21
Dopisi.
Iz Banata 10. jan. = — Žitna cena je se zniiraj
nizka in morebiti da pride vagdn pšenice še celo na goldinar in pol. Ako pomislimo, da je je tukaj še na velike kupe in da je veliko tisoč in tisoč vaganov (mecenov) še iz mlatili niso, se ni zavzeti nad tako nizko ceno, kakoršne nihče ne pomni. Ker pa kmet in grajšak prodajata pšenico skor po nič, tudi žitni trgovci nastavljajo ceno celo nizko, se le čudimo, ako beremo, da kruh v tej primeri ni cenejši. Bogme! ako je letošnje leto za une „suho'^ leto, je za peke po takem „mastno'^ leto. Kako to? Ali dela to morebiti „Gewerbefreiheit" (svobodna obrtnija)?
Maribor 15. jan. (Iz citavnice.) Dne 22. t. m. ob poli 7. zvečer bode glavna skupščina, pred ktero blagajnik po društvenih pravilih položi preteklega polleta račun. Potem bode beseda; v načrtu je med drugim tudi kratkočasna igra ,,Domači prepir.'^          Odbor.
V  Celji 16. jan. s: Pri današnji voHtvi za deželni zbor je bil dr. Jakob Razlag enoglasno za poslanca izvoljen. Izmed 225 volivcev jih je, kar je pri tako slabem vremenu veliko čudo, 223 prišlo; le samo dva nista bila osebno pričujoča: eden je bolan in je svoj volitni list sosednemu volivcu dal, kar pa ni bilo zadosti, ker po postavi mora vsaki volivec osebno pričujoč biti; drugi pa je zdravnik, in je bil nategoma k hudo bolni ženi poklican in je moral dolžnosti svojega stanu spolniti. Takošne volitve na Stajarskem — in menda tudi drugod — še ni bilo, posebno, če se pomisli , koliko da se je delalo za nasprotne, visoko postavljene kandidate. Tudi štajarskim Slovencem se bodo vremena zjasnile, milejši ko zdaj jim zvezde sijale. ,,E pur si muovej^^   Slava vrlim volivcem!
Drvaiija na Staj. 13. jan. — Nekako trenutkov od sv. Trojice proti večeru stoji zala hišica, mala vesela kolibica, na široko znana po svetu; ko 10. dne tega meseca tamo mimo sanjkam, ne slišim več prijaznega vabila mojega prijatla; žalost vlada tukaj in tihoto drami le jok zapuščene vdove in petero malih otročičev. Gospodar Jožef Peklar, pošteni in veseli krčmar in mesar, kteri je svojo slovensko domovino ljubil in bil ves mož po volji Božji, je sklenil življenje svoje že v 40. letu svoje starosti. Pokopali so ga 11. dne t. m. Naj vrlemu možu „Novice", ki jih je ranjki rad čital, postavijo ta mali spominček temveč, ker je bil deleč po deželi dobro poznan. Rad bi še tudi kritiko pisal o tem, kako je bil ozdravljan; al — ker črna zemlja več nazaj ne da, kar je v se vzela, molčim o ledu in loji in o mrzli pesi, ki so mu jih na prsi po-kladali pri unetih pljučah! — Bodi mu žemljica lahka!
Jakopič.
V  Franiu na Staj.  1. jan. J......c. — Pol ure
od postaje Račke v precej široki soteski proti zahodu ]e ves 8 farno cerkvijo, po okrajšanem imenu „Fram." Imenuje se tako po gradu „Frauheim'% prej „Prei-heim^^, ki je nekdaj, stoje na grebenu zahodnjega brega, čul nad hišami raztresenimi po obojeplatni soteski. Sedaj samo stolp in nekaj zidovja še strmi proti oblakom. Podnožje gradii in grebeni soteske v jeseni marsikterega razveselijo in okrepijo s svojo zlato kapljico, dobroznano po svetu slovenskem; morebiti je tudi že marsikterega Nemca ta kapljica gotovo v prijatla Slovencev spreobrnila. Ves deli majhen potok, ki pa, akoravno precej majhen, jo vendar oživlja in bogati. Nja voda, mogočna v spomladi in v jeseni in po deževnem vremenu, pa tudi pozimi in poleti neusahljiva, goni mline, žage in železna kladva vzdiguje, izpod kterih prihajajo mnogovrstna železna orodja za hišno potrebo na beli dan.   Pred sotesko podravsko polje, za
njo veličastno staro Pohorje in postranoma rodovitni vinogradi — zares po pravem ,,pohorski biser!^^, kakor Tagespošta „Fram'' imenuje. Zavarovan je ta kraj hudega se ve rja, ki ne morene mrzlo pihati, pa tudi Slovenke zavednosti ne popariti. Framčani so Slovenci ne samo v besedi, terauč tudi v djanji. Znano je, da tukajšnji župan T. K. vse soseskine zadeve slovenski opravlja ; znano je tudi, da je tukajšnji učitelj zbudil pevsko družbo , ktero so že v Mariboru, Ptuju itd. z veseljem poslušali. Zavarovan vetrov hude zime je, zavarovan tudi tukajšnjega nemškutarskega duha, zavarovan in prost tudi sitnih slovenskih slavoželj-nežev, prost častilakomnih glav, kajti tukaj vsi le v eno piko merijo: v ndrodno zavednost. Ne navezan na dolgočasno polje in ne z vsem trdemu Pohorju pokoren, živi človek lahko v Framu prosto, svobodno kakor tiček med grudo in oblaki; on ima: ,^Freiheim :::::: Freie Heimat."
Kako  pa  bi  se  ta kraj  najbolj  po   slovenski  dal imenovati ? *)
Kjer vino, tam tudi večidel pijančki rastejo. Posebno razvajeni fantalini se radi podnevi in ponoči okoli klatijo, in kakor sove v svoje skrivne, večkrat pa tudi na videz poštene — luknje zahajajo. Delo se priskuti, denarja zmanjka; kaj pa se potem iskuha? — tatvina. Taka je tudi tukaj. Bog ne daj pa, da bi kdo mislil, da Framčani so tega zlega krivi; kakor povsod po svetu, je tudi tukaj Ijulika med pšenico, ktero prav pridno trebi vse hvalevredni župan; on je oster nož nastavil na isto strupeno gobo, da jo kmali odreže. Pošteni Framčani mu vrlo pomagajo. Način iztrebljenja je posebno šaljiv, vendar jako uspešen. V pojasnjenje sledeča prigodba: Bilo je na Štefanov večer hitro po sedmih. Strežnik gre iz štacune okrepčat se in majhno čez četrt ure izostane. Med tem prederejo v štacuno in izpraznejo dve denarnici. Ko se strežnik (commis) vrne, zapazi hitro veliko nesrečo. Urno zažene hrup in spravi sosede po konci. Zberejo se korenjaki soseske in idejo preiskavat sumljivih hiš. Kmali zasačijo enega fanta, in k sreči prav tistega, ki je bil sedaj prvikrat tat. — Strah ga tako obide, da se je tresel neki, kakor šiba na vodi. Kmali obstoji, pa tudi oddelelek ukradenega denarja izroči in razodene svoje pajdaše. Potem še hitijo po druzega in tretjega. Do jutra so že vse tri, pa tudi večidel vse denarje imeli. Sedaj še le se začne Šaljivo uravnavanje. Vsi trije se zvežejo skupaj , srednjemu se posadi kapa narobe obrnjena z rudečim platnom prešita na glavo, in tako se vodijo, da jih vidi vsak, po vesi, pred njimi muzikant gode lovski marš, za njimi in vštric njih pa ljudstvo smejaje se in ploskaj e. H koncu se postavijo na cerkvene stopnice (ne tik pri cerkvi, ampak na stopnice, ki čez hrib k cerkvi držijo), in sedaj še le jih je ljudstvo večidel že iz cerkve prišedše zamoglo prav od obličja do obličja gledati. Pri županu se jim je vest izpraševala, ne zavoljo omenjene tatvine, ta je bila tako dokazana, ampak zavoljo prejšnjih, zaradi kterih so že bili nekteri zaprti, in ne-kteri so še, pa se je celo malo zvedilo. Eden je hitro vse razodel, komaj ko je pomočnika zagledal, drugima pa je nekterekrat po razvajenem bobnu zabobnela, pa tudi vse prejšnje tatvine razkrila in ono osebo, ki se je bila že kot n edo Ižna vrnila domii iz preiskave. Komaj se ta osejia naznani, že so korenjaki po konci, in hajd po njo. Cez pol ure se zasliši iz daleka ,,lovski marš*%
*) Ker ta kraj ima nemško ime, bi mogel kdo meniti, da so nekdaj Nemci tukaj prebivali; pa ni tako; samo grad, sedaj razvalina, posestvo nemškega grofa Brandeisa, po gradu okolica in hiae naselnikov ali pri^ehev imajo nemSka imena; druge hiSe in krajine pa slovenska! Kdor ne verje, naj se sam prepriča.                                                                         Pis*
22
Tidi se procesija ljudi vriskajočih in glas se čuje: ,;Strta roža, pa ne živega sv. roženkranca, ampak živega tatinskega." Res je bila roža: fant mlad kakor uni trije , najnč 22 let ne še star, in lep kakor „gart-roža", vendar predrznost in hudobija ste mu iz očes govorile. Ker je tako že bil po unih razodet, bi sicer ne bilo potrebno, ga v spovednico k županu peljati, vendar hotli so skušati njegovo plesnjivost. Tajil je kakor jud pred Božjo martro; ko pa je bikovica ne-kterekrati žarke ulila, se je mutasti duh izgnal, in jezik je razodel, kar ste srce in roka storili v tatvini in ropanji. Tudi je ta fant povedal, da so stariši o njegovi tatvini vedili, da so celo od tega vživali. Iz tega se vidi, da so stariši, rekel bi, vsigdar krivi otrokove hudobije. Sad ne pade deleč od drevesa; kakoršno drevo, tak sad; kar mačka rodi, od kraje živi. Po dokončanem izpraševanji in zapisanem razodenji so se po žan-darju v Maribor poslalj. Framčani pravijo: sedaj se je kači glava odrezala. Ce le ne bodo te rodbine novega plemena zaplodile?! — Ta prigodba, pravijo, bo vsem v spominu ostala; in že zatega voljo bodo se za naprej bali. Izgledi vlečejo!
Senožeče 11. prosenca. ? — Preteklo nedeljo smo slišali razveliven in važen glas v naši farni cerkvi pri zjutranji sv. maši: naš domoljubni gosp. kaplan Anton Z o rman so namreč s prižnice oznanili, da jih je resnična volja, našo mladino o sadjoreji podučevati. Govorili so častiti gospod spodbudno besedo starišem na srce, da bi svoje otroke prav pridno h podučevanju pošiljali , ktero je po sosednih farah že marsikje več let z znamenitim vspehom vpeljano. Pa tudi odraščeni so bili z milim glasom vabljeni, naj se udeležijo poduka. — Lepa beseda lepo mesto najde! In res, vsakemu nazočemu se je vroča solza zadovoljnosti z oČi zdrla zarad oznanjenega že veliko let pogrešanega poduka. — Nadepolno in velike hvale vredno je pa to oznanilo še zato^ ker nam čast. gospod svoje učene moči po svojem lastnem nagonu v naš veliki prid ponujajo. Gospodove misli pa so tudi resnične^ da ni mogoče, da bi se stan tukajšnjega kmetijstva drugače poboljšati dal, kakor po umni sadjo- in živinoreji in po zboljšanji poljedelstva, kakor drage nam „Novice^^ in večletne „Pratike'' *) neprenehoma priporočajo. Bog daj vrlemu gospodu srečo!
IVovoniesto 12. jan. (Gospodu X, B,) Ako gradiva zmanjka vašemu ČešČenemu listu, ne zabite, da enkrat tudi besedo „renegat" vzamete v razpravo, in da pesmico napravite na motto „Tempora mutantur et nos mutamur in illis^^ po napevu ^,0 du lieber Augustin'^ itd.
Iz Kranja 16. jan. — Preteklo sredo popoldne bil je pokop vrlega domorodca in spoštovanega, po vsem Gorenskem dobro znanega trgovca gosp. Konrada Plei-Tveisa, kteri je žalibog za blagor našega mesta prerano sklenil blago svoje življenje, kajti ni zgubila samo ro-dovina njegova v njem skrbnega očeta, temuČ tudi mar-sikaka koristna naprava v našem mestu djanskega pri-jatla in podpornika. Tudi čitavnica naša je zgubila svojega ustanovnika, kterej je kot deoarničar bil do svojega zadnjega diha vrli podpornik. Da mnogo pri-jatlev in znancev ranjega bridko žaluje po zgubi njegovi, pričala je velika množica pogrebcev iz vseh stanov, ki ga je na pokopališče spremila.  Gospodje pevci naše
*) Domovina bo hvaležna Vašemu vrlemu gospodu kaplanu, da se loti poduSevanja v sadjoreji in da nastopi pot, ktero tako slavno hodi mnogo naših duhovnov gospodov, o kterih paS moremo reči, da so k povzdigi sadjo reje v naših krajih največ pripomogli. S poglavnim njih poklicem v cerkvi se lepo veže njih skrb za n4rodno omiko ljudstva in za zboljšanje materijalnega njegovega stanja. Saj se vse tako lepo skupaj veže kakor duša in tel6! Zato Čast in hvala takim možem!                                                          Vred.
Čitavnica so iskrenemu domoljubu skazali zadnjo Čast prepevaje žalostinke na grobu, ki so vsem pričujočim globoko v srce segle. Krije Te zdaj, dragi prijatel, črna zemlja; spavaj v miru! Ostal nam bos vse žive dni v blagem spominu. — Včeraj nas je tudi zapustil priljubljeni nam zdravnik in podpredsednik čitavnice naše gosp. dr. Karol Bleiweis, kterega je c. k. deželna vlada v Trstu postavila za okrajnega zdravnika v To-minu. Gospodje čitavničini pevci in tukaj stanujoči družbeniki „Južnega Sokola" so gospodu dohtarju napravili v petek zvečer k odhodu serenado. — V nedeljo 22. dne t. m. bode v čitavnici velik ples tukajsnih „Sokolovcev", o počitnici o polnoči pa srečkanje za to veselico darovanih dobitkov. Dobil bode namreč vsak deležnik te veselice zvečer pri kaši eno številko, 3 ktero igra na omenjene dobitke. Nadjamo se prav veselega večera. Čitavnica tudi razpošilja svojim udom vabila k veselicam, ktere bodo razun 22. dne t. m. še v nedeljo 5. februarja Vodniku v spomin, in potem 19. februarja, 5. in 26. marca; vsaka se prične ob 72 8. uri zvečer.
Iz Kamnika. (Naznanilo,) Da se nobeden ne more motiti, se opominja, da se na sejmu v Kamniku 20. dne t. m. ne bo smela prodajati goveja živina, pa tudi kozja živina in ovčja ne, ker ni še preklicana prepoved prodajanja te živine na sejmnih v kranjski deželi. — C. kr. kantonska   gosposka v Kamniku 12. pros. 1865.
R o e d e r.
Iz Ljubljane. — V pondeljek ob poli dvanajstih predpoldne je vredništvu došel sledeči v Celji 10 minut po 11. uri oddani telegram: „K VOlitvi deželnega
poslanca je izmed 225 volivcev prišlo jih 223, ki so enoglasno volili dr. Razlaga. Živio!" — In od ust do
ust kakor blisk je šla po mestu prevesela novica, tako nenavadna, da nekteri so celo dvomili, je li resnična, dokler jim ni ravno v Ljubljani bivši g. Dav. Terstenjak dokazal, da ne more drugače biti. Pismo po telegrafu potrjuje pismo po pošti, ki smo ga danes prejeli (glej dopis „iz Celja".) Res, da kaj tacega menda še ni svet doživel. Ako pomislimo, da petero okrajev (kantonov) je imelo voliti, ki so nekteri zelo deleč od Celja, in da grdo vreme ni človeka vabilo na pot, pa vkljub vsemu temu so prišli vsi volivci iz kmetov razun dveh po boleznih zadržanih, in da so vsi enoglasno volili, je res to dogodba, da je v parlamentarnem življenji nima para, — prečastna volivcem, ki so tako lepo pokazali, da se zavedajo svojih ustavnih dolžnosti in pravic, — prečastna izvoljencu, kteri vidi, koliko zaupanje stavi narod slovenski na-nj, — pa zaupnica tudi možem, ki so, kakor nam je njih poziv v 1. listu „Novic" pokazal, očitno pred svet stopili in volivcem svetovali: dr. Razlaga volite za poslanca! — Vi pa, kteri mislite, da ni slovenskega naroda na svetu, — pa tudi vi, ki neslano godete, da narod naš še ni poduČen o politiških rečeh: zapomnite si celjski dan 15. januarja! „Novice" si ga s zlatimi pismen-kami zapišejo v svojo listnico.
Iz Ljubljane. — V seji mestnega odbora 12. dne t. m. je poprašal odbornik dr. Mitteis: kako in kaj je z mestnim proračunom (preliminarom) za leto 1865, -- odbornik Horak pa, kaj dela odsek, kte-remu je bilo izročeno, da pov6 svoje mnenje o mestni muziki. Župan je na prvo vprašanje odgovoril, da je proračun ravnokar prehodil vse predpisane poti in da pride kmali v pretres zboru, — kje pa se kisa mestna muzika, ne ve. Prvo, kar je po danih teh odgovorih prišlo v razpravo, bila je prošnja trgovca Vikt. Bučarja, naj se mu dovoli, da svojo staro kolibo pred Mostom olepša po prezidanji. Zbor je dovolil, in tako krivico poravnal, ki se je blizo 25 let godila posestni-
kom te štacune, da se s svojo lastnino nikakor niso mogli ganiti. Druga razprava je bila o zadevah ponavljajočih in obrt ni j s ki h šol; al čeravno je trpelo dolgo, vendar se ni nič sklenilo, ker zapustila sta zbornico gospoda dr. Ahačič in Horak; ostalo število odbornikov pa je premajhno bilo , da bi bilo moglo kaj skleniti.
—   Kakor današnji „Oglasnik'^ naznanja, je c. kr. deželna vlada odločila darila (premije) tistemu, kdor gosposki ovadi takega, ki je iz hrvaške dežele kako govedo, ovco ali kozo, kože ali sicer kaj tacega skrive v našo deželo zmuzal, kar bi utegnilo kugo zatrositi. Za vsako odrašeno govedo prejme 6 gold., za drobnico pa 1 gold. Premija se plača iz za-sačene živine. Velike hvale vredna je ta postava, ki je vpeljana tudi na Stajarskem, da se odvrne nevarno tihotapstvo s živino iz kužnih krajev.
— C. k. ministerstvo kupčijstva je s sklepom od 2. dne t. m. dovolilo ,,Matici" naši, da so njene pisma, kijih piše c. kr. oblastnijam in uredom, poštnine proste, ako se dajo na pošto z napisom: „V zadevah Matice slovenske v Ljubljani" in so zapečatene z njenim pečatom.
—  Ker je ,,Matica slovenska" v Slovakii izvolila vrednika ,,Novic" za častnega svojega uda, mu je te dni poslala diplom. Krasna listina je; na čelu sta ji Ciril iu Metod; okoli so alegorične slike ved in znan-stev, spodej pa slike slovenskega naroda v Slovakii v različni nošnji, med kterimi je deželni grb.
—  Svetli škof poreški dr. D o bril a so 11. dne t. m., potovaje v državni zbor dunajski, prenočili v Ljubljani pri svetlem našem knezoškofu.
—   V nemškem Solnigradu (Salcburgu) slaven-ska ,,beseda" na čast Vodniku! Tako se nam piše iz Solnograda 11. dne t. m. „Ni nas sicer mnogo Slovanov tukaj — se glasi pismo — al kar nas je , nobeden še ni pozabil domovine svoje; Vodnik pa je vsem zgodovinsk rodoljub. Pošljite nam pripravnih pesem, deklamacij ali kar si bodi tacega, da osnujemo vredno večernico." Da smo vrlim domoljubom brž postregli, ni nam treba še posebno pritrjevati.
—   Dobili smo ravnokar v Ljubljano 1. zvezek „Citalnice" ali podučilnih listov za slovenski narod", ki jih je začel izdajati gosp. Ivan Gršak v Gradcu. Mnogo lepe tvarine so nam prinesli prvi podučilni listi, kterim na čelu stoji resnična Adam Smith-ova prislo-vica: ^Nevednost je najdražja stvar v deželi." Da bi pač ti listi pregnali prav veliko te „nar^dražje stvari" iz slovenske dežele!    Drugi pot več o „Citalnici."
—   2. zvezek M. Vilharjevih glediščinih iger, ki je ravnokar na svetlo prišel, obsega izvirno šaloigro v 2 delih pod naslovom „Župan",   ktera  se   dobiva  pri J.
^Gj&iontini-u,  Lerher-ji in  Kleinmayr-ji po navadni  ceni gediščinih iger.
—  Današnjim „Novicam" je priložen 1. list „Slo-venca", v kterem obširno razlaga, kaj hoče „Slovenec",
^držaje se istih pravil, kakor vsi drugi slovenski časniki.
—  Fabrika   J. A. Vollmer-jeva je na kant prišla. '(Dolgovi presegajo   imetek  veliko  veliko.    Koliko bojo
upniki njegovi povračila dobili, ne vemo; al to vemo, da je škoda za tistih 400 gld., ki mu jih je Heimanova -Stranka v mestnem odboru vkljub vsej pravični prote-stacii mnogih domačih obrtnikov vrinila, da je šel na mestne stroške v razstavo londonsko.
—   „Južni Sokol" bo, kakor je že znano , od no-,yega leta naprej vsaki četrtek svoj večerni shod imel, na pustni torek pa hoče, kakor sv. Silvetra večer staro leto, sedaj pa pusta prav sjajno pokopati. Pretekli četrtek je bil prvi taki shod, prav obilno obiskan, poln bogatega in mikavno  zvršenega gradiva.    Z vese-
23
Ijem zapazimo, da se število „Sokolovcev" čedalje bolj množi, in da se mu posebno obrtništvo in rokodelstvo približuje. Ta dva stanova, kot jedro vsake države, sta mu posebno dragocenjena; zato je tudi v obče želeti, da se nikar preveč ne odmikujeta narodnemu značaju. — Prvi pustni večer v Čitavnici je bil v nedeljo zvečer vrlo vesel in živahen. V tem, ko slišimo, da je strelišče ta večer avanziralo za en cel par (bilo je neki v vsem skupaj 5 parov, ki so se Trpsihori uklanjali), jih je bilo vkljub grdemu vremenu v čitavnici nad 20 parov.                                                                                 '^^
— f/z citavnice ljubljanske.^ Ker napravijo v Kranji bivajoči udje ,,Juž. Sokola" prihodnjo nedeljo veliki ples v čitavnici kranjski, ne bo v nedeljo, 22. dne t. m., v naši čitavnici malega plesa.
Odbor citavnice ljubljanske.
Iz Ljubljane. Zapustivši kranjsko mesto, ker me poklic pelje v Tomin, ne m,orem si kaj, da ne bi se pri odhodu ginjenega srca zahvalil za veliko zaupanje, ki mi ga je zdravniku skazala gorenska stran, in za srčno prijaznost mnogih prijatlov in znancev, pa se posebno častitih udov si, citavnice kranjske in ,,Juznega Sokola/^ Dovolite mi blag spomin, kakor se tudi jaz bom srčno spominjal Vas.   Z Bogom!
17. jan. 1865.                    Dr. Karol Bleiiveis.