestna Hranilnica vprašala Štedionico, zakaj ji ne( izplača 100,000 kron. se je ta ljubeznjiva Lan da zlagala, da nimr, tozadevnih nakazil. To je ostudna laž! Na eni in isti poli so bile nakaznice. . Male syojte. je izplačala, večjih pa ni dobila, čeprav so se nahajale na isti poli. To so imper- 25T>ot: ~ ^ ol,te mokre P^ance. tiuentue laži, ki so vredne uastrožjepa obsojanja, če prihajajo iz velikega bančnega zavoda. i vrstni, ki ?o tariši so bili beli, afri-jški črnci, ameriški Indijanci ter je vprašal ogla še-1 njih potomei ter vse oselie. natu-raliziraue v Združenih državah. — V kratkem času, — je izja-.11 — Za službo najgrše ženske Lon dona. ' vil senator Plielan, — bodo la- _Žal mi je, vam ne morem po-'stovali Japonci najboljšo zemljo magati. Jaz iščem namreč najgr-j v faliforniji. če se jih ne bo za- jdržalo. Treba j*' vsled tega zani- Ali človeku lahko kaj škoduje, če govori resnico* — nas vpra- Gospoda pri Štedioniei bi morala vedeti, da pošiljajo ameriški "»je neki rojak. Veliko ljudi sedi v jetnišnici. ker so govorili preveč Jugoslovani denar v podporo svojcev v teh grozno težkih in slabih! resnice, več kot je bilo nekaterim drago, časih in izplačati bi morala ta denar, — če bi imela kaj vesti, — Dopis Ely, Minn. Prosim malo prostora v vašem čimpreje je mogoče. Pa kaj gospodi 7a siromake! Ona hoče kovati tisoče m tisoče iz tujega denarja, siromak pa naj pogine gladu, samo da se posamezni maste. Mr. Sakser st- je že pritožil >pri srbskem poslaništvu v Washing-Ion u ter pojasnil, kako postopa ta Štedionica. Prosil je. da bi go-i cenjenem listu, ker želim sporo-spod poslanik pri vladi vprašal, kaj je pravzaprav s to Štefliomco? |čiti nekaj stvari iz naše velike slo-Ako gospod poslanik res kaj ukrene in to nemudoma, upamo,' venske naselbine. Kaj me je doda bo imel njegov nastop dober uspeh in * tem bo tudi siromakom ^o **ga skromnega dopisa, dosti pomagal. Pomisliti moramo poleg tega tud^ še na dejstvo, da inora^ pojasniti čitateljem. mi Jugoslovani ne uživamo preveč kredita v tej deželi. Sedaj pa pri- J?- cltal , v . . ,, , t i -i- i - Pis, tikajoč se delavskih razmer, de Še to svmianje Pnc Hrvatske Stedionice, in izgubili bomo se £ ' . . . , Ta dopis ine je tako iznenadil, da ono male" kredita, ki -a imamo. . moram odgovoriti iu to raditega.. Postopanje Prve Hrvatska Med.on.ce je vredno najstrožjega ^ ^ ^ ^^ Bopisuikar obsojanja in človeku se stndi imet. opravka z ljudmi, k. tako ^rzno ^^ ^ deIavBte razmere niso « iu vedoma lažejo.__preveč slabe in da dela lahko vsa ' kdo, ki le hoče. Ne vem, ali je i>6- laHrsnelrA unratamu zabil omeniti ali pa ne ve, da je še jaUldUMtU Yfiradaujc / danes deset odstotkov delavcev i - ^ na Ely, ki ne morejo dobiti dela Ugledni nevv vorski list. "The NW York Times'' piše o tem P^ nobeni družbi, iu da je nadalj- predmetu v svojih prostih urah L - , _ , - - . - jso žensko. * • ♦ • tno teTzZ 'ker - To sem vendar jaz - je od-l^i državljanstvo Japoncem, ro-Egipt je tudi po tem znan, ker na liafiih lleh p!.opreč.iti s so bile tam iznajdene piramide., * ! tem konflikte^er obvarovati belo Gospod je zamišljeno odkimal: v prebivalstvo zmesanja. mumija in ga pošljejo v muzej.! rekoč: -- kulturi zelo i — Ne, gospa, to ne more biti. IKo je Egipčan mrtev, se imenuje; nih deset odstotkov, ki so se po- Na temelju do«*zov, ki jih imamo v rokah, je izginilo vsako odoEI>' raditega, ker ne do- na miroljubno uravnavo Jadranskega vprašanja. Mr. Nitti > dela. Poslo^b so se gotovo za vedno. i Nadalje jjoroča. da je delo po-| večini kontraktno, a jaz tega ne morem zapisati. Ako zasluži dela upanje je rekel, da bo v slučaju, da ne bodo sprejeli Jugoslovani njegovega zadnjega predloga, prenehal z vsemi napori za kompromis ter za-bteval izvršenje Londonske pogodbe, ki je pustila Reko Jugoslo- \ ano.u, a dala skoro celo Dalmaeijo Italiji. To bi pomenilo vojno. vec nad -edMa ^ <>9em dolarjev> Jugoslovani niso sprejeli njegovih predtogov, najvišji svet se je j ^ plaiaj0 ^ ^ m do. i a/šel brez uravnave in Nitti se je vrnil v Pariz. larja. Če pa si zaslužil samo štiri Potemtakem stoje stvari zelo slabo. Očividno pa konec ni še P«-jdolarje, pa ti plačajo le toliko kot šel. Čeprav so imenovali jugoslovanski delegarti svoje ugotovilo ^ Torej, kaj boste rekli * največji napor", da pride do dogovora je smatral Svet to ugoto 0 feill( <.itatelji? Jaz*si ne morem vilo vendar za vse prej kot konečno. Koraitej poslanikov iu drugih tega predstavljati kot kontrakt. fankeijonarjev, ki bedo nadaljevali z delom najvišjega -sveta, sma- On poroča, da nekateri £e pre-ira z* v rn en je za nič bolj resnega kot za reservacije ter je naprosil cej povoljno zaslužijo, a koliko je Jugoslovane, naj dajo 4tdefinitiven odgovor'' do konca tega tedna.;takih? Mogoče deset odstotkov. f, drugimi besedami ni najvišji napor najvišji in Jugoslovane so pro-1Gotovo imajo najboljše prostore sili, naj vprizore še višji napor v upanju, da se bo doseglo kaj Se .ter so družbini podrepniki in go-predno bodo pričeli lopovi s svojim defoni. S Egipčani so pa v ____i zaostali, ker so dolgo časa vero- 'Motite se. ■ a • xr * \ " • j vali ^ zlatega vola. cene rudarje. V tukajšnjem rud- _ niku, ki pripada Tin & Iron Mining Company, sta se ponesrečila dva slovenska rojaka, kojih ime- ■ na mi nista znana, vendar pa bo- __ sta kmalu okrevala. Tretji, po ro-L , .. - . i t* i- . . . ... Oglas, ki una le malo upanja na du Italjan, pa je pri tem izgubili * ' svoje življenje. Bil je vojak v - niprn N a j g r s a Zahvalno nismo. — Ne morem si pomagati. — je1 — lllil/iJo za kurJa Je • rekla ženska v zadregi. — Jaz sem j res čudovito. Odkar ga uporab-1 prepričana, da ne boste nikjer do- Uam, mmam nobenega kurjega o-Ibili bolj grde. ! ,*'<'SH Prosiu,» pošljite m. ta- j Taki so torej nazori grde žen-'kf>"» lon'-ko-__ ske, ki pa pravzaprav ni grtla. meriš ki armadi na Francoskem in i veliko je moral prestati. Bil je živ osem ur pod plastjo rude in kosi lesa, ki so ga stisnili do smrti.. Star je bil okrog 3!7 let. Njegovo truplo so pokopali dne 12. januarja na tukajšnjem katoliškem Ženske so vedno lepe, vse ženske so lepe, že vsaj po njihovem lastnem prepričanju. Sedaj pa išče neki možki v Lon donu najgfso žensko.... Ali si morete misliti kaj takega T Naj časa Oni gospod lahko toliko časa čaka. da bo postal bolj črn kot je najbolj črn zamorce, toda najbolj grde ne bo nikdar pričakal. Ženska namreč noče biti nobena grda in tem manj, če j« niei srrda. v r»-s- Zdravje ali dva centa? Kaj boste izbrali? pokopališču. Čeprav ni bil nikto>rže 3° bo dol»° casa iskal; Pa prijatelj katoliške cerkve, je bil;5* tolUco ?asa 18Ce' naJgrse vendar deležen vseh žegnov. Tanc ni^dar našel. nesreča se je pripetila 8. ja. Dne 14. j an- pa se je ponesrečil dobroznani rojak Frank Mrhar. doma nekje z Dolenjskegr. popravljal je prostor za seboj in pri tem se je zrušilo nekako Sest ton rude na njega. Ker je bila gospod pa pn rokah, so ga hftro oprostili ml privedli v bolnišnico, a gotovo ne j bo kmalu okreval.' Kar se tiče društvenega in na-i rodnega polja, napredujemo prav lepo. Imamo prav zadovoljiv red v tukajšnjem J ugosl o vansk e m Narodnem Domu. če trpite v»ied ie-led£nnih (ali .!*<*•£-nlh, okorelih jeter, tzpetravanja, zaprtja, glavobola, be teka, ne£l»te krvi. neprebave, rev-mattzma, če tte u- Izdelanl ter vaa boli v križu j roman, zelo obrabljen, napolraz- f^naj^.t^h ^nf/boTjUhViflS«, kar Marsikatera žensfa namreč sa- tryan. Čudil sen. se, da more ime- "h ki jih priporoča na j • j ' I . tlBofie uporabljevalcev, ono Zdravilo za ma pri sebi prizna, rta je'graa, ze^j tako izobražena ženska kaj ta- vas, ki sa potrebujete, foiijite en dolar iz samozatajevanja. če že iz samo-j^ega. Času primerno. »Sedel sem v predsobi neke da- ■ me in opazil na mizi debel šund-| trujeni zatajevnja, če ze iz drugega ne, toda najgrše nikakor noče biti. Ravnotako negalantni kot na-išče v " Times'^' najgržo žensko v Londonu ter ji obljublja poleg dobre službe tudi dober zasiužek. K temu gospodu je šel nek radoveden časnikarski poročevalec ter ga vprašal po vzrokih njegovega iskanja. Konečno želim vsem mladim ro-| Gospod mu je pa odgovoril: > jakom in ^rojakinjam sirom Ame-' — NajVršo žensko iščem za ne-rike hiter vstop v zakonski stan. ko stvar, s katero bom prišel v kajti drugače bo uišla Tepa pred- i najkrajšem času na dan. Pri tem postna sezija. listu Glas Naroda! sem ^ toliko negalanten, da jo pa »želim obilo uspeha ter mnogo !mLslim najti. Prav lahko bi najel | za eno ali pet dolarjev za iest škatelj. Pridenite itlrl cente za vojni davek pri — Ali vi citate to, gospa? — V**M »fcatiJi-sem jo vprašal. — Xe, ne, dekli-ga dam vsako nedeljo. — Pa se ljubi dekli čitati nedeljo za nedeljo isto stvar — Veste stvar je taka: vsako nedeljo imain drugo deklo. Če hočete poskušati to udovlt? naravno zdravilo predno naročite, nam plžlte po polno tridnevno BREZPLAČNO ZDRAVLJENJE brez vsakih nada.jnlh obveznosti z vaše strani. Naslov: JUVITO laboratory. South Hills Branch 5. PITTSBURGH. PA. P. S. Krasen, večbarvni, 20 InCev visok in 15 tniev širok stenski koledar'JUGOSLAVIJE za leto 1920 bo poslan z vsakim naročilom brezplačno. tovo dobijo pošteno plačano, kar prav^ posebno jasno kaže v tej me-' zaslužijo. Kje pa je ostalih devet-1 naročnikov m predplačnikov. kafco igrajko, ki bi se pitoni m, >Ku1a itImIo isiHranKkpim vnraiuitiij). deset odstotkov, ki ne morem s, Elyjski rudar. ' -»anM-rilii ltoliknr mo»oč J Dopisnikar poroča glede prostorov. a on jih Me nikdar videl ni Upliv slabe navade se nam š.iniei. Po štirinajstih mesecih debate grlede jadranskega vpraianja. pred katerimi je poteklo leto neformalnih pogajanj in razprav, ne svojim največjim trudom zaslužiti more ne ena ne druga stranka priti naprej in nobene stvari se ne^01^^^1 preživeU svojo deco? sprejme kot kouečne. Ko pa se predloži sprejemnikov zelo preteč ultimatum, da smatrajo le za uadaljna ponudbo v neskončnem pro-, .. , t esu barantanja. Tako ne morejo iti stvari za vedno naprej. Nekoč ^^^^ ™ kr*m»* O tukajšnjih rudnikih poroča , . ... torej ojifda se delaš polno paro. locujc vendar oba narodai Ju?oslovam so sprejeli ve-1 Jo ue raQre biti rea. ker s« je skr- vino točk v p red topu Kitti-ja in spor se navidez ne tiče ničesar dru g^,vno deUvcev polovico. gega kot otoka Vka ter trikota ozemlja, v jdinoiztočnem deln Istre, ^teiajoeega se od mejne Jfrte. katero je hote! imeti predsednik VRL- dob pa do Heke. Via je itrategično važen, Če so nasprotne obali Ja- morja t rokah aovtminih si sa, ki tekmujejo med seboj,!^. —4 — bodo imeli nikake bojne mornarice. hnb posaom na mora priti do konea in možnost zelo slabega konca je vedno na- aamo po dnevL Vsled tega n« svetujem nikomur hod ti sem za d* Elyjski Dobro maščevanje. — Kako si se maščeval nad že-nitovanjskem posredovalcem? — Sam sem postal |k»sredova-lee in sem mu obesil hudo babo. Karavan rasroj. — Vidite, v tej bi« sem stano-Kekateri rudniki p* obratujejo n*jprej v prvem nadstropja * * •* V«-.'- nr I* — •• .1.... ...» lr f»a maske napravila kolikor mogoče, kajti jaz iščem naravno grdobo. [Edino ta zfgnore uspeti. Vsaka ženska bi mi prišla prav, ki je res gida in ni prestara, Pn vsem tem pa ni treba, da bi imela kaj izkušenj na odru. Gospod je označil kraj spreje- patem t dnugem. * potem v tretjem in slednjič v podstrešju. I — In kaj potem? ) —l^om sdm fm &M* vLI STE BOLHI? Jaz vam bom ozdravil. Že več kot trideset let eem zdravil vse bolezni. Koine, krvne, živčne, lelodčne tn revmatizvm ter vsakovrstne druge bolezni. Lahko vam pokažem več dokazil naiih rojakovt katere sem ozdravit. Jas sem ozdravil, ko drugi niso mogli. Ne čakajte. Pridite k meni predno je prepoznp. Cene eo take, da Jih lahko vaakdo zmore. Preiskava brezplačna. Prof. Dr. H. G.B AER i P E C 1 J A L I a T SM1THFIELO STREET PITTSBURGH, PA. -- PREDNO ZAMORETE POTOVATI V STARI KRAJ imeti morate potni list ali pos od konzula. Kavno tako nxor&to tudi imeti potrdila in izkaznice, da ste zadostili določbam do-kodninskega zakona (Income Tax). Ako prideta brez tega t New York, imate samo nepotrebno sitnost. Vsledtefa Je'najbolje, da si to Še prej uredite, in v tem slučaju so Obrnite na meno in jaz Tam bodem zadevo povoljno uredil. Izdelujem tudi vsa t notarski poeel spadajoča dela. ANTON 2BASNUC, Javni Notar, ■f- J Vitez iz BfVOLUCUm. star. (NdaljeTiM.) 4' MadaiiiA, ravno radi te stvari prihajam k občanu Oirardu." In vilic nasprotovanju starke je po teti besedah vstopil, nalah ko, toda odločno zapkhnil duri in ne da bi «e brig*.* za ugovore ter groinje gospe Jaeinte, je stopil v hišo in se napotil naravnost v župnikov© sobo. Ko ga je ta uzrl, se iuu je iz vil u prsi začuden vzklik. ''Oprostite, gospod župnik*', je dejal takoj mladi mož, **govoriti moram z vami o neki zelo resni utvari; dovolite, da ostaneva* nalila." Izkušeni duhovnik j** vedel, kako se izražajo velike bolesti. Iz prepadenega obraza mladega moža je čita! globoko trpljenje, iz njegovega mrzličnega glasu je govorilo veliko razburjenje. "Zapustite liajn, gospa Jacin-ta'\ je dejal. spo»d župnik, predvsem m« 1>o*te vprašali, kdo da sem. To vam takoj povem. Izgnanec sem; obsojen sem na smrt in žfvim le vsled svoje zvijače in poguma: imenujem se- vitr • iz Rdeče hile." župnik je prestrašen skočil s svojega naslonjača. "Oh, ne bojte se ničesar'', je dejal. "Nihče me ni videl vstopiti sem. in tudi če bi me bil kdo videl, ne bi me bil spoznal, kajti tekom dveh mesecev sein se zelo spremenil." "Toda, kaj želite vendar, občuti je vprašal župnik. "Vi poj dete danes zjutraj v ječo J *' čem zanemarjati svojih dolžnosti." "Toda če vam povem", je vzkliknil vitez, "če vam zopet in zopet ponavljam, at vam prisegam. da nočem rešiti kraljice! Poglejte, prisegam vam na ta evangelij, prisegam vam na to razpelo*.' "Ih kaj mislite potem storiti?" je vprašal starec, ki ga jč bil globoko pretresel ta Uraz pristnega obupal "Cujte me", je odvrnil vitez, ki se mu j c poznalo, da mu hoče duši iz njega, "bila je moja 3b-brotnica, udana mi je nekoliko; prepričan sem, da ji bo v tolažbo, ako nit- vidi v svoji zadnji uri." "Ali je to vse, kar hočete!" jc vprašal duhovnik, globoko ganjen. "Ve." "Ali ne kujete kake zarote, poskusa, da rešite kraljico!" "Xe. Jaz sem kristjan, oče moj, in čc je v mojem srcu le senca laži, naj me Bog kaznuje z večnim pogubljen jem!" ne>. obljubiti vam ne morem ničesar", je dejal župnik, ki se je zopet ustrašil velike nevarnosti. * "Cujte me", je odvrnil vitez z bolestnim izrazom, '"govoril sem z vami kakor ponižen sin: razodel sem vam le svoja krščanska in mehkosrčna čutila ; nobene grenke besede, nobene pretnje liiste čuli iz mojili ust. a kljub temu mi vre v glavi, mrzlica mi razburja kri. obup mi razjeda srce. A kljub temu sein ol>oroižen. Poglejte, pri sebi imam bodalo.*J Mladi mož je potegnil iz nedrij in Pripravi ši za jut rek s elektriko. Kadar zju t raj pogledaš v časopis, tvoj samovar, griler 111 t oster. napravil ti bo ono. za "kar je potrebovala tvojo strežnica eno uro. <|ji pripravi. * Pridite pogledati nase izložbe. Vidii^ naše. pfpirave. The New York pdison Company ui rw Strx-ut' General Offices: Irving Place and 15th Street District m h*t» Electrical Appliances of all kinnt a*. Qfr^ipUr 4i4Bro«dw3» nesrCsaalSe "isi E 16th St bet Lexington 4 jtlArcs JO Irving PUc» corner icthSt ' £ 15 E i=fth Sf Rear «th Ave 114 West Stlcr B'wd* Be 6th Ave 361E 149th 5t near ČouMacdt Ave .... , y^^JretpontAveCorner Monterey Av* , a* trgowna v "Napreia" z Dr. Lotrič piše dne M dec/: . . . Lačni Avstrijec in Madžar, ki ^iiiafrata JngoŠftavijo za državo, po kateri se cedi med iti mleko. meseeih*ssevi)o iz ^ni^rike v. ^jmb- ugodnejšem kurzu. lu kaj je glav-Ijano m Od tukaj bila odposlana; 110. Dolarje bi nabirali v Ameriki za naslovljencem v Dubrovnik [naši konzulati, kar bi obenem o> nista prišla do danes niti v Dji- j mogq^ilo, da bi imela država lepe brovnik niti naizaj. Xi dvorila. dajsvote tega "dragocenega denar sta bila zasežen^ pri pošti, ker staj ja'' na razpolago za precejšen del vsebovala nekaj dolarjev. Kri vdo' izplačil v Ameriki . na tem nosi seveda odpošiljateljj Privatni bankir Frank Sakser v sam, ki je preveč zaupal pošti v j New Yorku je takoj u videl, da bo svoji domovini in ki ni zato pisma:posredoval denar iz Amerike v priporočil. Jugoslavijo najbolj poceni potom Naj izpregovoriin vsekakor ne- čekovnega urada 111 je zato pri kaj besed o denanuh pofiiljatvati j ist"» že zdavnaj otvoril račun, potom denarnih zavodov. V slu-1 Medtem pa naša ministrstva še ve-čaju. o katerem se govori v "Na-j dno "proučavajo" to vprašanje preju"t je posredovala pošiljatev' ker nam ni znano, da bi se bilo v ^ta se silno čudila, ka^o je to mogoče. da se je v Zadnjem časa; po nekaterih naših" proVieijah pojaVi-lo znatno pomanjfc&}eziytl, zlasti kruha. Saj se jiigotisvijo vendar smatra zaenkrat' &6t Žitnico za vse 'države, nastifte naozemljui ^Hl ^^H bivše pogona vskč monarhijej To' American Jugoslav Agency v Chi-j tem ozirn že kaj naredilo. pomanjkanje prehrauerso obČiitile,ea>?u Wiener Bank-Verein na i \ •'\' » -- -..-t ln.,n.i.. v dni prišlo svetlo, tanko rezilo, ki je metalo "Da. Jet nič ar je i>oslal pome.' svoj modrikasti odsev na njegovo "Ali veste, čemu!" (trepetajočo roko. "Ne, ne vem." "No, dobro. Gre za poslednjo pot kraljice." Bolesten vzklik se je izvil župniku iz prsi: "Kraljiw! O, moj iJ^jgl" "Da, gospod, kraljica! Skušal sem zvedeti, kateri duhovnik jo bo tolažil v zadnji uri. Zvedel sem, da so izbrali vas; zato sem prihitel k vam!" "Kaj hočete od mene?" je vprašal duhovnik, ki ga je bil prestrašil vitezev mrzlični obraz. '1 Hočem... nočem ničesar, gospod. Prihajam, da vas poprosim, da vas... " "Kaj pa?" "Da me vzamete s seboj k njenemu veličanstvu.*' "Oh, ali ste zblazneli!" jc vzkliknil župnik. "S tem bi ugonobili mene* in sebe!** "Ne bojte se ničesar" "Tirnica jo obsojena, in sedaj je kpnec.u " • 1' "To vem. Nočem je videti morda zato, da bi jo ttkušal re«iti, tem več... Toda čujte me, oče, vi me ne poslujte." r "Jaz Vas ne poslušam, ker zahtevate od uiene nekaj nemogoče gaposlušam vas ne, ker je Vaše' počenjanje blazno", je dejal sta-1 ree; "poslušati vas nočem, ker me! strašite." "Oče, pomirite se",' je odvrnili mladi mož in skušal pomiriti samega sebe; 4'oče,"verujte mi, da se nahajam ^>ri cisti pameti. K ca Ijiea je zgubljena, to f ein • ioda če smem le za sekundo pokleknit? "k njenim^ nogani~"ted$j je moje življenje resenpj ako je ne vidim, se r ste vi Wo* moje-umorili moje Medtem je odšel vitez v notranjost pisarne in dospel v prostor, kjer sta sc nahajala orožnika. Vrla človeka sta bila presenečena; kajti kraljica, ki sc je napram drugim vedla dostojanstveno in oholo, je bila napram njima dobra in mehka; zdelo se je, kakor da sta njena služabnika, ne pa stražnika. Toda z mesta, kjer se jc nahajal. vitez ni mogel videti Marije Antoinette. Sicer so bili odmaknili steno, ko je dospel duhovnik, toda takoj so jo zopet postavili na prejšnje mesto. Ko je vstopil vitez, je bil pogovor se začel. "Gospod", je dejala kraljica župniku s svojim rezkim ih prevzetnim glasom, "ker ste prisegli zvestobo republiki, v čije imenu me tirajo v smrt, bi nc mogla imeti zaupanja v vas. Midva ne moliva k istemu Bogu." biti: Krista na križ, njo pa pod rabljevo sekiro; Jtiogovi in kralji morajo izprazniti dojdna keiiii. ki jim ga ponujajo ljudje." Ne da i>i se dalje upiral, se je dal odgnali do skrajnih vrat. Pred omreženimi okni in pred jetnijUdmi durmi se* jc diietla velikanska množica. Nestrpnost je tu obvladovala vse strasti, ki so postajale vedno glasnejše in ki so mestih, zlasti v Ljub- IH ljani, so se ljudje nastavljali za mo- da je mogoče stvar drugače ;Za kruh kot v dobi največje prehra- urediti. nje value krize pod'Šiaro Avstrijo. Vemo. da je pred kakimi dvemi Kako je to vendar mogoče? se meseci ravnatelj tukajšnjega če našo domo-20 dolar -pske ban-jmkov. se je doti! - okob.i 1470 K Če bi bili p;i prišli dolarji direktno. bi bili dobili bl zu 2000 K. čim pogledom je pi-eprečil njegovo namero. • "prizanesite mojemu življenju", mu je dejal s tihim glašoni, "saj vidite, da je zanjo vse zgubljeno; ne ligonabljajte se ž njo Ko jo boin spremljal, bom govoril ž njo o vas; to vam prisegam; po veni ji, kaj ste vse tvegali zanjo, da bi jo videli poslednjikrat." Te besede so 11a čuden način pomirile vzkipevajočega mladega moža. "Da", je dejal, "tako mora{vila: 350 vagonov moke, 2429 ya- človek A-praša. Kje so vendar Ži-jkoviiega urada, ki je poznan fi ca nančni strokovnjak. predložil ministrstvu zelo umest- vila? Krepko se je zabavljalo na nan eni sedanjo centralno vladb ztasti v poštnemu Ljubljani. Kje tiei vzrok tej kri-j11* predlog, naj 0110 ukrene po ii! Pi-edvsem se jc zvViealo k'riv ]trebilo, da bi vsi naši konzulati v do na nezadosten in sfab železni-1 Anteriki otvorili posebni konto pri: ški promet. Ta vzrok velja žadru-|^'kovnem uradu v Ljubljani in' ire ravno navedene nrovinciie. za Poštni hranilnici v Sarajevu. Naši emigranti bi pošiljali svoj denar j Slovenijo pa nikakor ne. ^H Ža resničnost te trditve naj go- enemu ali drugemu konzulatu v vore dejstva. Samo "Žitni zavod". Ameriki in ti bi potem nakazali je nakupil in izvozil iz ^ojvodiiie prpifcjor 'ne, kajti ^tem r%A\ »rojim doU-sem na, usfcvo^ je pcivpjtll bi rad Duhovnik se je umaknil nagi oma. "Ne bojte se ničesar", je rekel vitez, "drugi bi bili morda izsilili iz vas prisego. Ne, jaz sem vas prosi!, prosim vas še vedno s sklenjenima rokama: omogočite mi. da vidim kraljico vsaj za treno-tek in vzemite v svojo varnost tole," Izročil mu je listek, na katerem je župnik eital sledeče: "Jaz Itenč, vitez iz Rdeče hiše. izjavljam pri Bogu in svoji časti, da sem, grozeč mu s smrtjo, prisilil častitega župnika v Saint Landry-u, da me vzame kljub svojemu nasprotovanju in odločnemu upiranju s seboj v ječo. Da je to resnica, se podpisujem — M^ison ltouge," "Dobro", je dejal duhovnik, "moram vam ustreči, ker hočete tako. Počakajte me spodaj, in ko odide v pisarno, jo boste videli/' Vitez je prijet župnika za roko in jo poljubljal s takim spošfova njem, in s tako gorečnostjo, kakor! la. "prosim vas, pustite me! da bi bilo razpelo. I Župnik je jhotel nekaj pripom- "Oh". je pirmrai, "umrla bo.niti. vsaj kot kraljica in nc dotakne sc " "Hočem tako", je odvrnila Maje rabljeva roka!" irija Antoinetta^^s ponosno^kretnjo. gupiiilc Girard }e odšel m orožniki so pognali'obupanega viteza do vrat. Nahajal' se" je" z CSrar-dom v jetniki veži", iz veze so ga porinili zopei V pisaTno, kjer sC je bila že razširila vest.: da jfe kra^ Ijiea odklonila duhovnika. Nekateri so 5o jeli zasramovati. a' "marsikdo jo je natihem občudoval. 'J ^Pojdite"; je dejal župniku ključar Richard, ""vrnite se fc mOv, ker vas jetnica sama odganja." • ' je pripomnila gospa Rf-eiiardl "prar ima in jaz bi bila storila ravnotakoi" ^Nimate prav. občanka'*, je odvrnil duhovnik. ' "Molet 2enaf? Je mrmral jef- one, ki so jo hoteli uživati. Zaman bi kdo skušal predreti ta nasip, ki se je večal boljinbolj. zlasti od tedaj, ko se je vest o kraljičini obsodbi raznesla tudi izven Pariza, med patrioti v predmestjih. Ko so viteza zapodili iz ječe, sei ^ abnii]a proti vladi. ZaI)av. je, naravno, postavil tik pred prvo 1}alo se je Vsevprek: To je biTa u- gonov pšenice, 141.50 vagonov rzi. 171.pO vagonov ječmena, 304 va j*one ovsa, 2233 vagonov koruze. <5 vagonov krompirja! 20.12 vagonov masti in slanine, 2r vigoiia suhega mesa in 2404 komadov prašičev. To šo"uradni podatki.'Po teli1 uradnih zapiskih je omenjeno kdličmo živil izvozil "Žifiil zavod" samo iz Vojvodine med 26. majem in 15. novembrom 1&19. To je pa samo en del živil, katere je izvozil "Žitni zavod" iz Vojvodine. Izvozil je od tam mnogo, mnogo Vec. To* vse se bo dognalo in potem bomo strmeli. V vojvodini in tudi po Srbiji se splošno govori, da 'se je* v tej sezoni Izvozilo v Slovenijo toliko ^živij samo iz Vojvodine. b dHavnfkih od 9. dop.do> C pop. Ol» nedeljah In prtUznJklh: od 9. do* do 1 ^ Dr. JIH FUEY M8Y 308 6rait S^et .PJJTSfMJ96||, PA vrsto vojakov, ki so ga jeH ižpra sevati, kijo tia je. Izdajal se je za Girardovega vikarja; ali kraljica ga je odklonila, kakor je odklonila tudi župnika, ker je, kakor on. prisegel zvestobo republiki. Vojaki so ga nato porinili do prve vrste gledalcev. Tu je moral ponavljali, kar je povedal vojakom. Nato se je začel razlegati krik: : "Prihaja ravnokar od nje. .. Videl j6 je... Kaj je rekla?. j. Kaj.dela?..Ali je še vedno ohO-la?.Ali je pobita?... Ali joče. ali je mirnafi.'. " r J 4 ' XXJVIII. » Ha r&beljskem vosu. Vitez si je najprej obril brke in brado ter si nato nadel, kakor du-1 toynik, črn frak. kajti duhovniška obleka jc bila odpravljena. sta vstopila oba preko dvo-r»ča ^ r "V pisamf sta i^ažla nad petdeset osebt delopa'jetSSSteh usluzben-eeV. deloma poslancev ali pa Ico-misa^jev,' ki so ^ot ^pooblaščenci ali pa iz gole radovednosti hdteli videti kraljico, ki je imela priti mim o . * < \ ^ Mlademu možu je srce utripalo godna prilika za ljudi erno-žoTte men t ali te te, da so si dali duška prod naši državi Vzrok za to so takoj našli v demokrat sko-soeija-listicm vladi in sfraiikarsivu sploh — Čeprav se zavedajoč "da femu ni tako'in da so klerikalci v prej šnji vladi sami naravnost pospeševali draginjo. Človek se res sra muje teli ljiidi, ki iz golega soA*ra. stva do vsega, kar ni klerikalno, govore ljudstvu vse drugače kot so dejanske razmere. Najmanj povoda za zabavljanje imajo pač siti in nikdar siti 'klerikalni vodje. ki jim je v resnici draginja 4 .-'J i i -.u——--------—*----- Kamorkoli v Evropo - lahko pofljete zaboie itd- z obleko in hrano, če iih pošljete v naie skla-diiče: EUROPEAN EXCHANGE CORPORATION. 78 Cortlandt Street New Vork Clty. Parniki qredo; (r«ak teden. Vsaka poifljatev jo garantirana - od New Vorka pa do vrat naslovljenca kjerkoli v Evropi, ne da bi vam treba zato kaj ve£ plačati. Nobene obveznosti ali t^ese. 'i tt Do 25 funtov ........ Od 25 do 50 funtov ... Od 50 do !>y> f«ntr>v ... <>»1 100 do 200 funtov Od 200 funtov naprej . ........J-14.25 .........».lCc. pri fuiitu ...........15^. pr funtu .......... 34c. pri funtu ...........13e. ;>ri funtu Vi lahko zapokate obleko in hrano skupaj. V pi«nu navedite naslov vsebino zavaja ali kiite, njega vrednost ter pošljite pismo "s čekom all mo-neyo-derom v glavni urad: EUROPEAN EXCHANGE CORPORATION 90 West Street Dept. 106 New York City Vitez je odgovarjal na vsa ta zadnja briga in si jo čelo žele, jta-vprasarrja z ofcenetii slabotnim.^ "" 1 ——1—1— mehkim *n pHiifcmm glaisom,'1 kakor fe žvijehjč, ki "je boljin-bolj^ ugašalo^ V'njfeiu, govorilo iz njeyaT poslednjikrat. ' Kjegov1 o^gorrpr^je vseboval či-s|o in' enostavno resnico, ki pa je pmJavtj^a s.£anoviinost Marije Antoinette^. Ko je pripovedoval tem rabljem o mladem princu in o mladi princesi, o tej kraljici Brez pfesiola, o tej soprogi brez soproga, o materi brez otrok, o 'lej zapuščeni ženski brez prijateljev, je omracUo marsikatero lice. tako močno, da ni več eul žujmi-^ičar m izbuKl svoje 6Š.'"Kaj"^o kovega pogovora z orožnikom In z jefiiičarjem. Na pragu je srečal tebi mar? Pojdite, župniki, pojdite!" ' 1 — ser moža, ki je i^nel v rokab £karje te kos velikih, Ravnokar odstrieeniii las. Spoznal je v njem rablja. ''Kaj hočei, občan?" je vprašal Sanson (rabdj). ' ^ Vitfz je skuhal premagati grozo, ki ga je iieilote obhajala po vsem telesu j pdgoyoril je: "IPAor vim, Občan Sanso je ponovil Girard, "bote jo Opremil proti njeni volji j diea in^ samo"*— - t te z,, h. 36____ ne dci&id ? od občine n odslovi' prej- svo- marsikatera solza se je zasvelila v žgočih očeh, iz kadrih je švigalo prej sovrantvo. Ko je odibila enajsta ura, je ponehal ves hrup. Ko je odbil zadnji udarec, je nastal pri jetniskih vratih"veljk šum; od'obrežja je pnhajai voz, ki je prerezal naj-J^rej mnocico, potom straže in' ki se. je konečno ustavil pod stopni-ic#m. " Kmalu nato Be je pojavila nfc vi-soklh stopnicah pred ječo kndji-ca. V očeh gledalcev so se gojile vse strasti; dihali so težko in hro- Krsijieini lasje, ki ao vsled doT-^otraj^e jece popolnom* zbledi so bUi kratko ostrifeni Njih »re-^-V je l^fe spadala z m,^ki se je zdel fr je v tej z#£nji riri Skoro i nebeiki le-Jieere. kor je pokazala prehranjevalna politika bivšega ministra dr. Ko rosea.* " Svobodna trgovina se ni obne sla. Sedanja vlada bo morala Jo zadervno podrzeti druge mere. Izvozni kontingent pšenice in nekaterih drugih živežnih produktov bo treba znatno omejiti.. oziroma začasno sploh ustaviti. Prepričan sem, da bo sediuija vlada stori)a tudi na tem polju v polni meri svojo dolžnost. Živil je v nasi državi zelo mnogo nakopičenih pri raznih prekupčevalcih. Ti ljudje le zadržujejo živila radi momen-talnih valutnih razmer! Tudi tu bo monUa vlada energično poseči vmes. Če ne bo šlo z lepo,, pa z grdo. Te zaloge naj bi se enostavno rekvirirajo. Ta bi bila lepa, da bi gladovali, ko je pri nas vendar živeža dovolj! -a — iz Ann riif 111 .TcwnPTrv vaj Nekdo pod aifrp "—X." piše v nereda« t Dnevni pogovor. Jaka: Jožo: Jaka: Joie: "Kaj i« novega, Joie?.' "Sloveiuki Amerikanski Koledar je izšel, njom je najraznovrstnejse čtivo. Ali si si nabavil iztis?" V Joie: apreju'* čitamo notico 02 W*1 bi se*o tem mo- pismi, ti pH-^tudEi če tibo Jak*: Joie: Jaka: Joie: Jaka: "Me še sedaj, pa bom kmalo." ' F "Le naglo prijatelj, Če ne, bo prej pošel, pred-so prideš ti na vrsto. 1 ' * ___ "Kaj pa je v letošnji izdaji?" "predolgo bi trajolo, če bi hotel vse našteta Le par člankov ti imen^jein: "Slovenci", "luj so storil Jugoslovani v svetovna vojni'' ''Generalni štorajk", "Bojftyo Jugoilivije" in ta)n> dalje. S^le je cela kepica. Zanimivosti je fn)uuia mera." ■ - " - i % "Koliko pa stane?" "Štiri daj me. To vendar ni dandanašnji noben denar. Vreden pa je desetkrat toliko." "Kje U pa lahko dobil en iztis?" „ denar v znamkah na Slavonic Publish-ing'Company, 82 Corttiindt Street, Hew York Oily, pa ti ga bodo taioj poslali." " ^Uobro, dobro, bom po storil tako. Se danes hma ooslaL ' ^■^.j-.':- - ' '-J 1 EK! GOZDNI ROMAR to ur* te KUKAVICO POPOLNOMA ZASTONJ. tMW ■■!Jt V ilv-UMIJM m «am m« taka priMka to wMMti ijfta to tu- li "Glas Ifaroda" ikrmtd O. F. 136 jk. rt? (Nadaljevanje. Triiniestdeseto poglavje. — DVE DUftl V VlCiH. — .1' i r / «*J aaatonj. Kdaaja Ima <1 kamiwv, aaraw-Uran« ^ kot da mu jo ho(.e streti žarkov, ki so padali na njegovo lice. , _ Ta točka je dvomljiva, — je vzkliknil kot da ga je naenkrat To j" bil ubogi Kanadski lovec. * zadel žarek luči. — Kje pa sc?> trupla Indijancev, katere smo ubili? V Njegova običajna, a vsled neprestanega slraliu za £\tbijana žt tem prepadu, brez dvoma. Kdo pa ti reče, da ni trupla Fabijana po- otuajana duševna moč. je bila vsled toga iadnjpga udarca popolnoma :leg njih? uničena. Sedel je nepremična in njegov pogleduje bil brez izraza _ Qd kedaj pa bi ti indijanski psi in prav posebno ta prokleti Obup je dospel pri njem do najvišje točke, naulreč do one, ko umoik Mestizo kazali toliko skrb za trupla svojih sovražnikov? Ti lopovi so ne. V močnem srcu pn je trenutek, ki gre prod prebujenjem tner- sVoje mrtvece odstranili, da jih zavarujejo pred oskrunjen jem. /lJe. """ * — Ne, ne, če bi bil Fabijan mrtev, bi ga našli tukaj, a brez skal- llolgo Časa je ootal v tej strašni krizi, kajti vsled nočnega naliva ,pa Bojj prepričan, da je imel Mestizo svoje vzroke za to, da je tako nastali hudourniki so najprvo prenehali grmeti* nato le še žuboreli nenadno opustil obleganje. Znano mu je, da ve Fabijan za položaj ju konečno utihnili, in- o imel moj ali tvoj nož sredi svojih prsi. - Poskusiva rajse najti tnkaj kako sled. ki nama bo dala jh>-[aNnila glede teira. kako je prišel Fabijan v roke Indijancev, — je odvrnil Bois-Rose. Vidiš Pepe, gotovo spoznaš v tem ploščnatem ka menu enega onih. ki iiAiu služili nori kot kritje. Torej je moral v l»oju moža proti mori pnsti dol in oba borilea sta morala stoje ali le-h zdrkniti navzdol To je skoro votovo iu sedaj hočem na planiuico, -'n vidim, ee je uiogo«'e ilovnati položaj, v katerem se je vršil Tjoj. Ti razumeš, da ic to 7*do važno, i e -ti' padla z glavo naprej v nazdol, kar se mora /goditi. «"«* členek stoji ter nima noga nobene opore več, potem bi *i Moral Fabijan razbiti rl»*"o. Če ae je pa zvalil navzdol, v oprijemu s mi pošlje svoj pravilen naslov imam mu nekaj zelo važnega za povedati iz stare domovme. Rojake prosim, če kdo ve-zanj, naj mi naznani njegov naslov. — Max Klun, 6023 Bonna Avenue. Cleveland, Ohio. (22-26—1 j (22-23—1 )- Kje je ALOJZIJ VOGLAR? Doma je iz Leskovca pri Krškem, i V Ameriki biva že 12 let. Pred' šestimi leti se je nahajal tukaj j v Cleveland. Od takrat se pa ne; ve zanj. Ker ima v starem kra-' ju lepo dedščino, prosim cenjc- j ne rojake, ako kdo ve za njegovi naslov, naj ga javi, ali pa naj se sam oglasi na: John Levičar. 3123 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. (22-24—1) Iščem bratranca FRANKA KETZ doma iz Starega Kota. okra. Kočevje, ter prijatelja .JOHNA KNAUSE, podomače lian. doma iz Podpreske pri Ribnici, okraj Kočevje. Oba se nahajata nekje v državi Pennsylvania. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njun naslov, da mi blagovoli naznaniti, ali pa naj se sama javita. — John Ketz, Stave Camp, Kountze, Texas. (22-23—1) Iščem svojega brata ANTONA SEDLAR, doma iz St. Rupert a na Dolenjskem. Pred letom je bil v Pittaburghu, Pa., zdaj pa ne vem, kje se nahaja. Jaz mislim v kratkem odpotovati v stari kraj in zato prosim cenjene rojake, Če kateri ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Frank Sedlar, 1249 East 55. St., Cleveland, Ohio. (22-24—1) Ni dvoma, da bo obilnost in ka- bel. da ne boste žejni, kajti odbor kov ost tega programa vsakogar, vani ho vsestransko na razpolago, zadovoljiti, ko izve za sile, ki na- Vljudno vabimo tudi vse druge stopijo na tem prvem koncertu I Slovence in Slovenke iz Greens-Centralnega Odbora. [burga, Homer City. In (liane ter Najl>oljši naši umetniki, toliko!okolk?e> da Pridete »a zabavo; gledališki, kolikor pevski in in-Pa tndi fantJe lie Pobite cvetk •itrunieiitalni vu-tuozi. so se od- * ^J P^h^i, ker na tej za-j zvali pozivu Centralnega Odbora bavi bo daiaJo tri različna da-in prijavili svoje pesmi, ki jih bo- rila- Tore->- farLt-le m dekleta J do izvajali. V tem nastopu naših možJe 1,1 2ene- lie P^^bite 14. fe-umetnikov bo umetnost skladate ? bruarJ«! Vsak .naj si dobro na-Ija v skladu z umetnostjo proizva !Wl ker ^rala bo ^vrstna jatelja. To bo zar.^s ninetnJški uži-'^^ l,a P,ha1a- Vsem ^Učemo: Kje se nahaja sestra ali kateri drugi sorodnik od FRANKA ŠINKOVEC. On je delal pri enem šahtu nedaleč od Pitts burgh a, Pa. Pripetila se mu je nesreča, padel je v šaht in drugi dan je umrl v bolnišnici v Pittsburghu. Slišal sem, da ima sestro nekje v Illinoisu. Če vidi ta oglas ona ali kateri drugi sorodnik pokojnega, naj se oglasi iu jaz mu bom dal vsa pojasnila o umrlem Franku Šinkovcu. Moj naslov je: Tony Zaletel Box 95. Crab Tree. Westmoreland Co., Pa. (23-24—1) NAZNANILO IN VABILO. Iščem mojega brata RUDOLFA HORVAT, doma b Vertače st. 63 pri Semiču na Dolenjskem. V začetku vojne je bil poklican v boj v Galicijo. Od takrat ne vem nič od njega, je-li živ ali mrtev. Prosim eenjene rojake v kateremkoli ujetništvu, kateri ve kaj o njem, naj ini blagovoli naznaniti, za kar mu bom zelo hvaležna; če pa je živ, naj se ga opozori, da se oglasi svoji sestri: Emma Fischer.. 857 Hart St., Brooklyn, N. Y., IT. S. America. (21-23—1) POZOR DOGARJI V Kentucky sem kupil 50.000 hrastovih dreves ter potrebujem 250 dogarjev in 25 formanov, da mi pomagajo izvršiti delo na tem lesu. Drevesa so v gorah, kjer ni ne blata, ne mrzlice, ne moskitov. Za delo plačam toliko, da si bosta prutedili več denarja, kot si ga samorete pristediti, kjer delate sedaj, ne oziraje se, kje ste. Vi ; lahko delate vsak dan v dežjn ali Iščem svojega brata ANTONA KETZ in svaka BLAŽA KOVAČ, podomače Jerčin, oba doma iz Starega Kota, okraj Kočevje. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njun naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sama oglasita. Za brata imam tri pisma od matere. — John Ketz. Stave Camp, Kountze, Texas. _ solncn v kentuških gorah, dočira Rad bi izvedel, kje se nahaja moj xamoret€ v j*»*nih gozdih delati brat RUDOLF MIIIELIČ. Do **™0 ©»tanete tek prve vrste. Naša pevska društva ne bodo zaostala, ampak se pridno večajo. da podajo najlepše, kar zmorejo. Ona so vogalni kamen našega domačega umetniškega življenja. Radi tega je vsako pev*ko društvo zastopano na tem koneer-i Na veselo svidenje 14. februarja! Veselični odbor. »ovratnikom, potem s** je le malo otolkel. Pepe je ie hotel splezati i»o piramidi navzgor« ko ga Bois-Ros« zadržal. - Le počasi, — je rekel. — Hočeva iti oba navzgor, ne da bi tn fudi naša tamburaška društva! • »prijemala grmičevja. V tem oziru imam svoje lastne misii ter mo bodo f>okazala lepoto naših narod-' riua natarv"no preiskati v»»e bilke in vejice. nih r»es«ni. Skupni tamburaŠki Oba lovca sta torej pričela plesati navzgor ter opazovala natam- zbor bo nastop-l pod vodstvom no najmanjše znake. Ni jima bilo treba splezati višje kot par eev-j strokovnjaka g. Emila BlaŽeviča I je v. Kot je upal Bois-Rose jima je preiskava grmičevja takoj pove- našega vrednega in požrtvovalne-oula, kar sta želela vedeti. * g» umetnika. — Vidiš, — je rekel Kanadee ter pokazal na dva grma. ki sta ra Za t* izredni slučaj se je sesta-sla v isti višini na strani obronka, ter stala nekako tri Revije drug od vil kvartet štirih izbornih in ix- • Irugega. — Te majhne zmečkane vejice dokazujejo, da je bilo vsaj te- šolaiuh pevcev, ki bo dvakrat na-lo take dolžine, ki jih je zmečkalo. Jasno je torej« da sta se oba bo Vse pesmi so najsrečnejče i ilea zvalila po dolgem navzdol. Stoj! Tukaj je luknja, v kateri je še obrane za to priliko. pred štirindvajsetomi urami tičal kamen, kojega ostrina je brez dvo-; % Gospica Frances Ixitreek se je[ ma molila ven in katerega sta oba telesa izpulila iz tal. Stavim, da toliko zavzela. za ta koneert, da bova ta kamen zopet našla. pripravlja za poseben nastop na- — Tega ni treba, — je odvrnil Pepe. — Gotovo je zame in tudi ^ Njih nastop je posebno zate, da ni padel Fabijan z glavo navzdol. Torej iivi. onmeren v oeigled temu, da gre - Ds, a je jetnik in pri kakšnih sovrUarikih! koneerta za pomoč - Glavna stvar jt, da živi. AU nisva midva tukaj T njihovim malim P"3^1jem v sta- - Ah, - je vzkliknil Bois-Rose, _ na katerem k»*u se bo pači" f™na humanitarno svrin, dvignil za njega muedni k^eet programa je umevno, da je po- - Ti si nekeg dne tndi stal ob njem, Bw-B-ie, - in ^reševanje za sedeže jako veliko. — Ti si me opro*t>L Razumem. Tudi midva ga bova rešila. Xaj nikdo ne čaka do dneva kon- — Bistvena stvar je, da iivL To ti režem ie enkrat. icert^ ker drog^če lahko ostane] Kanadee se je zadovoljil z to tolažbo, kajti ni je bilo stvari, kate- j brez mesta. Vstopniee ae morejo re bi se ne žntil zmožnim ,da oprosti Fabijana. Idobivati pri droitvenih delegatih ko »re ugotovila to točko,-hočeva videti .... - ^ jj Dr.Koler i-.whV^ Forest OiSy, Fa. Slov. pevsko društvo ' ZVON" vabi vse Slovence tu Slovenke-iz Forest City, V and ling. Browndale in okolice, da se vdeležijo IGU "Županov« MMkt" s petjem in premikajočimi slikami v nedeljo dne 25. jasaijs 1990 v Family Theatre v Forest Citv, Pa. Vspored : 1. "Stadenčkn", poje mešan zbor. — 2. 44Na straži", poje moški zbor. — 3; "Na tujih tleh", duet s spremijevanjem klavirja, Fannie Pnsman in Angela Zalar. — 4. Premikajoče sfike. — 5. "Županova Mieika", 'Veseloigra s petjem v dveh- dejanjih. Osebe: Jaka Kremen, iupon, Kar-lo Kovačič; Mieika, njegova hči, Angela Zalar; Anže Potokar, Mi-cikin ženin, Anton KoŽnik; Pod-goiska, mlada vdova, Jennie Svete; Snssheim, mlad gospod, Frank Košir; Wmdberg, njlglšv prijatelj, Karlo Oražem; GlaŽek, pisač. Jaek Cempre; kmetski lantje. — 6. "Taps*9, poje mešan zbor a spremljevanjem klavirja in kor-neta. Mod prvim in drugiih dejanjem ter mod posamesnimi točkami igra orkester C. Franceski-t a. Vstopnina: 25^ xa otroke m 50* sa odrede. Prireditev (mi dvakrat* in no ob 2. uri popoldne fn eb 7. zvečer Na zvidenjer * " Odbor. ma je iz Okrivja, občina Plesce. Hrvatsko. Isto rad bi izvedel, kje je JOSIP POJE, doma iz Podplanine pri Čabru. Oba sta bila zadnji čas v Clevelandu. O Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njun naslov, da mi blagovoli naznaniti, ako pa sama citata, naj se mi javita. — Peter Mihelič, P. O. Ace, Texas. pri meni štiri mesece, vam bom povrnil vožnjo na železnici Če pa ne najdete vse kako kot pravim, vam bom povrnil vse stroške, če pridete sem ter preličeto mojo ponudbo. Pridite v Hazard. Kentucky in tam me boste našli pripravljenega, da vam dam delo. H. KRAM lilt, HAZARD, KENTUCKY. Edino Columbia Gramofon Vam more dati čizti, prejetni in jaz. H glas, je na dva fedra. Stane Vaz »into $32.50. Igra dve plošče z enim navijanjem, poje tako glasno, da ga slišite na miljo daleč. L-Jj-V Kadar greste v staro domovino, ga lahko v kufru domov nesete M vaake oolnine. Columbia Oo. ima tovarno v Vašem kraju in lahko kopito pravo kranjske rekorde pri nae v starem kraju, ie greste domov. To je dokaz, da ni boljših sveta. WL smo pravi in edini trgovec!, Id prodaj a-mo pravo Columbia loan jako plošče In gramofone v Conemaugh, Fa> Nove eaafln smo ravntikar iztiskali Pišite pojn takoj. Poš. IJom ga Vam zastonj prvi dan. Pazite na nai naslov/ne'dajte M prevarati od tujoev, da ae ne boste kesaH za Vai denar. IVAN PAJK Columbia Dopt CONEMAUCH, PA ■h BUmni .■m. .. .. -'*'* . .v