Poknežena grofovina tirolska in predarelska
jirolska in Predarelska dežela leži najbolj na zahodu našega cesarstva, visi k trojnemu morju ter je napolnena s planinskimi gorami, kolikor je dolga in široka. Vso Tirolsko pokrivajo čez in čez najvišje planine v našem ce-sarstvu, samo ob rekali se sem ter tja nahaja kaka ozka ravnica. Dežela meji ob Bavarsko, Saleburško, KoroŠko, Italijo. Švieo in kneževino liechtensteinsko. Prvotne Alpe zavzemajo ves prostor mej reko Ino na severnej, ia rekaini Adižo, Izako in Eienco na južnoj strani.. Prelaz Brenner je deli na takozvane otztalske gore, ki so vcčinoma z lcdniki pokritp, in na Visoke Turo, iz katerih se dvi-guje Veliki Venediger 3700 metrov visok. — Adiži in Izaki na jugii se širi
Inomost.
ortleško gorovje z najvišjim vrliom v cesarstvu, ki je znan pod imenom Ortles in je 3900 metrov visok; ua vzhodu od teh so tridentinske planinc.
Glavna reka Ina tefie v Dunav, kamor se izlivajo tudi nekatere druge. na Tirolskem izvirajoče reke. Ren dobiva nekaj dotokov iz Predarelskega ter je drvi v severno morje. Adiža z Izako in pritočno Eieneo pa vali svojc valove v jadvan-sko morje. Ob meji tirolske dežele je bodensko in gardsko jezero.
Prebivalci so po največ Neinc-i, na južnem Tirolskem tudi Italijani. Zaslužek jini daje živinoreja in sirarstvo, po jnžnih krajih tudi vino, sadje in svila; posebno svila je poglavitni pridelek prebivalcev v južnih Tirolih. Obrt je na Predarelskem zelo razvit.
Najmehkejše in najprijetnejše podnebje iraa okolica Meranska; zato pa bol-niki tu sem radi hodijo, da si poiščejo zdravja in krepila,
Glavno uiesto je Inoinost (Inšpruk), z 20.000 prebivalci, ki stoji ob obeh bregovih reke Ine, ne daleč od izliva Sile, ki jej priteka z Bronnoija. Mesto iiua vseučilišče. višjo gimnazijo in realko ter še nekaj drugih ueilnic. izgledno uapravo Ferdinandeum, t. j. muzej deželnih prirodnih priddkov in nmetniških izdelkov z lepo zbirko knjig iu pisern. Posebno znamenita je dvorna cerkev s sporaeniki iz dobe umetnostij, ki so evetele pod imcnoni .,rcnaissanca" (preporod). Y Inomostu vidiš s spomeniki olepšano iiadgrobjc cesarja Maksiinilijana I., vzlasti sluje tii 24 mramornih tabel, ki kažejo v izbokuenih podobali dela cesarjeva iu pa 28 veli-kanskih bronastih kipov, podobe pradedov eesarja Maksiinilijana in drugih kršean-skih vitezov. —
Pobožni junak Andrej Hofer, vi.šji poveljnik Tirolcev 1809. 1., počiva v taj cerkvi. — Na gori Isel pri Inomostu so bile 1809. 1. v dan 12. aprila,  29. niaja
in 13. avgiista krvave bitke, v ka-terili so se Tirolei prav pogumuo ob-našali za cesarja Franca ter so po-trebili sovražnike iz dežele. Mar-tinova stena blizn mesta Inomosta jp Lmenitna za to, ker je ondii, kakor se pripoveduje, eesar Maksimiljan I., streljaje divje koze. zašel bil v največjo nevaruost, iz katere
pa je  bil   svečno otet.
Tirolci so kre-j>ak, jako pogumen in pobožen narod. Nek poseben slog iniajo v stavbah. Tirolsko kniečko poslopje j)oznaš ta-koj jpo vuanjeinlici. Malo iio vsaka hisa iina nad glaviiiini vrati lep in kaj oknsno izdclan hodnik. s katerini s« cloveku pročelje tirolskih  kniečkili
hiš ua pvvi hip prikupi.—Omeuiti uaiii je šc, da je živinorcja pri Tirolcih najako visokej stopiuji, kcr inia dožela travnatcga sveta skoraj petkrat toliko kolikor oralne zemlje. Zatorej imajo Tirolci najlepšo govejo živiuo, ki slovi po vsera našem cesarstvu.
Tirolsko deželo je pridobil Eudolf IV., ustanovnik imenovan. Odstopila mu jo je grofinja Margarita Sirokoustna 1363. 1., kar so tudi tirolski stanovi v Bol-zanskem miru (11. septembra 1363. 1.) odobrili. Pridobitev tirolske dežele je bila najvažnejša dogodba za naše cesarstvo pod vladarstvom Eudolfa IV., ki je ustauovil dunajsko vseučilišče (1365) in začel zidati imenitno stolno cerkev sv. Štefana, ki je s svojim krasnim stolpom še danes najvHČji kras dunajskega mesta.
Glavni kraj na Predarclskem jeBregeue ob bodenskem jezeru ne daleČ od Gebhardske gore, na katerej se je porodil sv. Gebhard in raz katero je najlepši razglud na bodensko jezero, njegovo obrežjo in bližnje švicarske gore.