Izhaja od leta 1959 Letnik XXXVII, št. 5-6 Hrastnik, 20. 6.1996 HANNOVER ’96 Steklo ostaja na prvem mestu med materiali za svetila; to pa ne velja za ročno pihane steklene razsvetljavne izdelke, saj jim konkurirajo izdelki drugih tehnologij - npr. stiskalnica, centrifuga, ukrivljene šipe... In to v pogojih recesije, ko je povpraševanje že v osnovi manjše od ponudbe. Tako sporočilo prinaša letošnji han-novrski sejem — svetovna razstava svetil. Recesija je dala ton dogajanju in ravno zato so iskanja novih izraznih oblik steklenih komponent in svetil toliko obsežnejša. Ponudba se namreč ni zmanjšala, ampak je celo večja, in sicer na račun novih cenenih, a že kvalitetnih prodajalcev iz nekdanje vzhodne Evrope. Tako je možno plasirati manj izdelkov v ostrejši konkurenci, kar omeni dodaten pritisk na cene, če že izdelek ustreza. Ker pa je tudi povpraševanje zmanjšano, je logična posledica izbirčnost kupcev in iskanje nečesa, kar še ni nihče ponudil. Ker čudovitih rešitev pač ni, iščejo proizvajalci razne boljše variante na obstoječe oblike in tehnologijo tako v izraznem kot v tehnološkem in cenovnem smislu. V tem kontekstu so značilnosti Hannovra sledeče: 1. Prešani izdelki s strukturo - imitacija opalnih pihanih plafonjer; posebnost so eksaktni robovi likov, katere preša pač omogoča. 2. Pihana opalna svetloba telesa rafiniranih, nekonvencionalnih oblik — deloma tudi prerezanih na dve polovici. 3. Pihane opalne serije plafonjer s poudarjenim likom ali delom strukture, ki združuje bravuro pihalcev z izvirnostjo oblikovalca. 4. Barvna pihana, prešana in centrifu-girana stekla - deloma v barvnem steklu, deloma dekorirana v organskih barvah. 5. Različne vroče izrazne oblike (npr. pergament) v ročno pihanih, prešanih in centrifugiranih plafon-jerah. 6. Imitacija tipično steklarskih tehnologij z ukrivljanjem šip, ki so ustrezno bogato dekorirane in v dekoraciji nimajo konkurenta: dekoracija se izvaja na gladko šipo pred vročim krivljenjem. Doslej sem od hanovrskega sejma pričakoval, da bo prikazal splošne trende na področju razsvetljave ter nam bo istočasno dal ideje za nadaljni razvoj oblik in tehnologije izdelave razsvetljavnih teles. Temu pričakovanju sta se letos pridružila še želja in upanje, da bo sejem prinesel oživitev na trgu razsvetljave ter tako prinesel povečano prodajo tudi za nas. Prvi splošni vtis, ki ga je dajal sejem. Nekonvencionalne oblike steklenih svetil in tudi nekonvencionalne tehnologije (centrifuga, ročno pihano, različne barve in obdelave stekla). IZ VSEBINE: - Hannover ’96 - Beograjski sejem - Interpack - Evropsko uporabno steklo - Remont končan - Delništvo danes in jutri - Zanimalo vas bo - Horoskop Naštete so nekatere značilnosti ponudbe steklenih svetlobnih teles. Ob tej silni ponudbi pa je ena osnovnih dilem v sposobnosti proizvajalcev svetil (torej porabnikov teh svetlobnih teles), da svojo ponudbo kreativno spreminjajo z vnašanjem ponujenih rešitev in tako trg animirajo z novo paleto svetil. Tu pa se ustavlja, saj je inercija prevelika. In ravno ta problem je največji tudi pri naših kupcih razsvetljave, saj jih težko prepričamo za sprejem novih oblik, ki bi imele večje možnosti prodaje. Slavko Marčen ni kazal stanja, ki smo mu priča. Na razstavnih prostorih posameznih firm je bilo dovolj obiskovalcev, tako da je izgledalo, da prodaja poteka povsem normalno. Kot primer naj navedem, da smo pri firmi Peil-Putzler le z veliko težavo prišli do gospoda Wirtza, ker je bil prezaseden. Kupci so pač pomembnejši od dobaviteljev. Tudi drugače lahko rečem, da na letošnjem sejmu nisem opazil bistvenih razlik v primerjavi s sejmi, ki sem jih obiskal doslej. Moj vtis je, da je steklo med vsemi materiali, iz katerih so narejena svetila, ohranilo prevladujočo vlogo. Drugi materiali, kot so papir, plastika in podobni, so v primerjavi s steklom v podrejenem položaju. Delež opalnega stekla je znaten in po moji oceni presega 50% Obstoječi kupci so s kvaliteto naših izdelkov zadovoljni, s cenami ne. V razmerah zmanjšane prodaje tudi sami iščejo možnosti pocenitve svojih končnih proizvodov. Prisotna je velika agresivnost konkurence iz vzhodnoevropskih dežel, Španije, Portugalske, Mehike. Nudijo cene, ob katerih ti zastane dih in absolutno ne morejo biti predmet pogajanj. Ročni proizvodnji konkurira tudi velika ponudba nadomestnih proizvodov -centrifuga, prešani izdelki, šipe. Po sejmu z vso marketinško agresivnostjo nadaljujemo začete razgovore za pridobivanje novih naročil. Z vsemi možnimi metodami bomo sledili naslednji opredelitvi: 1. v ročni proizvodnji bomo nadaljevali s politiko pridobivanja naročil najzahtevnejših, visokokvalitetnih proizvodov ter programskim sodelovanjem in sokreiranjem proizvodov z našimi kupci s ciljem, da v vsak izdelek maksimalno vgradimo svoje izkušnje in znanje, 2. v polavtomatski proizvodnji: - aktivno bomo iskali nova tržišča, nove kupce, ustvarjali priložnosti za prodajo na trgih naših južnih sosedov, - oblikovali bomo nove, lastne izdelke, - realizirali bomo strukturne spremembe z uvajanjem novih tehnologij in novih izdelkov. Stanje na področju prodaje je kritično in ga kot takega tudi obravnavamo. Ne ostajamo pa brez optimizma, ki daje ideje in voljo za realizacijo zastavljenih ciljev. Majda Krošlin razstavljenega. Svetil, narejenih iz barvnega stekla, je po moji oceni v primerjavi z minulimi leti to pot manj. Glede načina oblikovanja stekla prevladujejo razsvetljavna telesa, narejena v skupini RDB05, torej s pihanjem. Svetlobna telesa, ki so narejena bodisi s centrifugiranjem bodisi prešanjem, torej na način, ki ga pri nas nimamo, so v manjšini. Nadalje velja omeniti, da je bil delež stekel oplemenitenih z tehnikami dekoriranja na vroče, približno enak kot minula leta. Opazil nisem nobene nove tehnike, le delež tako imenovanega papirusa je bil letos precej večji. Klasično dekoriranih stekel iz slikarnice tudi letos ni bilo veliko. Omenil bi le zanimive dekorje pri firmi Hemer glass. Pri ocenjevanju našega razstavnega prostora moram kot prvo navesti, da se mi je med vsemi našimi dosedanjimi zdel najlepši. Tako je bilo po eni strani na lep in zanimiv način predstavljeno naše znanje in zmožnosti, po Sodelovanje na takem svetovnem sejmu je priložnost za merjenje trženjskega utripa, ki je osnova nadaljnje razvojne opredelitve. Kot že vrsto let je Steklarna Hrastnik tudi letos sodelovala na sejmu v Hannovru z lastnim razstavnim prostorom. Razstavljali smo predvsem proizvode polavtomatske proizvodnje, v sam razstavni prostor pa so bili vgrajeni visokokvalitetni izdelki ročne proizvodnje in smo s to nekakšno protislovnostjo izrazito dosegli namen predstavitve: — pridobiti nova naročila za masov-nejšo polavtomatsko proizvodnjo, - prikazati, da se v ročni proizvodnji usmerjamo v proizvodnjo najzahtevnejših visokokvalitetnih izdelkov. Že pred Hannovrom je bilo jasno, da konjunktura usiha, da je recesija na naših najpomembnejših tržiščih (Nemčija,Italija) vse izrazitejša in ne le posledica hujše in daljše zime in s tem povezanimi problemi v gradbeništvu, posledično pa zmanjšana prodaja razsvetljave. Sejem v Hannovru ne daje vzpodbudnega optimizma. Imeli smo razgovore z večino naših kupcev v Nemčiji, ki so bili tudi sami na sejmu prisotni kot razstavljal-ci. Obiskali so nas kupci iz Italije, Grčije, Španije, Amerike. Najbolj konkretne razgovore smo imeli s kupci iz Bližnjega Vzhoda. drugi strani pa je celotna razporeditev dajala dovolj prostora za vodenje razgovorov s številnimi strankami, ki so nas v času, ko sem bil na sejmu, obiskovale. Tak način ureditve razstavnega prostora bi po mojem kazalo ohraniti. Ob koncu se moram ponovno vrniti k firmi Peil Putzler, odnosno k njenemu razstavnemu prostoru. Kot vsa leta doslej je bil po moji oceni tudi letos med najlepšimi, razstavljena stekla pa med najzahtevnejšimi. Z velikim veseljem in ponosom pa sem ugotavljal, da je bila večina teh stekel narejena v naši tovarni. To govori o tem, da imamo dovolj dobrih delavcev in dovolj znanja, da se lahko kosamo z večino steklarn, tudi z najboljšimi. Zaradi tega nas, kljub trenutno izredno neugodnim razmeram na trgu razsvetljave, ni treba biti strah za prihodnost ročnega obrata. Aleksej Us Ukrivljeno steklo v raznih oblikah in dekorjih 20. 6. 1996 ROČNA IN POLAVTOMATSKA PROIZVODNJA V Steklarni Hrastnik je ročna in polavtomatska proizvodnja z nekaj izjemami že vrsto let izključno v domeni proizvodnje in prodaje za potrebe razsvetljave. Usihanje konjukture, predvsem na tržišču Nemčije, velika ponudba izdelkov konkurence iz dežel z nizko ceno dela in prestrukturiraj e prodajnega asortimana pomembnih tržnih akterjev tako po širini kot globini ter nenazadnje tudi izjemen pritisk na cene, vpliva na vedno težje pridobivanje naročil za obstoječe operativne sestave polavtomatske in ročne proizvodnje. Kljub pričakovanju tudi Hannovrski sejem in posejemska obdelava ni dala novega zagona pri prodaji svetil. Zato na trgu ostaja mrtvilo in poznavalci so mnenja, da se razmere pred letom 1997 ne bodo izboljšale. Zaradi omenjenih problemov je prodaja izdelkov za potrebe razsvet-ljavnega programa vse težja in zato je že bilo sprejetih nekaj ukrepov za delno prestrukturiranje in profiliranje polavtomatske in ročne proizvodnje kot celote (povečan obseg sodelovanja s firmo Peill Putzler, odločitev o ponovni proizvodnji na stroju Kiko, itd). Osnovno vodilo vseh naših aktivnosti je usmerjeno k iskanju dolgoročnih možnosti optimalne zaposlitve ročne in polavtomatske proizvodnje, vsaj na nivoju kot je prisoten danes. Zato želimo, poleg proizvodnje za potrebe razsvetljave kot osnovne opredelitve, del proizvodnje, kjer so problemi pri zagotavljanju naročil, prestrukturirati za druge namene, za katere je še prostora na tržišču. Potrebe na tržišču so danes tudi edini realni pokazatelj in orientacija razvoja poslovnega utripa v prihodnje. Ker pa je dandanes problem že doseganje visoke stopnje fleksibilnosti in prilagajanja dinamičnemu tržišču, je iskanje ustreznih alternativ še težji zalogaj. Vendar smo si v vodstvu zadali nalogo, da obstoječi problem rešujemo po vseh možnih poteh, katerih kombinacija bi dopolnila oz. nadgradila obstoječo in utečeno proizvodnjo. Različni pristopi temeljijo predvsem na: - uvajanja novih tehnologij, tehnik, postopkov izdelave itd., - kreiranje novih izdelkov v smislu oblike, namena uporabe itd., - iskanja novih ciljnih skupin (kupci drugih programov, novi kupci itd., Samo z večjo diverzifikacijo obsoječih kapacitet, izdelkov in kupcev bo možno tudi dolgoročno zagotavljati maksimalno zaposlenost in naročila za to proizvodnjo. Aleksander Mirt INTERPACK ’96-DÜSSELDORF 14. mednarodni sejem embalažnega materiala in strojev za pakiranje 9. - 15. maj 1996 INTERPACK je vsako tretje leto. Na ogromnem prostoru razstavlja preko 2300 razstavljalcev iz 44 držav. Še prav posebej se poudarja steklo, kot ekološko prijazna snov z možnostjo recikliranja. Organiziran je bil tudi mednarodni simpozij, kako nemško zakonodajo o recikliranju in pakiranju uporabiti kot model v drugih državah. Razstavljalo je 53 proizvajalcev in dobaviteljev stekla. Kljub naši odločitvi izpred treh let, da se na INTERPACK-u predstavi tudi Steklarna Hrastnik, smo se sejma udeležili le kot obiskovalci. V proizvodnji dosegamo zadovoljive rezultate, proizvajamo tehnološko najzahtevnejše proizvode ustrezne kvalitete, imamo lepo steklo, torej izpolnjujemo vse pogoje, da se z našimi izdelki predstavimo svetu. Glavni razlog, da se na sejmu nismo pojavili s svojim razstavnim prostorom, so naše premajhne proizvodne kapacitete. Z razpoložljivimi kapacitetami ne moremo zadovoljevati niti potreb sedmih večjih kupcev, s katerimi poslujemo v zadnjih letih, in je tako naša politika prodaje usmer-jena v pridobivanje tehnološko zahtevnejših proizvodov višjega cenovnega rezreda in ne v pridobivanje novih kupcev. Od naših kupcev sta razstavljala VETRERIE BRUNI iz Italije in KEFLA - GLAS iz Nemčije. Na obeh razstavnih prostorih je bilo precej naših izdelkov. V kratkem času našega obiska smo lahko opazili velik interes obiskovalcev ravno za naše proizvode. Posebne pozornosti je bila deležna pred kratkim proizvedena steklenica ODYSSEE in razstavljeni vzorci steklenic EVE in ADAM, ki bosta v proizvodnji v naslednjih dneh. Naš največji konkurent v Nemčiji Glaswerk Emstthal, s podobno organizirano proizvodnjo kot je v Steklarni Hrastnik ter nekaj prednostmi: večje kapacitete, produktivnejši stroji, barvni feeder... Tehnološko zahtevnejših proizvodov od naših pa na njihovem razstavnem prostom ni bilo opaziti. Evropska proizvodnja embalažnega stekla znaša preko 10 milijonov ton, naša proizvodnja z 11000 ton proizvodov letno je le drobtinica, pa smo kljub temu na trgu opazni, ker proizvajamo stalno nove, tehnološko zahtevnejše proizvode. Prav te posebnosti nas delajo vidne in znane, za nas pa pomenijo delo brez počitka, vsakodnevno spopadanje s problemi, osvajanje novih znanj, pa vendar je le to edina prava pot do uspeha. Majda Krošlin Previdno odpiranje novih trgov PREBIT LED Z JUGO TRGOM Beograjski spomladanski sejem seje odvijal od 6. do 11. maja, Steklarna pa je s svojim razstavnim prostorom in raznim aktivnostmi prebila led z jugo trgom in navezala prve stike. G. direktor, od kod odločitev za udeležbo na tem sejmu? Z ozirom na nakazano normalizacijo odnosov na relaciji svet - Jugoslavija in tudi Slovenija - Jugoslavija, smo se letos odločili za sodelovanje na 40. mednarodnem sejmu v Beogradu z imenom »Sajam tehnike i tehničkih dostignuća.« Steklarna se je aktivno udeležila tega sejma, in sicer z lastnim razstavnim prostorom in spremljajočimi aktivnostmi. Letos smo bili eno redkih slovenkih podjetij in povedati moram, da na podlagi tistega, kar sva doživela v Jugoslaviji oziroma Beogradu, menim, da je bila odločitev za udeležbo na sejmu prava. Kakšni so bili nameni obiska? V Jugoslavijo smo šli s tremi osnovnimi nameni: - pogledati prodajne možnosti v Jugoslaviji, - oceniti, kaj nam jugoslovansko gospodarstvo ponuja kot protiposel, - preveriti možnosti poslovenga sodelovanja na področju skupnih vlaganj v neke proizvodne sfere s strani Steklarne Hrastnik v srbsko gospodarstvo. Kje so trenutno največje težave v gospodarstvu Jugoslavije? Danes se v Jugoslaviji srečujemo predvsem s problemom srednjega sloja, ki je v bistvu glavni kupec proizvodov, katere delamo v Steklarni Hrastnik. Prav srednji sloj pa je rela- tivno siromašen, kajti plača znaša med 150 in 250 nemškimi markami. Pri takšnem standardu je kupna moč izredno majhna, zato bodo tudi možnosti za plasma Steklarne na tem trgu v obliki denarne menjave izredno skromne. Pri komercialnih razgovorih smo tako poudarjali predvsem barter posle, nakaj teh pa je celo že na vidiku. Ali ste obiskali tudi kakšno steklarno? V času sejma sem obiskal dve firmi, in sicer Steklarno Prokuplje, s katero je naša Steklarna v preteklosti že sodelo- vala, kjer imajo ročno proizvodnjo na programu pogrnjene mize in razsvetljave. Namen obiska je bila preučitev možnosti sodelovanja na komercialnem področju, pa tudi proizvodno-tehničnem področju. Dejstvo je, da je firma glede na splošno gospodarsko situacijo precej deformirana in potrebujejo nova naročila in nove partnerje. Direktor firme, s katerim sem se pogovarjal, je izrazil pripravljenost za obisk Steklarne Hrastnik v mesecu juniju. Ob tej priliki se bomo pogovorili tudi o vseh podrobnostih medsebojnega sodelovanja. Druga firma pa je Prva srbska fabrika Paračin, s katero smo v preteklosti sodelovali predvsem na tehničnem področju. V tej firmi so bistveno bolj zaposleni kot v Prokuplju, vendar zaradi težke finančne situacije iščejo možnosti sodelovanja. Cim prej se hočejo vključiti v evropski trg in Steklarna bo tudi tukaj poskušala najti možnosti sodelovanja, predvsem na področju tehnično-proizvodnem področju. Kdo so bili razstavljalci na sejmu in kakšni so bili vaši občutki? Glavnina razstavljalcev (cc. 550) je bila iz Jugoslavije. Redke so bile firme iz tujine (gre predvsem za firme, ki imajo na področju Jugoslavije svoja predstavništva, npr. Atlas Copco). Nekaj podjetij pa je bilo tudi iz Slovenije: Gorenje, Titan Kamnik, Iskra Ljubljana, Eti Izlake, Varnost Zagorje. Značilno za obiskovalce sejma je, da večina obiskovalcev ni iz poslovnega sveta, ampak so to običajni državljani, ki iz radovednosti obiskujejo sejem. Splošen vtis je zelo pozitiven: vsi si želijo vrnitve dobrih starih časov, seveda na novih temeljih. Želijo si boljšega življenja in široko odpirajo vrata v svet. Sprejem v Jugoslaviji je bil zelo lep in prisrčen, tako pri carinskih organih, policiji, v hotelu, med poslovnim svetom. Odnosi so zelo korektni in sprejem takšen, kot ga znajo ti ljudje pripraviti. Imel sem občutek, kot da se v zadnjih petih letih med ljudmi ni nič zgodilo. Kakšne aktivnosti so se še odvijale v času sejma? Steklarna Hrastnik je izkoristila priliko za prezentacijo podjetja. TV hiša Politika je posnela 2-minutni spot o Steklarni Hrastnik in ga predvajala dvakrat dnevno v udarnih terminih, kar je bila izredna reklama za nas. Organizirana je bila tudi tiskovna konferenca, katere se je udeležilo 19 novinarjev iz vseh uradnih novinarskih hiš (od Tanjuga, Nove borbe, Stare borbe...). Odziv je presegal vsa pričakovanja in povedati moram, da se še vedno v časopisju omenja ime Steklarne Hrastnik. Kakšna je tržna politika Steklarne za jugoslovanski trg in kakšna so predvidevanja za prihodnost, g. Petrič? Beograd je v preteklosti pomenil večjo kupno moč kot celotna Slovenija. Trenutno je največji problem v plačilnem prometu, ki nikakor ne funkcionira. Vsi bi radi blago, ker ga potrebujejo, v plačilnem prometu pa so zastoji inje težko najti kupca, ki bi lahko plačal. Rešitev tako iščemo v barter poslih, kjer imamo kar nekaj Pogovor s kupci ODLOMEK IZ SEJEMSKEGA BILTENA: ...Steklarna je osvojila »špic« proizvodnje trgovačkog, ugostiteljskog i ambalažnog stakla. Ovaj asortiman za potrebe savremenih domaćinstva, zatim specijalnih oblika za hotele, kafiće, diskoteke, picerije, odnosno potrebe prehrambene industrije i proizvođača jakih pića, izložen je na sajmu. Velik je napredak učinjen i u kvalitetnijem asorimanu rasvetnog stakla: plafonjera, tulpi, rasvetnih tela, visečih svetiljki, zaštitnih stakala, kugli i stonih svetiljki... Na sejmu je bil poleg drugih aktivnosti organiziran tudi koktejl, katerega so se med drugim udeležili tudi: Milanka Stankovič iz Zvezne gospodarske zbornice, Sofija Pavičevič iz Zveznega ministrstva za trgovino, mag. Vladislav Jankovič iz Gospodarske zbornice Srbije, prof. dr. Siniša Zarič, generalni direktor sejma ter Radmila Migunac iz Galenike. Tiskovna konferenca ponudb, med drugim tudi za ravno steklo. Pri Takovu bomo poskušali uvoziti njihove proizvode za potrebe Mercatorja (obeta se sestanek med našim direktorjem in direktorjem poslovnega sistema Mercator). Takovo je že vzel vzorce naših posod za med in t.i. pikvikovcev od Podravke, katere so že napolnili in tako se posel počasi odvija naprej. Glede široke potrošnje bo v juniju prišel na sestanek v Steklarno GENEX, upam pa, da se bomo lahko dogovorili tudi z drugimi podjetji. Počasi, vendar vztrajno torej navezu- mesecu februarju je po dolgih letih obiskal Steklarno in pričele so se aktivnosti za sondiranje Steklarne Hrastnik na jugo trg. Kot dober poznavalec kupcev in trga nam je priskrbel seznam obstoječih in delujočih firm v Jugoslaviji ter predlagal obisk na sejmu v Beogradu. Trenutno se ukvarja z raziskavo trga, vendar moje mnenje je, da bo Steklarna Hrastnik po preteku 31. 8. (takrat namreč poteče pogodba z g. Jovanovičem) morala intenzivno razmišljati o razširitvi ekipe na področju Jugoslavije. Z otvoritvijo avtoceste bratstva in enotnosti se je izpolnil še eden od pomembnih pogojev za navezavo stikov. Ambasador Steklarne Hrastnik, g. Raka Jovanovič, je predlagal udeležbo na beograjskem sejmu, pa tudi poskrbel za organizacijo vseh aktivnosti, ki so se na njem odvijale. Številni obiskovalci in prvi poslovni stiki so najlepša pohvala za njegov trud. jemo stike z jugoslovanskimi podjetji in upam, da se bodo po preteku določenega časovnega obdobja lahko pokazali pozitivni rezultati trenutnih odločitev. V zvezi z beograjskim sejmom in jugoslovanskim tržiščem se vedno pogosteje pojavlja tudi ime Raka Jovanovič? Res je. Raka Jovanovič je bil že pred leti sodelavec Stelarne Hrastnik in trenutno po pogodbi opravlja razna dela kot ambasador Steklarne Hrastnik na področju Jugoslavije. V G. direktor, kakšna je vaša ključna misel v zvezi z oživitvijo jugoslovanskega trga? Z udeležbo na beograjskem sejmu smo prebili led z jugo trgom, vsaj v poslovnem smislu. Čeprav so pričakovanja velika, je realnost povsem druga. Namen Steklarne Hrastnik ni v strogem intenziviranju plasmajev na to področje. Optimistično gledamo na razvoj dogodkov v tej sferi in previdno odpiramo nove trge. Dolores Urbajs EVROPSKO UPORABNO STEKLO Na gradu Podsreda sredi Kozjanskega parka je v petek, 31. maja, gospa Kučan odprla razstavo Evropsko uporabno steklo. Gre za enkraten mednarodni dogodek s področja oblikovanja in produkcije stekla, katerega izvedbo je podprla tudi Steklarna Hrastnik. steklarskih pečeh, nastajalo prav v krajih, pa tudi na bližnjem Pohorju.« Če se potem spomnimo prednic naše hrastniške steklarne (najprej Polana pod Lisco, nato Jurklošter) je jasno, da je ta dogodek na gradu Podsreda nadvse pomemben tudi za nas. Prikaz evropskega uporabnega stela s poudarkom na slovenskem delu in končno še na produkcij Steklarne Hrastnik smo razumeli kot enkrato pozicioniranje naših dosežkov v kontekstu Slovenije in Evrope. Ob tem je bilo predvsem potrebno naše jasno stališče do dogajanj znotraj steklarskega oblikovanja in produkcije v Sloveniji. V mislih imam mistificiranje del nekaterih »unikatnih« oblikovalcev, ki pa z resno produkcijo - Za začetek bom uporabil misel iz nedeljske izdaje časopisa Republika: »V Kozjanskih hostah so domačini že v davnih časih, preden je Ljubljana sploh slutila, da bo kdaj postala kakršnakoli prestolnica, izdelovali čudovite steklene izdelke. Njihova slava je bila na široko znana. Nemimi trgovci so izdelke iz zelenega, brezbarvnega ter celo mlečnega in večbarvnega stekla prodajali na vse štiri konce sveta.« In še naprej citiram Republiko: »Slovensko steklarsko izročilo, za katerega šele današnji čas ponovno odkriva, da je vredno precej večje pozornosti, kot jo je bilo deležno doslej, je v potu obraza, ob vročih Kozarec Harley 1995 Slavko Marčen - Steklarna Hrastnik Evropsko uporabno steklo European Glass Razstava Exhibition Ausstellung ürad Podsreda Podsreda Castle Burg Podsreda 31. V. - 29. IX. 1996 in prodajo nimajo nič skupnega. Po nekaterih teorijah naj bi te stvaritve bile zvezda vodnica za vse nas ostale; po naših preverjenih dejstvih pa na trgu Evrope za take izdelke ni tržišča — saj že pri sami ceni daleč presegajo primerljivo ponudbo. Seveda pa je vprašljiva tudi njihova deklarirana originalnost, saj vemo, da revolucionarnih rešitev v oblikovanju stekla ni. Zato je stališče Steklarne Hrastnik, da je oblikovanje prvenstveno podpora plasmanu množične steklarske produkcije, da so njegovi dosežki merljivi z efekti prodanih komadov in da so ti - lepo oblikovani izdelki -dosegljivi najširšemu krogu porabnikov (kupcem). Vsaka druga teorija je ekskluzivizem, ki rabi sponzorja, saj se sam ne more preživljati. Kot tak pa za Steklarno Hrastnik ni zanimiv. To stališče je Steklarna Hrastnik uspela uveljaviti pri konceptu razstave in pri katalogu, ki je izšel ob razstavi. Tako so izbrani izdelki Stèklarne Hrastnik (izbor je opravila ga. Lenka Bajželj iz BIO Ljubljana v sodelovanju z menoj in g. Ratajem iz Podsrede) predstavljeni ob najboljših sodobnih izdelkih uporabnega (namiznega) stekla Evrope - enkrat na sami razstavi evropske selekcije, drugič pa na slovenski razstavi sodobne steklarske produkcije. Steklarna Hrastnik pa se na gradu Podsreda predstavlja še tretjič (in tokrat z izborom vseh treh proizvodnih programov) - kot generalni pokrovitelj razstave. Z naše strani bomo to priliko izkoristili za promocijo Steklarne Hrastnik v slovenskem prostoru. Tako je predvidenih kar nekaj dogajanj - npr. TV oddaja na temo designa v slovenski steklarski produkciji, srečanje poslovnih partnerjev iz Slovenije in Hrvaške, srečanje z novinarji TV Slovenije itd. Slavko Marčen Odločitev o obnovi peči je strateške narave KONČAN REMONT G-KADNE PEČI Remont peči je vedno velik in nadvse pomemben dogodek v vsaki steklarni. Priprave nanj običajno potekajo najmanj leto do dve pred njegovim pričetkom in angažirajo vse najodgovornejše kadre v podjetju. Tudi remont G-kadne peči, ki smo ga opravili letos spomladi, je bil tako v organizacijskem, finančnem kot v tehnično-tehnološkem in komercialnem smislu izjemno zahteven projekt, na katerega smo se vsi akterji temeljito pripravili. Izpad proizvodnje v času remonta je resna motnja na strani naših kupcev, obenem pa predstavlja tako obsežen posel hudo finančno breme za podjetje. Zato je nadvse pomembno, da se delo odvija točno po terminskem planu v predvidenem obsegu in kvaliteti. Posebno težo in odgovornost ima vodilni team pri odločanju o obsegu remonta. Povprečnežu je povsem normalno in jasno, da se po sedmih, osmih letih obratovanja peč iztroši in jo je zato potrebno obnoviti. Odločitev o obnovi peči je strateške narave in že seže v področje dolgoročnega planiranja. Običajno se konstrukcija peči uporabi za dve kampanji, to je v našem primeru za 15 let. Posledice napačne izbire konstrukcije peči in njene velikosti so zato lahko usodne za podjetje in zahtevajo od vodstva podjetja, ki ima ambicije dolgoročno ostati in delati v podjetju, temeljit premislek. V Steklarni smo povabili k sodelovanju na temo »Dolgoročni razvoj podjetja«, vse najodgovornejše delavce, kajti ugotovili smo, da se brez ustrezne dolgoročne strategije ne moremo odločiti niti o obsegu in velikosti remonta G-kadne peči, še manj H-kadne peči. Odgovor na zastavljena vprašanja nam je dal dokument, ki smo ga pripravljali nekaj mesecev in ga sprejeli s konsenzom na širšem kolegiju ter ga poimenovali »Strategija razvoja Steklarne Hrastnik za obdobje 1996 do 2000«. Strategija bo v svojem izvajanju tudi zaradi razmer na svetovnem trgu še doživljala odklone, znane pa so smernice, ki so nedvomno ob upoštevanju tržnih, finančnih in kadrovskih omejitev nakazale razvoj v vseh treh proizvodnih programih in s tem definirale tudi obseg in način obnove G in H kadne peči. Težko bi trdil, da smo izbrali absolutno najboljšo smer našega razvoja, ob upoštevanju interesa zaposlenih po ohranjanju delovnih mest, interesa občine po nadaljnem zagotavljanju novih delovnih mest in interesa lastnikov kapitala po trajni rasti vrednosti podjetja in njegove čvrste pozicije in perspektive na trgu, pa lahko rečem, da smo izbrali pot, na kateri si bom upal s svojo ekipo vztrajati še leta v prihodnje. Stojan Binder PREHOD NA LASTEN INFORMACIJSKI SISTEM Pred slabim letom dni je v Steklarju izšel članek na temo poslovne informatike v Steklarni Hrastnik. Med ostalim ste lahko tudi prebrali, da smo se odločili zamenjati do tedaj delujoči informacijski sistem, katerega je izva-jal Zasavski računalniški center Trbovlje, z lastnim informacijskim sistemom. Samo izbiranje ponudnikov za programsko in strojno opremo je trajalo več mesecev, v februarju 1995 pa smo se na podlagi do tedaj zbranih vseh možnih podatkov odločili za dobavitelja tako programske kakor strojne opreme, končni cilj pa je bil vzpostaviti lastni sistem do konca leta 1995. V maju 1995 je bila inštalirana vsa strojna oprema, inštalirana pa je bila tudi programska oprema, in sicer za ves finančno-računovodski sektor z izjemo obračuna osebnih dohodkov. Nadalje je bila v juniju in v avgustu inštalirana oprema za komercialni sektor s skladiščnim poslovanjem. Zaradi specifičnosti se je v tem času delalo dvojno, torej preko sistema, katerega nam je nudil Zasavski računalniški center, in preko našega lastnega. S 1. januarjem letošnjega leta pa smo se odklopili od računskega centra v Trbovljah in pričeli delati samo preko našega sistema z izjemo kadrovske službe in obračuna osebnih dohodkov. Zaradi specifičnosti obračuna naših plač smo morali prestaviti delo preko lastnega informacijskega sistema za 5 mesecev. Navkljub vsem preverjanjem in dvojnemu delu v obračunu plač pa se je ob izplačilu aprilskih osebnih dohodkov izkazala pri samih izpisih napaka, kar ste tudi sami opazili. Stimulacija, katera je bila obračunana, ni bila izpisana na obračunu plače. Ta napaka je bila žal odkrita prepozno, tako da dobavitelj programske opreme ni mogel storiti nič v primeru plač za april, medtem ko pa bo stimulacija v majskih plačah razvidna. Če na kratko povzamemo, smo operativno celoten projekt poslovne informatike zaključili v manj kot letu dni zahvaljujoč se tudi izrednemu angažiranju vodje AOP Cvetki Hočevar, kakor tudi samemu dobavitelju programske opreme MIT Inženiring Kranj. Vodja FRS Vinko Godicelj 20. 6. 1996 Neobveščenost ne bo mogla služiti kot izgovor DELNIČARSTVO DANES IN JUTRI Praksa podjetij, kjer so lastniki zunanji, že kaže, da so odstavili uspešnega direktorja, ker je preveč sodeloval s sindikatom. Generacije zaposlenih v Steklarni so ob odrekanju in trdem delu gradile našo steklarno. Zakon o lastninjenju je sicer predvidel nek način odškodnine zanje: certifikate. Ker pa vrednost Steklarne (tu je paradoks, saj so bila vlaganja zaposlenih v posodabljanje podjetja tudi nenormalno valika) daleč presega teoretične možnosti notranjega odkupa, bo večinsko lastništvo prešlo v roke ljudem, ki s steklarno niso imeli nič skupnega. Nekaterim skladom bo del vrednosti Steklarne Hrastnik enostavno podarjen. In tu se skriva past za zaposlene v Steklarni Hrastnik, pa tudi za vso hrastniško dolino. Želja po hitrem zaslužku bo gnala nove lastnike v preprodajo lastniških deležev Steklarne Hrastnik; prav tako so možne zamenjave vodstvenega teama - a vse prej kot z željo po razcvetu podjetja (takih primerov je v Sloveniji veliko). Tudi podcenjen odkup delnic zaposlenih bo sestavni del strategije hitrega zaslužka prehodnih lastnikov. Ker je to tema, ki bo v prihodnje za usodo podjetja in tudi našo lastno še kako pomembna, smo poprosili za mnenje nekaj zaposlenih, pa tudi člana predsedstva ZSSS Braneta Mušič, ki se s tem tudi profesionalno ukvarja. Sanda ŠINKOVEC, skladiščnik kar-tonaže Delavci, ki smo vsa delovna leta pustili v tem podjetju, moramo misliti tudi na to, da tisto, kar smo s skupnimi močmi zgradili sami, kolikor je le mogoče ostane naše še vnaprej. Zato moramo biti pozorni, da delnic ne bomo razprodali, ker bo v primeru masovne prodaje le-teh prišlo do izgube še tistega deleža, ki smo ga z mnogo truda pridobili. Če se bo to zgodilo, bomo izgubili vso moč in vpliv na poslovanje podjetja, česar pa si najbrž nihče ne želi. Dušanka ČAKIČ, vodja obrata pregleda Ko razmišljam o zastavljeni temi, sem precejšen pesimist, ker se bojim, da bodo delavci ob prvi možni priliki za kakršen koli denar svoje delnice prodali. Obstaja pa bojazen, da se bodo kot kupci pojavili špekulanti vseh vrst, ki jim bo podjetje in delavci v njem zadnja skrb, pač pa le povečevanje osebnega standarda na čim lažji način. Pretiranega zanimanja od resnih in strokovno usposobljenih kupcev pa si ne upam nadejati. Zato je prav, da o tem razmišljamo že danes in se zavedamo posledic kakšnih nepremišljenih dejanj. Če bi delavci dejansko razumeli, kaj vse nam to lastninjenje prinaša, bi bilo vloženih certifikatov več in s tem tudi naš lastninski delež večji. Je pa danes še čas, da jih vsaj tisti, ki smo jih v Steklarno vložili ne zapravimo na tak poceni način. Nekaterim skladom bo del vrednosti Steklarne Hrastnik enostavno podarjen. Brane MIŠIČ, član predsedstva ZSSS Slovenije Proces lastninskega preoblikovanja v Sloveniji prehaja v zadnjo fazo. Notranje delničarstvo je v slovenskem prostoru zagotovo vplivalo na zmanjševanje brezposelnosti. Tu gre tudi za vprašanje interesov različnih lastnikov. Zunanjim lastnikom je v interesu le izčrpanje kapitala oz. profit, notranjim pa predvsem ohranitev delovnega mesta ob solidni plači in razvoju podjetja v smeri, da bo to zagotovljeno tudi za naše zanamce. Praksa podjetij, kjer so lastniki zunanji, že kaže, da so odstavili uspešnega direktorja, ker je preveč sodeloval s sindikatom in izplačal 14. plačo, kot jo je veleval dogovor, pri tem pa zmanjšal dobiček. Takšnih primerov bo vedno več, kajti tudi v nadzornem svetu odloča predvsem kapital. Zato sindikati predlagamo organizacijo notranjih delničarjev, da bodo lahko enakopravni zunanjim lastnikom, ki so zelo dobro organizirani. Če se spomnimo na vse obljube, ki so jih dajale razne družbe državljanom pri snubljenju za njihov certifikat, moramo vedeti, da bodo dividende še iz naslova podjetij. Končano je obdobje »certifikatne privatizacije«. V drugi fazi pa se bo zgodilo, če ne bomo znali organizirati notranjih delničarjev, da bodo delavci za minimalne zneske svoje certifikate prodali. Pozneje pa bodo ob kapital in ob službo. Interes teh novih lastnikov bo le dividenda, s katero si bodo povečevali osebni standard. Da bi kapitalski delež čim dlje ohranili (vsaj 10 let), je bila v socialnem sporazumu sprejeta obveza za sprejem Zakona notranjih delničarjev. To je podoben sistem, kot so trusti v Angliji, s predstavnikom notranjih delničarjev v nadzornem svetu. Za zgled so nam lahko naši kmetje, lastniki gozdov. Tudi oni ne bodo prodali gozda, če ni huda sila. Enako bi moralo veljati za ravnanje delavcev z delnicami. Naenkrat smo vsi postali delničarji, čeprav je večini še vedno neznanka, kako se z njimi upravlja, kako bodo kotirale, se prodajale... Zato sem zelo zadovoljen, da smo v sindikatu po hudih naporih dosegli t.i. profit shearing oz. 14. plačo. Delavci iz plač zagotovo ne bodo mogli kupovati delnic. Predlagana 14. plača pa je namenjena predvsem ohranjanju in povečevanju notranjega delničarstva, ne pa povečevanju plač samih. Brez podpore ustrezne davčne politike o notranjem delničarstvu ni mogoče razmišljati. To pa pomeni, da delavci, ki dobijo del plač iz naslova uspešnosti poslovanja, kot dodatek h kolektivni pogodbi, ta znesek plasirajo v delnice, pri tem pa le ta ni obdavčen. Prepričan sem tudi, da bo v tej prvi fazi prišlo do velikega nesoglasja med delavci, upokojenci in bivšimi zaposlenimi, ker bodo njihovi interesi različni. Zavzemam se tudi za kvalitetno pripravo panožnih kolektivnih pogodb, ki bodo omogočale ne le uravnavo trga delovne sile, ampak tudi pravilno razumevanje stroškov plač v posameznih kolektivih. Če ne bo natančno razmejeno, kaj dobi delavec iz plače (svojega dela) in kaj iz dobička, bo prišlo do velikih problemov med notranjimi in zunanjimi delničarji. To je zelo pomembno, ker se bo odslej delavec pojavljal v treh vlogah: kot delavec - njegov interes so plače, kot lastnik - njegov interes je, da ohrani kapital in kot soupravljalec, ki bo moral znati med tema interesoma ustrezno plavati. Obstaja pa bojazen, da se bodo kot kupci pojavili špekulanti vseh vrst, ki jim bo podjetje in delavci v njem zadnja skrb, pač pa le povečevanje osebnega standarda na čim lažji način. Slavko MARČEN, vodja službe razvoja in oblikovanja Glede na delovno mesto in individualno pogodbo z direktorjem podjetja bi moje stališče do novih lastnikov Steklarne Hrastnik moralo biti sledeče: Praviloma dober gospodar (lastnik) stremi za dobrim (pozitivnim) poslovanjem svojega podjetja, isti cilj pa ima vodstvo podjetja (torej tudi jaz). Prevelika socialna poanta in sindi-kaliziranje nista v domeni menedžmenta podjetij, saj to dostikrat pomeni velik strošek, ki v osnovi zmanjšuje pozitivni rezultat poslovanja. To pa je slaba izkaznica vodilnega teama napram lastnikom. Vendar moram v danem primeru razmišljati malo drugače: cilji zaposlenih v Steklarni Hrastnik so, ne glede na direktorja ali strojnika, v bistveni točki isti - preživetje in perspektiva podjetja. In čudno - od novih večinski lastnikov ne pričakujem zasledovanja tega cilja. Nasprotno; iz vsega poznanega sklepam, da bo šlo za špekulacije in hitre zaslužke na račun vseh zaposlenih. Obrobnega pomena ostaja pri takih igricah prihodnost podjetja, pa tudi Hrastnika samega. Čas bo pokazal ali smo zaposleni v Steklarni Hrastnik pripravljeni na poceni kupčkanje z našo usodo. Upam, da se večina zaposlenih zaveda, da živimo od te Steklarne, zato ne bodo dopustili, da se poceni razproda. Miro ZORC, tehnolog taljenja Upam, da zaposleni svojih delnic ne bodo takoj prodali, pač pa počakali, da se bo situacija skristalizirala. Naše podjetje kljub vsemu ne posluje tako slabo, da bi jih bilo nujno prodati pod ceno. Upam, da se večina zaposlenih zaveda, da živimo od te Steklarne, zato ne bodo dopustili, da se poceni razproda. Da do tega ne pride, je odgovorna predvsem vodilna ekipa. Sam tega prav gotovo ne bom storil, saj sva oba z ženo zaposlena tukaj, to je naši družini edini vir preživljanja in se že danes zavedam vseh možnih posledic drugačnega ravnanja. Martin PUST, vodja skladišča in kontrole orodja Bojim se, da se bo vse preveč delavcev podjetja odločilo za čimprejšno prodajo delnic. Vsaj v začetni fazi mislim, da bi morali biti previdni in premišljeni. Že ko smo vlagali cerifikate v Steklarno, smo se zavedali, da najbrž ne bo takšnih dividend, kot bi bile v boljše stoječih podjetjih (pivovarne, Lek, Krka...). Vemo, da nekateri dividende iz tega naslova že dobivajo. Vložili smo ga zato, da ohranimo vsaj delček našega premožnja. Zato bi tudi sedaj veljalo nekoliko počakati in potrpeti ter prepustiti času, da bo pokazal kako naprej. Bojim pa se, da bo ravno obratno, čeprav bo tem delavcem kasneje žal. To pa bo katastrofa tako za nas, kot za celo dolino in naše otroke. Certifikata v Steklarno Hrastnik nisem dal zato, da bi z njim zaslužil. Zato me razni »kapitalisti novega kova« ne bodo premamili. Novko KOLOBARIČ, ključavničar Razočaran sem nad našim lastniškim deležem, saj sem pričakoval, da bomo zbrali več certifikatov, kot smo jih v resnici. Certifikata v Steklarno Hrastnik nisem dal zato, da bi z njim zaslužil. Dal sem ga zaradi pripadnosti podjetju, z namenom, da bomo tudi v bodoče lahko odločali o naši prihodnosti. Zato me razni »kapitalisti novega kova« ne bodo premamili. Če postavimo na tehtnico obe možnosti, je gotovo več slabih posledic v tisti, če z masovno prodajo delnic še ta majhen lastniški delež zapravimo. Zato upam, da bomo sedanji lastniški delež v največji možni meri zadržali in da bo preostanek prišel v prave roke. Roke, ki jim steklarstvo nekaj pomeni, da se bo proizvodnja obdržala, prav tako pa tudi delavci, ker le to je lahko prihodnost za to dolino, saj Steklarna veliko pomeni v hrastniškem, zasavskem in slovenskem merilu. Darino RIŽNAR, vodja Obrata prehrane Zdi se mi še kako prav in potrebno, daje nekdo opozoril na vse možne špekulacije, ki se lahko pojavijo ob prenagljenih napačnih odločitvah tistih, ki smo svoje certifikate vložili v podjetje. Neobveščenost tudi ne bo mogla služiti za izgovor pri drugačnih odločitvah posameznikov. Le z vedenjem in obveščenostjo o vseh posledicah naših odločitev bomo lahko z delnicami ravnali tako, da bo pametno tako za podjetje kot za delavce same. Zagotovo nasprotujem podcenjeni prodaji le-teh in zagovarjam predvsem rešitve, ki zagotavljajo delo nam in našim zanamcem in ki bodo predvsem njim nudile boljše možnosti, kot so nam v tem trenutku dane. Boris MATKO, tehnolog Osebno delnic zagotovo ne bom prodal, dokler se situacija na tem področju ne razjasni, to pa je vsaj pet do deset let. Mislim, da imamo dobro vodstvo, ki podjetje solidno vodi, s trudom izpolnjujemo vse zadane cilje, uspešno smo izpeljali remoht, plače so redne... Zato bi morali vsi ravnati po pameti in vesti, saj nagla prodaja delnic ne pomeni drugega kot prepustitev odločanja o usodi Steklarne Hrastnik ljudem, ki jim zanjo ni nič mar. Kar precej časa smo torej že doslej čakali na lastninske nakaznice, zato upam, da nam ne bo pretežko premišljeno ravnati tudi v prihodnje. Če se bo stvar razpletla drugače, nam bo kasneje gotovo žal. Če pa bi delnice že prodal, bi jih skušal prodati znotraj tovarne (notranje delničarstvo), navzven pa v nobenem primeru. Osebno mi certifikat ne pomeni toliko, če bi bilo potrebno, bi ga tudi podaril. Na Steklarno sem močno čustveno vezan, tu sem že kar nekaj časa zaposlen, bil sem njen štipendist, vso prakso, ki jo imam, sem pridobil tukaj. Podjetje mi je že velikokrat pomagalo v raznih situacijah. Tukaj mislim tudi ostati, zato mi ni vseeno. Iz zgodovine vemo, da je bilo Steklarni Hrastnik podarjenega malo ali nič; vse je bilo zgrajeno in narejeno od znotraj, od zaposlenih v podjetju. Zato je odgovornost za jutrišnji dan na nas samih, na naši enotnosti; v kadrih in znanju, ki ga imamo. Marinka Anžlovar ERNU V SPOMIN V življenju so trenutki sreče, trenutki žalosti in razočaranj. V naravi človeka je, da mu v spominu ostajajo predvsem prijetnosti, bolečino pozdravi čas, gotovo pa vsakdo doživlja življenje na svoj lasten način. Emova smrt je bila hud in boleč udarec, ki sem ga zato težko prenesel, zelo me je prizadelo, kajti človek v življenju nima mnogo prijateljev in vsaka izguba je nenadomestljiva. Odnosi, ki smo jih ustvarili pri svojem delu, so znatno prerasli poslovne, prerasli so v prijateljske, ki so temeljili na zaupanju in spoštovanju, in na to sem bil in sem vedno ponosen. Zal Ema ni več. Težko je to razumeti v trenutku, ko se pred očmi še v živo odvijajo prizori iz našega skupnega življenja in dela. Se težje seje s tem sprijazniti. Gradili smo projekt, kije ravno začel dajati sadove, rezultate našega dela, uresničevati smo začeli ambicije, ki nam jih ni nikoli manjkalo. Emova smrt je pustila za seboj praznino; čas bo pozdravil rane in omilil bolečino, spomini bodo začeli bledeti. Kako žalosten, tragičen konec nekoga, ki je hotel več, kot mu je dovoljevalo zdravje. Stojan Binder ZAHVALA Ob tragični izgubi naše drage mame, omice in prababice VIDE SIHUR se iskreno zahvaljujejo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, za bogato cvetje in številne sveče. Ohranite jo v lepem spominu! Žalujoči otroci z družinami. ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj, se najlepše zahvaljujem za vsa darila nabavni službi z materialnim skladiščem. Zahvala gre tudi sindikatu Steklarne, obratu prehrane, vodstvu ročne proizvodnje ter orodjarjem v Forsteku. Se posebej pa velja zahvala vsem, ki so se udeležili prijetnega popoldneva v gasilskem domu. Vsem skupaj v Steklarni pa želim še mnogo delovnih uspehov. Karli Medved AND JELKI V SPOMIN Dan kot vsak dan, stroji so peli svojo vsakdanjo pesem, pridne roke so ustvarjale dobrine, potrebne za vsakdanje človekovo življenjeh. Dobrine, ki so nam danes vse, in nam morada jutri, ko se srečamo z boleznijo in trpljenjem ne bodo pomenile ničesar. In sredi tega prijetnega pomladnega dne, sredi najlepšega meseca v letu se je zgodilo. Ustavilo se je srce, pretrgala se je življenska nit matere v najzrelejših letih, iz naše sredine pa za vedno iztrgala iz rok sodelavko, prijateljico, znanko... Kako nemočna so naša hotenja, kako brezplodne vse želje ob tej kruti dokončnosti. Kadarkoli se to zgodi, s seboj prinaša veliko bolečino tistim, ki ostajamo. Andjelka je prvič prestopila prag Steklarne Hrastnik konec leta 1980, pred tem pa je živela in delala na Hrvaškem. Dodelili so jo v obrat pregleda kot kontrolorko steklenih izdelkov. Vse do leta 1993 je ostala na tem delovnem mestu, takrat pa je bila zradi bolezni premeščena v novoustanovljeno družbo Sinet. Kjerkoli je delala je bila pridna in prizadevna. S svojo zgovornostjo, prijaznostjo in milino pa je v vsaki sredini našla kopico prijateljev in znancev, ki smo jo imeli radi. Njeni duhovitosti smo se lahko včasih do solz nasmejali. Usoda velikokrat krivično napleta naša življenja in nas na svojih valovih bolj spušča kot dviga. Tudi njej, zlasti v privatnem življenju ni bilo prizanešeno. Kljub temu je s ponosom govorila o svoji že odrasli hčerki Suzani in še nepreskrbljenemu sinu Krešimirju, s katerim sta v majhni garsonjeri živela skupaj. Zaradi skromnih materialnih možnosti jima razkošja ni mogla nuditi, zato pa jima je dajala toliko večjo mero ljubezni. In vsemu navkljub... Tiho in nepričakovano je odšla od nas. Žal nam je, da se nismo spoznali še bolje, da se njena in naša hotenja niso imela časa uresničiti. Ne zavedamo se še prav, da nas je zapustila za vedno, daje ne bo več med nami, ker smo jo imeli radi. Besede zahvale za njen trud in človečnost bodo ostale le na papriju, njej pa so bile na njenem grobu izrečene mnogo prezgodaj. Spomin je žal tudi tokrat edino, kar ji lahko danes obljubimo. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija in deda, ERNESTA SIHURJA, se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v tem trenutku. Sorodnikom, prijatelljem, poslovnim sodelvacem, podjetjema Sinet in Steklarna Hrastnik, Zbornici Republike Slovenije za zasebno varovanje, gasilcem Hrastnika in Bohinjske Bistrice, špomim prijateljem, sosedom za izražena sožalja, spremstvo na njegovi zadnji poti, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala g. Miranu Groharju in g. Stojanu Binderju za vso skrb in pomoč. Hvala vsem za poslovilne govore in zaigrano Tišino. Svoje življenje je končal tam, kamor se je najraje vračal in kjer je črpal moč za svoje poslovne in življenjske načrte. Nevenka, Uroš, Loti in Domen ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj, čeravno malo pozno, se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem z izmene Majde Doberšek, Iztoka Cizeja in Vlada Kršlina ter nakaterim sodelavkam z izmene Brigite Povše za prelepa darila. Posebej pa se zahavaljujem še Mariji Kostanjšek, Roziki Brečko in Vidki Kumar. Lepa hvala tudi vsem, ki ste mi kdajkoli in kakorkoli pomagali pri napornem delu in mi dali lepo besedo. Celotnemu kolektivu želim obilo delovnih uspehov im medsebo-jenga razumevanja. Slavi SOPAR ZAHVALA Vsak trenutek je povsem enkraten. Ni ga še bilo in ne ponovi se več. Tudi zame je bil dan, ko sem si nadela ime »upokojenka« prav poseben - drugačen od dragih. Iz srca se zahvaljujem izmeni Povše in vsem prejšnjim sodelavkam in sodelavcem za vso pozornost, ki ste mi jo naklonili. Posebno pa se zahvaljujem mojim dekletom - Brigiti, Karmen, Faniki, Dunji in Duški. Za vse trenutke, ki smo jih preživeli, lahko rečem le to - hvala vam in v veselje mi je, da sem jih preživela prav z vami. Želim vam vse dobro še vnaprej. Z oblilico dobre volje in lepimi besedami je vedno vse lažje! Se enkrat hvala vsem za vse. Rozi Brečko ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi naše drage mame in sestre AND JELKE IVANKOVIČ se iskreno zahvaljujemo vsem za moralno in materialno podporo in ki so nam v naših najtežjih trenutkih stali ob strani in obsuli njen grob s cvetjem. Se posebej se zahvaljujemo sodelavcem podjetja Sinet, bivšim sodelavcem avtomatske proizvodnje in delavcem v ročni proizvodnji Steklarne Hrastnik ter ostalim prijateljem in sosedom. Iskrena hvala tudi godbi in pevcem ter govorniku za lepe poslovilne besede ter gospodu župniku za opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi moje mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam izmene Kajič za izrečena sožalja ter darovane sveče. Enaka zahvala velja tudi sosedom Savne peči. Žalujoči: Strgaršek Joži s svojci 20. 6. 1996 ZANIMALO VAS BO Krepko za nami so že dnevi velikonočnih praznikov, katere smo prijetno preživeli. Kar precej tiho je šel mimo nas tudi praznik 27. 4. - dan upora proti okupatorju, zato pa smo bolj z veseljem pričakovali prvomajske praznike, oziroma nekateri so le-te nekoliko podaljšali v kratke počitnice. Vendar vreme ni naklonilo pravega užitka, bili pa so dnevi počitka. Nazadnje smo se srečali z glasilom Steklar v mesecu aprilu 1996, kjer sem vam postregla s podatki za vključno mesec marec 1996. Torej dolgujem podatek o kadrovskih »dogodkih« že za dva meseca, in sicer april in maj 1996. Če se vrnemo nazaj, in se spomnimo takratnega podatka o zaposlenosti v Steklarni, nas je bilo konec tretjega meseca 859 zaposlenih, med temi je bilo 405 žensk in 454 moških, med vsemi pa smo imeli tudi 16 delavcev sprejetih za določen čas in 3 pripravnike. Od tega zadnjega podatka so bile tudi spremembe, in sicer: V MESECU APRILU 1996 smo na novo ZAPOSLILI 1 DELAVCA, in sicer: Karla Koritnika - strojnika 3 v PC pogrnjena miza delovno razmerje so PREKINILI 3 DELAVCI, in sicer: UPOKOJENA (2 delavca): Petar Tosič ročni pihalec 1 (starostna upokojitev s polno delovno dobo) in Cecilija Gajšek - izvijalka klešč (invalidska upokojitev) SPORAZUMNA PREKINITEV (1 delavec): Rado Gnjidič - vodja vzdrževanja orodja v PC embalažno steklo V MESECU MAJU 1996 smo na novo ZAPOSLILI 4 DELAVCE, in sicer: Mitja Vozel in Bedrija Jašari sta sprejeta za strojnika 3 v PC embalažno steklo, Milan Jozič seje vrnil iz TO na delovno mesto odnašalca stekla ter Boža Marčen, ki je sprejeta za določen čas 6 mesecev kot pripravnica - prodajalka v industrijski trgovini. delovno razmerje je PREKINILO 8 DELAVCEV, in sicer: UPOKOJENI (4 delavci): Alojz Kovač - ročni pihalec 1 (starostna upokojitev s polno delovno dobo), Rozi Brečko - administrator na izmeni (predčasna upokojitev), Marjan Miklič -izmenovodja PC embalažno steklo in Emina Sendič - pregledalka stekla 3 v invalidski delavnici (invalidska upokojitev) ODHOD V TO (1 delavec): Peter Kušar - ključavničar 3 v PC embalažno steklo UMRLA (1 delavka): Mnogo prezgodaj nas je po bolezni zapustila Danica Turnšek - poslovodja v industrijski trgovini TRAJNI PRESEŽEK (1 delavec): Milorad Dimitrijevič - nabiralec stekla 2 IZKLJUČEN (1 delavec): Zvonko Pevec - ročni pihalec 3 S temi spremembami smo mesec maj 1996 zaključili s skupnim številom 853 zaposlenih, med katerimi so bile 402 ženske in 451 moških, med vsemi pa smo imeli 13 delavcev sprejetih za določen čas in 2 pripravnika. PRIRASTEK V DRUŽINI V mesecu marcu so bile osrečene kar tri družine, in sicer se je sin Aljaž rodil našemu delavcu Emilu Vengust in njegovi življenski družici Beti Martinčič. Stojanka Ilič je povila sina Sladžana. katerega bo pazil tudi očka Čedo. Dva naša delavca pa je razveselil sin Dejan, in sicer mamico Namko Alibabič in njenega partnerja Josipa Lujiča. • • • POROČILA STA SE: Po daljšem času sta se za skupno življ-ensko pot odločila naš delavec Fahrija Čosič in njegova izbranka Sanija Pezerovič. • • • Ob tako številčnem podjetju kot je naše, je tudi nekaj delavcev, kateri so svojo prihodnost firmi izkazali z dolgoletnim delom. In prav je tudi, da se seznanimo s takšnimi JUBILANTI, kateri so za to prejeli tudi skromno jubilejno nagrado. Ker je ta nova zamisel vzcvetela šele sedaj in bo to odslej redna rubrika, je prav, da predstavimo vse jubilante, ki so bili v letošnjem letu deležni te nagrade. Vsem ostalim, kateri ste to dosegli že v preteklosti, se opravičujem, ker ta rubrika ni zaživela že prej, da bi bila lahko objavljena tudi vaša imena. 10 LET Bari Alauf, Nisvet Avdič, Veza Cecunjanin, Guido Golob, Rufada Hotič, Ivan Kovačič, Martina Kožar, Vasvija Lukovič, Renata Rorič, Benjamin Stopar, Janez Šeruga, Azra Šišič, Maruša Špeglič, Aleš Štefane, Zdravko Teršek, Melita Vidrih in Matjaž Zupanek 20 LET Irena Grabnar, Mevlida Hasikič, Halid Mehič, Vili Petrič in Mustafa Rotič 30 LET Jože Brilej, Milan Doberšek, Viktor Drgan, Slavko Drobne, Leon Godler, Mari Holešek, Roman Kumlanc, Rok Markovič, Ivan Prah, Ana Šklander in Martin Tavčar. ČESTITAMO! Kadrovska služba Slavi BRAJER DANICI V SPOMIN! Pomlad se preveša v poletje, narava se je razbrstela in nam začela dajati upanje v novo življenje. Zato smo upali, da bo tudi naši Danici posijalo prijaznejše sonce in bo nekega dne prijazna, kot je znala biti le ona, prišla med nas. Žal pa nekatere pot varno vodi mimo preprek in skozi viharje, spet drugi mora prenašati mnogo muk in trpljenja, ko stopa skozi življenje. Rodila seje v kmečki družini v Prapretnem kot najstarejša izmed treh hčera na Rotarjevi domačiji. Po brezskrbnem otroštvu in končani osnovni šoli se je odločila za šolo za prodajalce v Ljubljani. Čeprav je bila pot večkrat naporna, ni dopustila, da bi jo to zaustavilo pri izpolnitvi življenske želje. Bila je rojena za prodajalko, to se je kazalo na vsakem stiku s strankami, ki jih je s svojo prijaznostjo in nevsiljivim odnosom znala pridobiti. Po začetnih izkušnjah na 1. juniju se je kot prodajalka zaposlila v Sijaju, po združitvi podjetij pa je bila ena redkih, kije ostala v Steklarni Hrastnik. Njena prizadevnost in pridnost je pogojevala napredovanje v poslovodjo naše industrijske prodajalne. Znala je biti razumevajoč in strpen vodja sodelavcev. Prijateljstvo in solidarnost med vami staji veliko pomenila. Svoje zasebno življenje je v letu 1973 združila z možem Adamom, čez leto dni pa je kot svetla lučka v njuno življenje vstopil sin Uroš. Po njegovih prvih korakih na poti v šolo je družino obogatil še sin Matjaž. V življenje družine sta prinesla otroško razigranost in toplino, kot jo zmorejo le otroci, kasneje pa so z njo prišle tudi skrbi na poti proti njuni odraslosti. Skupaj z možem sta si v Prapretnem zgradila lepo hišo in življenje je steklo v utečeni krogotok. Kljub napornemu delu doma in v službi ni pozabila nase. Med nas je prihajala nasmejana in urejena in s svojim smehom je dajala sonca in topline vsem nam. Kmalu po njenemu 40. rojstnem dnevu je usoda v ta urejen in lep svet prinesla nemir, bolečino, strah in trpljenje. Niso pomagla ne zdravila ne bolniška postelja ne operacije, niti njena močna volja, ljubezen in skrb njenih najbližjih. Na koncu je smrt kljub vsemu pokosila ženo in mater ter našo sodelavko v cvetu zrelih let. Morda nam je lahko v tolažbo misel naše pesnice Mile Kačičeve, ki pravi:»Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.« ZAHVALA Ob tragični izgubi drage žene, mame, hčere in sestre, DANICE TURENŠEK, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih priskočili na pomoč in nam stali ob strani. Še posebej se zahvaljujemo sodelavcem komerciale, sindikatu, in celotnemu kolektivu Steklarne Hrastnik ter godbi in pevcem za žalostinke in govorniku za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ZVEZDE GOVORIJO Horoskop od 1. 6. do 30. 6.1996 Piše: Astrologinja Milena Zakrajšek OVEN od 21.3. do 20.4. 15 Morali boste nekoliko upočasniti tempo, saj vam zdravje ne bo več dopuščalo živeti tako kot v zadnjem času. Potrebujete mirnejše življenje in več počitka ter rednejšo prehrano. Od partnerja boste v tem obdobju preveč pričakovali, saj se bo posvečal predvsem svojemu delu. Finančno ne boste ravno cveteli in ker boste porabili več, kot boste zaslužili, boste nekoliko v skrbeh. Ponudila se vam bo priložnost, imejte odprte oči. S situacijo se definirajte, sicer bo zaslužek manjši kot pričakujete. Pomembno je, da se nekoliko umirite in si razjasnite, kaj je tisto, kar vas žene v takšen način življenja. Nekaj hočete potlačiti in se izogniti, a se boste morali slej ko prej s tem soočiti. Potem boste tudi spali bolje. TEHTNICA od 24.9. do 23.10. S partnerjem si bosta pogosto v laseh in vsega bodo krive malenkosti, še posebno vaše, ker boste napopustljivi, čeprav se boste zavedali, da nimate popolnoma prav. Oba pa se bosta bolje počutila, če ne bosta vedno samo doma. Odpravita se na izlet... mogoče tokrat sama? Glede denarja boste nekoliko nestrpni, ker si boste želeli večjih sprememb, vendar vam ne kaže drugega, kot da počakate na boljše čase. Če boste strpni, boste še presenečeni. Psihično počutje pa bo iz dneva v dan valovilo. Enkrat boste dobre volje, spet drugič se boste počutili osamljene in nerazumljene, še posebno takrat ko se boste od družine in okolice počutli nerazumljene. Družili se boste samo z ljudmi, od katerih boste pričakovali tudi koristi. Da razočaranje ne bo preveliko, se prepričajte že prej. BIK Z zdravjem ne boste imeli težav, čeprav se boste občasno počutili povsem izčrpani. Vzrok iščite v vašem načinu razmišljanja in usmerjenosti vase. Na ŠKORPIJON ljubezenskem področju se pripravljajo spremembe, čeprav o tem nocete me az4. tu. aozz. n. V sprememb ne boste želeli. Finančnih težav ne boste imeli, čeprav boste kar precej zapravljali. Več boste zaslužili kot ste pričakovali in zato boste nase še posebno ponosni. V juniju je v vašem znamenju kar nekaj ugodnih aspektov, ki bodo ublažili marsikatero napeto situacijo. Psihično bo nekoliko bolj stresno, čeprav ne boste imeli posebnega vzroka za to. Veliko boste razmišljali o stvareh, ki vam trenutno predstavljajo nerešljiv problem. Ne klatite zvezd z neba! Kljub nekaterim nezmernostim zdravstvenih težav ne boste imeli, ker bo vaše fizično počutje predvsem odvisno od vašega počutja, se bodo dogajale nekatere stvari, ki jim ne boste zlahka kos, neprijetne bodo tudi za vas in vašo okolico. Za partnerja si boste čas morali ukrasti, ker pa bosta zelo malo skupaj, boste imeli občutek, da mu nimate kaj povedati. Novi znanci, ki se vam bodo zdeli zelo zanimivi, bodo vajin odnos še poslabšali. Od partnerja boste pričakovali, da vas vsaj nekaj časa pusti pri miru in ne dreza v vas z vprašanji. Ke pa vaših pričakovanj ne bo izpolnil, lahko pride do težav. Tudi na finančnem področju situacija ne bo najbolj svetla, zato bodite v zapravljanju bolj zadržani. Previsoki cilji vam utegnejo vzeti voljo do dela. DVOJČKA od 21.5. do 21.6. V ljubezni boste usmerjeni predvsem vase, zato ne boste sposobni globjih čustev. Na opozorilo, da ste egoistični, boste reagirali zamerljivo. Dialog bo otežen, ker ne boste sposobni stopiti iz svojeg okvirja. Finančno boste dobro stali, saj boste uporabili vso svojo iznajdljivost. Kljub temu pa poslušajte prenekateri prijateljev nasvet. Večinoma pa boste v teh dneh dobre volje in optimistični, kar bo marsikoga presenetilo. Le v času, ki je pred vami bo nekoliko problematična usmerjenost vase. Čeprav boste veseli in polni domislic, se vas bo marsikdo izogibal. Zato posvetite svojo energijo v delovne uspehe, bodite prizadevni in aktivni. Izogibajte se pretiranim naporom in poskrbite, da bo vaše življenje kar najbolj urejeno. STRELEC od 23.11. do 21.12. Ne boste veliko razmišljali, kaj je vplivalo na vas, da ste se v zadnjem času spremenili. Ker ste naleteli na nepoštene ljudi, ki ste jim zaupali, boste tokrat poskrbeli, da ne boste prikrajšani. Zaključili boste, da mora vsak sam poskrbeti zase, in tega se boste tudi držali. Skušali boste sebi in drugim dokazati, da marsikaj zmorete sami. V naslednjem tednu boste zbujali pozornost, pri nekaterih zavist, spet pri drugih občudovanje, sami pa se boste na določene trenutke počutili prazne. Fizično počutje bo kar dobro, čeprav rahlo stresno zaradi nekaterih sprememb. V ljubezni bo čas, ki je pred vami, povzročal razna nesoglasja in napetosti. V trenutkih krize se s partnerjem odkrito pogovorite. Dobili boste denar, ki ga pričakujete, vendar se vam bo vsota zdela prenizka. RAK od 22 .6. do 22.7. Če imate srečo in je vaš partner potrpežljiv, bo to obdobje minilo brez večjih posledic, čeprav tudi konfliktov ne bo manjkalo. Lahko pa se zgodi, da bo partner na vašo samozagledanost reagiral z napadalnostjo. Ker boste težko razumeli nastalo situacijo, boste prepričani, da se vam godi krivica in se boste zaradi tega še bolj zaprli vase. Čas, ki je pred vami, je zelo ugoden za investicije, zato nikar ne odlašajte. Svojega denarja pa ne zaupajte na slepo, saj boste sami najbolje vedeli, kako in kaj. Psihično počutje bo valovito, ker vas bodo v slabo voljo spravljale skrbi s človekom, ki vam je blizu. Skušajte gledati na stvari drugače in prepričali se boste, da niso tako črne, kot se vam zdi. Spoznajte pozitivno stran tega, kar se vam dogaja in ne iščite pomanjkljivosti za vsako ceno. LEV od 23.7. do 23 .8. Kljub temu da bo marsikaj potekalo drugače, kot ste si zamislili, vam upanja ne bo zmanjkalo. Nekoliko boste sicer odmaknjeni in zaprti vase, ker se boste ukvarjali s problemi, ki jih že nekaj časa zaman skušate rešiti. Vaša odločitev, da se o tem ne pogovarjate s tujimi ljudmi, je bila pravilna. Ker ste prepričani, da ste sposobni sami urediti svoje stvari, je prav da nadaljujete tudi v tem obdobju tako. Marsikatero stvar boste tako tudi rešili. V ljubezni pa ne bo bistvenih sprememb, zato se boste začeli dolgočasiti. Ali ne bi storili prvi korak vi? Denarja ne bo ne več ne manj, vseeno pa ga ne porabite že prvi dan, še posebno ga boste potrebovali, če si želite uresničiti načrt, ki ga pestujete že nekaj časa. Opirajte se na lastne moči, saj boste le tako zadovoljni z uspehom. DEVICA od 24.8. do 23 9. Fizično telo bo v redu, vseeno pa vztrajajte pri rekreaciji, še posebno, če je vaše delo bolj statično. S partnerjem se boste zaradi skupnih težav čutili bolj povezani kot sicer. Občasno boste imeli občutek, da vas ni sprejel v celoti, kar je najbrž tudi res. S tem vam po svoje skuša pomagati, da bi pri sebi spremenili lastnosti, ki gredo obema na živce. Denarna stran ostaja nespremenjena, zato bodite previdni v investicijah, še posebno pa v kreditih. Po potrebi se posvetujte in se ne odločajte prehitro. Če ste rojeni v prvi dekadi, boste veliko razmišljali o sebi in skušali tudi marsikaj spremeniti, ostali pa si boste prizadevali obdržati dosedanje stanje. So pa določene stvari, ki jih morate v tem času spremeniti, sicer napredka ne bo! KOZOROG od 22.12. do 20.1. VODNAR od 21.1. do 18.2. RIBI od 19.2. do 20. 3. Pogosto boste brez pravega razloga izčrpani, zato se boste morali sprijazniti s tem, da potrebujete več počitka in prostega časa. Izogibajte se pretiranim fizičnim naporom, če ne boste pogosto slabe volje in pesimistični. Ker ne boste imeli samozaupanja, se boste skušali uveljaviti na račun drugih, kar pa se ne bo najbolje obneslo. V tem obdobju boste tudi precej konzervativni, kar vam ne bo prineslo večjega ugleda. Poskušali boste sami odločati o sebi, kar pa bo pomenilo le nasprotovanje, partner pa bo vaša prizadevanja razumel in skušal biti kar najbolj toleranten. Podpiral vas bo, da se čimprej postavite na lastne noge. V finančni situaciji bistvenih sprememb ne bo, so pa pred vami izdatki, katerim ne boste mogli uiti. Zavedajte se, do kam segajo vaše možnosti in izogibajte se kreditov. Čutili boste, da vaše zdravje ni tako trdno, kot bi moralo biti, vendar tega ne boste upoštevali. Spet boste uporabili svojo staro metodo in slabo počutje enostavno ignorirali. Najverjetnje se boste tudi tokrat izmazali, saj ste zelo sugestebilni. V ljubezni se boste trudili biti čim manj filozofski, zato boste svojo energijo uporabili v aktivnem delu. Finančnih težav ne bo, ker ste v preteklosti znali dovolj zaslužiti in tako bo tudi v tem obdobju. Vaše razpoloženje bo spremenljivo, vendar dokaj pozitivno. Iz težav si boste znali pomagati in z veseljem boste pomagali tudi drugim. Za družabnost si privoščite stike s starimi znanci, marsikaj novega boste izvedeli. Izkoristite svoje dobro ime, še posebno z osebami rojenimi v znamenju ovna. Imeli boste ogromno energije, čeprav prihajajoče obdobje za vas ne bo ravno ugodno. Zdravstveno bodite previdni, še posebno, če ste srčni bolnik. Nikar se ne izpostavljajte stresnim situacijam in fizičnim naporom v prvi polovici tega obdobja. V ljubezni vas čaka veliko nežnih in lepih trenutkov, s partnerjem se bosta odlično razumela, usklajena bosta kot že dolgo ne! Spet boste zaljubljeni in ljubljeni. Priljubljeni boste v družbi ali ko boste sami, harmonijo lahko načne le kak napačno začeti pogovor o stvareh, ki jih oba skušata pozabiti. Na finančnem področju ste bili zaletavi, zato vam v tem obdobju lahko marsikaj spodleti. V osebnem življenju pa boste našli veliko zadovljstva, zato ne dovolite, da vam bi ga karkoli skalilo. Za nervozo in zoprne obveznosti bo še dovolj časa. Ne dovolite, da vas drugi učijo, svojo pot ste že pred časom sami spoznali. Nagradna križanka AMERIŠKI PISATELJ (.PHILIP ) LUTKAR MAJARON KDOR PLAČUJE PAVŠALNO DEL PO' GONSKlH STROJEV TKALSKA PRIPRAVA OBRTNIK LESNE STROKE AVTOR: KARLI DREMEL IZDELO- VALEC SLADA KOVINSKA PLOŠČICA TOMISLAV NERALIC ZENSKA, KI SLIKA PREROŠKO ZNAMENJE LOUIS ADAMIČ SOZVOČJE TONOV OKRASNI KIPCI TURSKI PREMIER (SULEJMAN) ANGLEŠKI IGRALEC GUINNESS TELESNA POŠKODBA SMERNICA NAVODILO' POVRŠINA, PROSTOR . POBIRALEC I DAVŠČIN NAVLAKA ODVEČNO ' PLOŠČIN -SKA MERA V ANGLIJI PET ER AMBROŽ POOBLAŠČENEC PRAVNIH DEJANJ ZA DRUGEGA ZBIRKA ZEMLJE- VIDOV NASA iSKAKALKA V VIŠINO (BRITTA) UMETNI UD, ZOBJE e yec PAPEŽEV (KAPELA!) SVEDSKA PRIMA- BALERINA (CARINA) SPODNJI DEL GOBE BRITANSKI POLITIK, NOBELOVEC CUOHN BOYD) ESTER AKRILNE KISLINE IZDELOVALEC KALANIC FINSKI ARHITEKT (ALVAR ) GRŠKI OTOK V EGEJSKEM MORJU ALENKA DRNAČ NEKDANJA SVOBODNA POSEST 7VEZDNI UTRINEK SOPHIA LOREN POPRAVEK ' ' TJIZÖE PESNITEV RUSKEGA PESNIKA MIHAILA LERMONTOVA KOSTARIŠKI POLITIK, NOBELOVEC (OSCAR) PRITOK ILMEN -SKEGA JEZERA GRŠKA OPERNA PEVKA CALLAS SLAVKO TIHEC TOKOVNI ODJEMNIK, DRSNICA SOCIALNI POLOŽAJ POLITIK GLIGOROV NRAVNOST ZNAČAJ KEMIČNI ELEMENT (ZNAK Zn) SPOJ, KONTAKT GRŠKA BOGINJA NESREČE EDEN OD ČUTOV NEMŠKA IGRALKA (KARIN) DALM. ŽENSKO IME ITALIJAN. IGRALKA MIRANDA VZDEVEK DWIGHTA E1SENHO- WERJA ALBERTO TOMBA SAMUEL COLT ITALIJANSKI VIOLINIST (ANTONIO) ŠVICARSKI SLIKAR (HANS) NOAM CHOMSKY DRAGO TRŠAR RICHARD EQAN PLAČILO ZA STANOVANJE LEP X MLADENIČ, LJUBLJENEC AFRODITE . IME V EC PAPEŽEV DEL G DALIŠ PANOGA DEJAV- NOSTI Nagradna križanka Med reševalce s pravilnimi rašitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 11.000 tolarjev in sicer: 1. nagrada 5.000 tolarjev 2. nagrada 3.000 tolarjev tri nagrade po 1.000 tolarjev Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, Cesta 1. maja 14, 1430 HRASTNIK do 20. 7. 1996. Nagrajeni reševalci Za nagradno križanko objavljeno v STEKLARJU št.3-4/1996 smo dobili 73 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim: 1. nagrada 5.000 tolarjev: Zoran Zore 2. nagrada 3.000 tolarjev: Anica Premec, upokojenka 3. - 5. nagrada po 1.000 tolarjev: Milan Crnkovič, upokojenec Milan Kaluder, upokojenec, Drago Rizvič, upokojenec Rešitev križanke iz prejšnje številke VODORAVNO: junak, Stol, Pek, orada, repa, Ada, Rabat, kromatin, R.G., aroma, raketa, Aleks, Bor, Elo, trop, kumarin, zaroka, Re, alod, zid, alemanda, Nunn, vas, Ave, krmar, Tetis, ciba, agava, D.L., pod, Milano, Erik, laket, Mikis, Ritt, G.I.,Apač, Ur, laterna, ant, korinta, odev, karton, Arp, Eak, Nara, altana. (K.D.) IjTj STEKLAR Steklar - glasilo delavcev Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Marinka Anžlovar, Soniboj Knežak, Matija Koritnik, Slavko Marčen, Pavel Bauerheim in Dolores Urbajs. Glavni urednik: Slavko Marčen. Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar. Lektor: Herta Erman. Grafična priprava in tisk: GeeMGe d.o.o. Zagorje ob Savi Naslov uredništva: Steklar Hrastnik, C. 1. maja 14. tel.: 0601 42 006. Po mnenju urada za informiranje pri vladi Republike Slovenije (št. 23/32-934) z dne 25. 1. 1993 je glasilo proizvod informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek.