Uredniška priloga „Kmetovalcu“.
VRTNAR.
List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh
in za sadjarstvo.
Št. 2.	V Ljubljani. 31. januvarija 1888. Letnik 1.
Kdo naj oskrbuje šolski vrt?
Odgovor mi to vprašanje je kratek. Glasi se: Šolski ravnatelj. A pri tem nastaja še mnogo drugih vprašanj. Na ta pa ni moči tako kratko odgovoriti. Pri teh bi se utegnil uresničiti rek: »Kolikor glav, toliko misli". A reševati jih moramo začeti, če hočemo, da bodo sploh kedaj rešena. —
O šolskih vrtili imamo že dva jako važna ukaza. Prvega je izdalo visoko c. kr. naučuo ministerstvo dne 3. uov.embra 1875. št. 15690. Veli pa ukaz: „tTčitelj, ki poučuje mladino o sadjarstvu in vrtnarstvu, uživa tudi dohodke vrtne. Če se preseli, zahteva pa lahko od naslednika, da mu povrne stroške". Drugi ukaz je izdal slavni e. kr. dež. šolski svet dne 29. julija 1887. št. 1274. Ta pa slove: „Na podlogi obstoječih postav je šolski vrt del šole. Ker pa mora za stvarne šolske potrebe skrbeti šolska občina, zato določuje tudi ta, kdo da uživa šolski vrt."
Prvemu ukazu bi leliko očitali, da preveč skrbi za učitelja, a zanemarja občinske koristi, dasi leliko rečemo, da je kapital, katerega je šolska občina založila v šolski vrt, jako dobro naložen že glede pedagogiČne strani. I kaz slavnega e. kr. dež. šolskega sveta odpira pa na stežaj duri neki sarno-volji, ki bi utegnila lepo’idejo šolskih vrtov takoj v spočetku udušiti.
Nečemo se tu spuščati v podrobno kritiko. Vender pa moramo opomniti, da je človek slaba stvar. Velikokrat so mu bolj v čislih malenkostni obziri in osobna korist, nego — sposobnost in splošna blaginja. Omenjeni ukaz daje krajnim šolskim svetom v roke nevarno orožje, s katerim bi utegnilo velikokrat sposobnega učitelja vrtnarja dražiti na kvar dobri stvari; ljudstvo pa ne bi dobilo zaželene pomoči. Uresničile bi se besede Stritarjeve:
„In ljudstvo, kake imaš ti opravke?!
Ti moliš, hodiš za procesijo,
Ti vpiješ živio! in — plačuješ davke". %
l'u treba torej dognati pravne razmere tako, da ima šolska občina od šolskega vrta očitno korist, učitelj vrtnar pa tudi. Saj je znano, da človek navadno dela le tedaj z veseljem, če ima za svoj trud'tudi zasluženo plačilo.
Povem naj torej nekaj svojih misli o tej stvari, drugi naj jih pa preudarjajo, in kritikujejo, da se reč bolje dožene.
Dpgnano je, da so šolski vrti zelo velike važnosti. Zato naj bi zahtevale slavne šolske gosposke, da mora vsaka šolska občina kupiti k šoli najmanj 6 arov velik vrt*). Temu vrtu treba napraviti primerno ograjo; zemljo pa pri-
*) Izgovori so neutemeljeni. Povsod se to lahko zgodi, če ni precej pri šoli dovolj prostora, gotovo pa ga je v njenem obližji na izbiro.
merno zboljšati. Dalje mora šolska občina po odobrenem načrtu oskrbeti primernih potov. Grede naj pa robi lepo prirezana ruiina (vsaj začasno). Ko jo vrt tako urejen, dobi ga šolski ravnatelj v oskrbovanje ob svojih stroških, a tudi v uživanje proti temu, da mora vsako leto dati soseski 100 visokodebelnih dreves, jablan n. p. po 20 kr. hrušek, pa po 30 kr.*)
Na ta	način dobi na 50 jablan 10	gld. in za 50 hrušek 15	gld., skupaj
torej	25 gld.	Ta denar gotovo popolnoma	zaleže za upravne vrtne	stroške. Za
se pa lehko pridela na počivajočih gredicah dovolj krompiija, zelja, fižola, salate itd. Poleg povrtnin pa pridela na dobro urejenem vrtu še tudi lehko nekaj sadja od maternih dreves (Mutterbaume), pritlikavcev, cvetic itd. Naj večji dobiček pa ima od vrta, da se na njem krasno zabava in poživlja duhovno in telesno. Oskrbovanje vrta in drevesnice zahteva z ene strani toliko časa, z druge pa je tako ljubo, da človek niti ne more niti ne mara iskati druzega razvedrila. In to je gotovo veliko vredno! —
Kakšen dobiček ima pa soseska od takega vrta? Kupila je 6 arov sveta, recimo po 20 gld. — 120 gld. Plot, rigolovanje, plauovauje itd. jo je pa stalo 80 gld. Torej je soseska založila 200 gld. če hočejo soseščani imeti najmanj tako	pošteno	drevje (kakeršnoga dobivajo	z domačega vrta) z družili drevesnic,
tedaj	stanejo	jablana najmanj po 40 kr.	in hruške po 50 kr. Pri	50. jablanah
pridobi torej soseska na leto 10 gld., a pri 50 hruškah tudi 10 gld. Torej se naloženi kapital obrestuje po 10u/r. Kakšne obresti pa donaša vrt in drevesnica s pedagogične in posebe z naravstvene strani, to se ne da povedati s številkami, a lehko rečemo, da so gotovo še desetkrat veče. Na ta način ima torej šolska občina lepe dobičke od vrta, učitelj pa tudi dela z veseljem, ker vidi, da si toliko več pridobi, kolikor bolje zna okoristiti prostor glede svojega užitka in glede olepšave svojega bivališča. To bi bilo tudi nekako naravno zboljševanje skromnih učiteljskih plač.
Vse to bi veljalo, če se šolski ravnatelj ne seli, kar prija gotovo njemu in dobri stvari, če pa službo menja, treba doguati, kaj sme z vrta vzeti, kaj pa mora na njem ostati. Na vrtu bi morala ostati vsa materna drevesca (Mutterbaume). Ta bi moral že, kadar jih sadi, zaznamovati za svojino kr. š. sveta. Dalje bi morali na vrtu ostati vsi letniki visokodebelnih dreves in divjaki. A za te bi ga moral naslednik odškodovati s tretjino tiste vsote, katero bode za njo prejel v svojem času. N. pr.: Na štirih letnikih stoji 600 dreves. Recimo, da se mu jih 200 pokonča. Tedaj ostane še 400 dreves (200 jablan in 200 hrušek). Za 200 jablan bode dobil naslednik 40 gld., a za 200 hrušek 60 gld. Tedaj mora predniku plačati za nje vsaj 30 gld. Vse cvetice in vse druge stvari naj pa bodo prednikove in ostanejo le tedaj na vrtu, če jih naslednik kupi od njega.
Tako nekako bi se dala ta stvar urediti. Urediti pa se mora tako ali drugače, če hočemo, da ne bo zmešnjav, prepira in sovraštva.
Janko Žirovnik.
Salata.
Najvažnejša zeleujad na vsakem zelenjaduem vrtu je salata. Tega je pa tudi vredna, ker je zelo zdrava jed ter primerna revežu in bogatinu. Ob vročem letnem času prileže se salata posebno dobro vsakemu, ki mora delati v vročini, pa tudi po zimi spreminja vrsto jedil, katera so ravno na kmečki mizi brez vsake potrebe vedno ene in tiste. V marsikateri hiši ne ostajejo posli samo zato, ker imajo slabo jed: dan na dan kašo, polento ali žgance. Zabolite te jedi še
*) Ume se, da daje z novega vrta drevesca šele od Četrtega leta, kadar namreč doraste prvo cepljenje.

Podoba (>.
tako dobro, slednjič se jih vender naveličajo. Ali je morda salata draga jed? Nikakor ne! Vsak boljši gospodar moro imeti svoj zelenjadni vrt, na katerem prideluje salato. Razumen gospodar zna si tudi brez vseh stroškov iz domačega sadja narediti kisavca (po vinogradnih krajih še laže), sol in zabela pa morata že tako biti v hiši. Kdor si ne more kupiti dobrega salatnega olja, ta naj zabeli salato s Špehom. Po mnogih deželah poznajo sploh le špehovo salato.
Glede obdelevanja salate, delimo jo v poletnjo in zimsko salato. K po-letnjim salatam prištevamo: 1. berivko, 2. glavnato salato (glej pod. 6.) in 3. poletnjo endivijo.
Salata (latinski Uustuca sativa) uspeva dobro skoraj na vaki količkaj dobro obdelani zemlji. Seveda še dosti i bolje na dobri, črni, nekoliko vlažni zemlji. Kompost (mešanec) in gnojnica sta najboljše gnojilo salati.
Salato sejemo od zgodnje pomladi do pozne jeseni, vsakih 14 dni ali vsake 3 tedne. Tako imamo vse leto salato. Berivko imenujemo tisto salato, katero pulimo iz zemlje še prav mlado in potem tako jemo. To salato uživamo, dokler ni še druge, zato jo prvo sejemo in sicer kar počez na gredice. Berivke seveda ne presajamo.
Glavnato salato sejemo od meseca marcija do meseca avgusta ob gotovih obrokih na posebne sejne lešice. Kadar so posamezne rastlinice zadosto velike, pa jih presadimo na grede. Glavnato salato sadimo na grede med kumare, ohrovt, zelje itd., ker salata vzdržuje zemljo vlažno, dokler ne dorastejo imenovano rastline, in ker tako zemljo ua vrtu bolj okoristimo. Predno bi bila salata na poti drugim rastlinam, takrat jo uže tako porabimo. Pridno okopavanje zemlje je glavno delo pri salati, če jo pa zalivaš z gnojnico ob mokrem vremenu, zboljšaš pa izdatno pridelek
Zimsko salato sejemo meseca avgusta ali v pričetku meseca septembra.
Salatno seme pridelaš, ako pustiš naj lepše salatne rastline, da gredo v seme, in kadar so velike, privežeš jih k paličicam, katere vtakneš v zemljo. Ker je seme zelo lahko, storiš bolje, ako nekoliko poprej odrežeš semensko rastline, da zore na senčnem in mirnem prostoru.
Sicer imajo povsod uže dobre skušene salatne vrste, vender hočem našteti vrste, ki veljajo za posebno dobre. Dobra berivka je kodrasta in rumena. Od glavnatih salat posebno hvalijo kamenito glavnato salato, postrvenko in samoglavko. Poletuja endivija je najboljša dunajska rumena, ki sama dela glave, ne da bi jo bilo treba vezati. Zimska salata je rjava ali rumena.
Endivija (latinski cichorium endivia) (pod. 7.) raste povsod tam, koder navadna salata. Endivijo sejemo konec meseca junija ali v pričetku julija na sejne lešice ter presadimo potem sadike na grede v vrsto. Vrste naj bodo po 25 — 30cjm narazen in ravno toliko narazen rastline v vrsti. Med rastjo obdeluj endivijo tako kakor navadno salato, kadar pa ima uže liste dobro razvite, zveži jih s slamo na vrhu skupaj. Tako obledijo notranji listi in postanejo nežni. Kadar so rastline povezane, ne prilivaj jim, da ne pride voda v osrčje, ker potem gnijejo. Predno pritisne jesenski mraz, poberi ob suhem vremenu endivijo ter jo shrani v klet ali pa v pokrite suhe jame na vrtu. Najboljša vrsta endivije je rumena kodrasta.
Podoba /.
8
Vsa tukaj imenovana semena salatnih vrst prodajata \Viesclmitzky & Clauser na Dunaji (V ira; [., Wallfischgasse 8).
Presajanje zelenjadnih rastlin.
Kadar postanejo rastline na sejalni gredi dovolj močne, presadimo jih na stalno mesto. Imej pa vedno v čislih, da niso slabotne rastline ravno tako za nič, kakor starikave.
Sadike vzdigni iz zemlje s topim, lesenim ali železnini klincem. Navadno jih kar rujejo, a pid tem poškodujejo korenine. Ako ni treba sadik daleč nositi, dobro jim je pustiti kepo zemlje, katera se jih drži.
Na stalno mesto sadimo rastline s sadilnim klinom. '/ njim naredimo namreč v zemljo navpično luknjo, v katero postavimo sadiko. S klinom pritrdimo potem zemljo od vseh strani k sadiki. Sadika naj pride v zemljo nekoliko milimetrov globoče nego je poprej rasla, to sosebno velja za ohrovt, zelje in kolarabe. Sadikam, katere imajo srčno korenino, odščipnemo polovico te korenine. Kadar sadiš, pazi, da dobodo korenine naravno lego, ne pa, kakor je mnogokrat videti, da so zavite in molijo iz zemlje ven. Rastlinam, katere delajo veliko listja, odščipui pri sajenji polovico listov. (Hej, da ne pride nič zemlje na srčne liste.
Vsajenim rastlinam prilij dobro, pa ne z močno gnojnico, ker ta več škoduje, nego koristi.
Sadike se hitreje prirastejo in uspevajo bolje, ako jih varujemo hude vročine in velikega mraza. V ta namen jih pokrivajo s preprostimi, iz vrbovja spletenimi koški, s cvetličnimi lonci ali pa s papirnatimi škrniclji, kateri so namazani z oljem. Pod takim pokrivalom ne usihajo ob hudi opoludanski vročini nežne rastlinice, ob velikem mrazu (t. j. spomladi zjutraj) pa ne zmrzujejo. Tako pokrivanje pa ni v nobenem obziru potrata, ker se ti vsako sajenje obnese dobro, uiti ni treba v drugič ali celo v tretjič podsajati, in rastline uspevajo tudi bolje. Taki koški ali škrniclji trpe več let, ako ravnaš ž njimi skrbno. Kadar ni mraza in vročine, ali kadar so rastline, uže dovolj krepke, takrat seveda jim ni treba pokrivala.
Raznotere vrtnarske reči.
Proti zajcem. Kmetijski list „L’ Agricolla meridian" poroča, da zajci ne glodajo drevja niti ne hodijo blizu, ako namažeš drevje z vodo, v kateri si namakal dlje časa pasje blato. Ker ni težko to poskusiti, priporočamo, da kodo to stori ter nam sporoči ob uspehu.
Salato si moreš ohraniti nežno tudi ob hudi vročini, ako natrosiš, kakor priporoča vrtnarski list „Flora“, okoli salatnih rastlin drobnega, starega in dobro razkrojenega gnoja. Ta naredi zemljo svežo in rahlo ter tudi ob enem gnoji, kadar prilivamo.
Draga jabolka. Pred kratkim smo dobili v roke cenik nekega Tauberja v Meranu, ki trži s tirolskimi jabolki. Vsake vrste jabolka so četvera in sicer: Kabinetno blago, blago prve in druge vrste ter blago, ki hodi na vago. Cene prvih trojih jabolk veljajo za 10 jabolk. Najdraže jabolko je beli zimski kal vil; 10 kabinetnih jabolk te vrste stoji 5 gld. Tirolskega rožmarina deset jabolk stoji le 2 gld., 10 mešanckarjev celo le 80 krajcarjev. Seveda so to jabolka le z pritličnega drevja, brez nikakeršne pege ali madeža.
Založba c kr. kmetijske družbe kranjske
Odgovorni urednik Gustav Pire.	Tisk J. Blaznikovih naslednikov.