NA SLO V—A DDRESS : Glasilo K. S. K. Jed note 6117 St. Clair Act. CLEVELAND, OHIO Telephone: IIEnderson 3912 • TAJNIKI(CE) Pošljite nam imena novih odbornikov za 1. 1938 Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota je pr v a in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki Posluje že 43. leto GESLO KSKJ. JE: Vse za vero, dom in narod!" Entered « Seeond Cla- Matter December Itth. 1923 at the Post Office at Cleveland. OhKU.teth.Ael 1 Awt Mth. I0U. Aoeepted tar Mai** at BpM Rate of P~ta«e Provided for I« Section 11«. Act of October 3rd. »17. A.thortaed on Ma, Kd, 1.1» NO. 2 — ŠTEV. 2 CLEVELAND, O„ 12. JANUARJA (JANUARY), 1938 LETO (VOLUME) XXIV. LEP ZAKLJUČEK KAMPANJE-2185 NOVIH ČLANOV IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE V POJASNILO GLEDE NOVE LESTVICE ASESMENTA Naznanilo, da je glavni odbor odobril American Experience 3»;>'< lest/ico, ki je stopila v veljavo 1. t. m. in po kateri lestvici se računa smrtninski asesment po 1. januarju t. 1. v Jednoto pristopilim članom in članicam, je povzročila precej razburjenja in nezadovoljstva. Sklep glavnega odbora se kritizira na razne načine. Eni zatrjujejo, da naj bi se z zadevo počakalo do konvencije in da naj bi delegacija prihodnje konvencije zadevo rešila. Drugi zopet pravijo, da dokler novo lestvico zahteva samo država Ohio, da naj bi bila ta lestvica obvezna samo za članstvo države Ohio, ne pa za člane v državah, v katerih se na podlagi državne postave tega ne zahteva. Ko je bilo pred nedavnim v uradnem Glasilu neke druge sosedne slovenske Jednote naznanjeno, da je odbor dotične organizacije odobril slično plačilno lestvico, ki velja samo za članstvo države Ohio, ni pa obvezna za članstvo drugih držav, v katerih Jednota posluje, je to naznanilo povzročilo nove kritike, ki pravijo, zakaj bi se pri naši Jednoti ne uveljavilo plačilne lestvice na sličen način, kot jo je uveljavil odbor sosedne slovenske Jednote. Da ne bo nepotrebnega razburjenja in kritiziranja naj služi tole v pojasnilo: Glavni odbor ni nikdar priporočal posebnih naklad ali zvišanja asesmenta, razun, če je bilo to neobhodno potrebno ali pa. kadar je bil vsled državnih postav in zahtev primoran to storiti. Nepobita resnica je, da je naša Jednota nadsolvetna, kar pomeni, da je finančno močna. Glavni odbor ni odobril in uveljavil novo smrtninsko lestvico iz Jednotinega finančnega razloga, pač pa |e bila odobrena zato. ker se je moralo zadostiti postavam države Ohio. Res je tudi, da postava države Illinois, kjer je naša Jednota inkorporirana sedaj še ne določuje 3American Experience lestvice. Resnica pa je tudi, da imamo krajevna društva v 21. državah. Torej ni dovolj, da se vpošteva samo postava države Illinois, ali da se Jednotino poslovanje vrši smislom postave države Illinois, kjer je Jednota inkorporirana, pač pa moramo vpoštevati in se pokoriti postavam vsake posamezne države, v kateri imamo postavno dovoljenje do poslovanja. 4 V državi Ohio je dne 14. avgusta lanskega leta stopila v veljavo nova postava, ki določuje, da je poslovanje dovoljeno le onim organizacijam, ki poslujejo na podlagi American Experience 314% lestvici. Ker pa pretežna večina bratskih podpornih organizacij o uveljavljenju te postave ni bila informirana, zato je načelnik državnega zavarovalninskega oddelka določil, da se z inforci-ranjem (uvedbo) te postave prične šele 1. jan. 1938. Ko smo bili o novi postavi države Ohio informirani, je glavni odbor v smislu pravil člen 6, stran 13, točka 18, pod-vzel potrebne korake in odobril uveljavo American Experience 314' plačilne lestvice za vse po 1. jan. 1938 novo pristopile člane in članice. Če bi glavni odbor ne pod vzel tega koraka kakor ga je, in bi zadevo odložil do konvencije, potem bi od 1. jari. t. 1. naprej do konvencije ali do časa, ko bi bila omenjena lestvica uveljavljena, ne smeli v državi Ohio sprejeti nobenega novega člana (ice) v Jednoto. Ako bi glavni odbor to napravil, ali bi bilo to Jednoti v korist? Bi se li kaj takega moglo imenovati pametno gospodarstvo ? Drugi zopet pravijo, dokler samo država Ohio zahteva omenjeno lestvico, druge države pa ne, da naj bi se nova lestvica uveljavila samo za članstvo države Ohio, ne pa za vse države splošno. Pravimo, da je K. S. K. Jednota bratska podporna org? zacija. Bi li naša Jednota ostala bratska podporna organiza cija, bi se li mogla še nadalje imenovati kot taka, če bi delala razliko med članstvom in bi za ene^in^ste vrste zavarovalnine zahtevala od članstva države Ohfe drugačne asesmente, kakor bi jih zahtevala od članstva v državih Illinois, Wisconsin, Minnesota, Colorado itd.? Bi li bilo bratsko, pravično in pošteno, da bi v eni in isti (smrtninski) sklad, za ene in iste vrste zavarovalnino, članstvo iz države Ohio prispevalo več, kakor pa članstvo te ali one druge države, kjer danes še ni uveljavljena omenjena lestvica? Tretji zopet pravijo, zakaj bi ne sledili vzgledu sosedne Jednote, ki je uveljavila novo lestvico samo za Ohio. Je li glavni odbor dolžan slediti vzgledu drugih organizacij? Moramo li res vpoštevati sklepe drugih organizacij, ne oziraje se na to, če so taki sklepi postavni in pravični ali ne? Dalje na drugi strani t clevelandske novice Zanimiv koncert V nedeljo, 23. jan. zvečer priredi godba društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. v Sloven skem domu na Holmes Ave. svoj tretji letni koncert z ne ko igro, pri kateri nastopijo izključno odborniki navedenega društva. Program koncerta bo nekaj izrednega z najlepšimi godbenimi komadi in tudi s solo točkami. Navedena godba šteje 26 izurjenih godcev, mladih fantov, ki so vsi člani dr-uštva. Upati je, da bo cenjeno • občinstvo iz Greater Clevelanda, oso bi t o članstvo društev KSKJ. ta koncert v velikem številu posetilo. Na operacijo Mrs. Agnes Zobec, 6315 Glass Ave., članica društva sv. Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J., se je podala v Mt. Sinai bolnišnico, kjer se be morala podvreči operaciji. Dobri materi želimo v kratkem boljšega zdravja. Vile rojenice Dne 11. jan. zjutraj so obiskale \ ile rojenice družino Mr. in Mrs. Victor Knaus in ji pustile v spomin zalo hčerko prvorojenko. Mr. Knaus je soudeleženec pri podjetju The American Home Publishing Co. in izboren stavec, ki stavi ves slovenski del našega Glasila. Naše čestitke. Slovenski radio program Slovenski radio program pod vodstvom Dr. James Mallya se bo v bodoče vsako nedeljo oddajal po VVGAR postaji od 1 do 1:30 popoldne in ne več zjutraj. To je v resnici najbolj primeren čas za poslušalce. Smrtna kosa Po kratki bolezni je dne 3. januarja preminul dobro poznani rojak Frank Kralj, po domače Tišlarjev, star 51 let. Doma je bil iz vasi Dob, fara Št. Vid pri Zatični. V Ameriko je prišel pred 24 leti. Ranj-ki zapušča tu žalujočo soprogo Ano, ki se nahaja v bolniški postelji. Njeno dekliško ime je bilo Lauričh. Pokojni zapušča tudi dve hčeri, Ano in Josephine, in brata Antona, v stari domovini pa očeta, štiri sestre, Marijo, Terezijo, Josephine in Alojzijo por. Šraj ter brata Ivana. — Dne 7. januarja je preminul dobro poznani rojak Anton Gerčman, star 59 let in doma iz vasi Leskovec, fara Višnja gora, odkoder je prišel v Ameriko leta 1903. Naselil se je v Forest City, Pa., in v Clevelandu je živel od leta 1929. Pokojni zapušča tu žalujočo soprogo Frances rojeno Turšič, doma iz Bezuljaka pri Cerknici. Zapušča tudi hčer Frances Glo-bokar in dva sina, Antona in Huberta, v domovini pa brate in sestre. Bil je član društva sv. Jožefa št. 12 KSKJ. in še dveh drugih društev. Naj počivata v miru božjem! Ivan Mladineo umrl Dne 6. januarja je v New Yorku v St. Johrt's bolnišnici vsled ponesrečene operacije u-mrl znani jugoslovanski časnikar, književnik in kulturni delavec Ivan Mladineo. Pokojni Mladineo je bil fo jen v selu Pučiste, na otoku Brač, Dalmacija, 9. februarja 1889. V Zedinjene države je dospel pred 30. leti, ko je dovršil gimnazijo v domovini. V St. Louisu, Mo., je nekaj let po prihodu v An^eriko gradu-iral na farmaceutški šoli, toda se ni posvetil lekArništvu, pač pa žurnalizmu. ifil je urednik "Hrvatskog Tjednika" v St. Louisu, in od leta 1916 do 1918 je urejeval "Hrvatski Dnevnik" v Chicagu. a leta 1918 je postal poslovodja jugoslovanskega oddelka Foreign Language Information Service v New Yorku, kjer je uspešno deloval do svoje smrti. Pokojnik je spiral "Povijest hrvatskog naroda," katero delo je bilo splošno priznano. Nadaljna njegova dela so "U predzorju slobode" in "Žetva." Nekaj tednov preden je zbolel, pa je Mladineo dovršil svoje največje delo "Narodni ad-resar," ki se bo izkazalo kot eno najkoristnejših knjig za ameriške Jugoslovane in niih potomce. Pokojni Mladineo je bil vedno in v obče zelo aktiven v raznih organizacijah in pri pevskih zborih. Pred leti je bil predsednik Jugoslovanske pevske zveze ter starosta Jugoslovanskega Sokola. Bodi mu ohranjen najblažji spomin: -o- ŠTEVILO UMRLIH SLOVENCEV V CLEVELANDU L. 1937 Statistika nam kaže, da je tekom lanskega leta, 1937, preminulo v Clevelandu nič manj kot 364 naših ljudi. To je največje število smrtnih slučajev v naselbini tekom zadnjih treh let. Umrlo je vsega skupaj 187 odraslih moških in 120 odraslih žensk in deklet. Dečkov od enega do 16. leta je umrlo v naselbini 39," deklic pa 18. Kot vidimo je umrljivost pri moški mladini še enkrat večja kot pri ženski. Izmed umrlih jih je bilo 31 starih nad 70 let. Smrt pa ni izbirala pri starosti, kajti grabila je enako deteta v nežnih letih, kot mlade zakonske in enako tudi starejše ljudi. Izmed 364 umrlih jih je bilo 261 pri enem ali drugem društvu, mnogo celo pri dveh, treh ali štirih društvih, in le 103 so bili brez vsake zavarovalnine pri naših raznih podpornih organizacijah. Vsi umrli so zapustili za seboj 808 mladoletnih ali odraslih otrok, dočim so v letu 1936 umrli zapustili 869 otrok. RAZNE VESTI PREDLOGA GLEDE VOJNE NAPOVED! Washington, 10. jan. — Danes je prišla na dnevni red pred kongresno zbornico jako važna Ludlowa predloga glede vojne napovedi od strani Združenih držav v slučaju da so iste prisiljene zopet bojevati se. To naj bi se vršilo šele potom splošnega ljudskega glasovanja. Predloga je bila poražena z 209 proti 18 glasovi. torej ostane ta postava po starem, da ima samo kongres to pravico. Proti Ludlowi predlogi je bil tudi predsednik Roosevelt. -o- ZA PRAVICE DELAVSKE UNIJE Newark, N. J., 7. januarja. Spaulding Frazer, dekan tu kajšnje pravne fakultete in odvetnik CIO delavske organizacije je vložil pri zveznem sodišču priziv proti odredbi župana Frank Hague iz Jersey City, da ne sme CIO delavska organizacija zborovati v tem mestu. Temu prizivu se je pridružila tudi American Civil Liberties unija. Kakor zna-no* je dal župan Hague nedavno s policijo odgnati iz mesta nekaj pristašev CIO, kar ji povzročilo resen spopad. -o- AMERIŠKI POSLANIK KRITIZIRA HITLERJA New York, 10. jan. — Včeraj je semkaj dospel bivši a-meriški poslanik za Nemčijo, William E. Dodd, in povedal vzrok, čemu je resigniral. Mr. Dodd, ki je bil svoječasno za profesorja zgodovine na Chicago univerzi, črti nad vse nemškega "Fuehrerja" Hitlerja in njegov režim vsled prevelike nazijske propagande, oz. vsled verske nestrpnosti ker Nemčija preveč preganja vero, cerkev in Žide. Ker je vsa Nemčija prežeta z narodnim fanatizmom in vojaškim du-| hom, je lahko pričakovati v Evropi ponovne vojne. -o- VOJAŠKI ZRAKOPLOV POGREŠAN San Diego, Califs 6. jan. — Neki vojaški napadalni zrakoplov, prideljen VP-7 škvadro-j nu se je moral kakih 200 milj na morju ponesrečiti, ker ni že zadnjih 24 ur ne duha ne sluha o njem. V letalu se jej nahajalo 7 vojakov in častnikov. Pogrešani aeroplan išče zdaj številno bojnih ladij in aeroplanov toda brez uspeha. -o-— KUPČIJA Z AVTOMOBILI USPEVA New York. — Glasilo Zveze J tvorničarjev avtomobilov po-' roča, da se je 1. 1937 zgotovilo in prodalo 5,002,188 avtomobilov in trukov. To število prekaša število 1. 1936 za 8%. December prekosil vse druge mesece. Sestra Hochevar zmagala ZAKLJUČNO KAMPANJSKO POROČILO j Nobenega poročila nismo še s takim veseljem sestavljali in objavili, kakor današnjega, kajti zadnji mesec minule kampanje ženske enakopravnosti je dosegel svoj nepričakovani rekord s 523 člani obeh oddelkov; aktivnih 276, mladinskih pa 247. : V DECEMBRU PREDNJACl II. OKROŽJE II. kampanjsko okrožje sestre Hochevar je pridobilo v decembru največ novih članov, 203, in sicer 101 v aktivnem oddelku, 102 pa v mladinskem. . III. okrožje sestre Likovich je na drugem mestu s 161 novimi člani (99 in 62). I. okrožje sestre Gorišek jih ima pa za december 159 k dobrem (76 in 83). AGILNA DRUŠTVA V DECEMBRU Sledeča društva so pridobila v decembru 10 in več novih članov obeh oddelkov: Sv. Jožefa št. 21 v Presto, Pa.: 9 aktivnih in 35 otrok, skupaj 44. To društvo je imelo do julija samo 3 nove k dobrem, toda v decembru se je izborno postavilo, da je v minulem mesecu prekosilo vsa druga društva. Društvo sv. Frančiška, št. 29, Joliet, 111........26 novih Dr. sv. Janeza Evang, 65, Milwaukee, Wis......23 " Društvo Marije Sedem Žal, 81, Pittsburgh, Pa... 19 Društvo sv. Veronike, št. 115, Kansas City, Kans. 17 Društvo sv. Helene, št. 193, Cleveland, 0....... 15 Društvo sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111............. 12 Društvo sv. Genovefe, št. 108, Joliet, 111........ 13 Društva št. 144 in 246 ....................... 11 Društva št. 45 in 50 ......................... 10 USPEH KAMPANJE—2185 NOVIH Tekom minulih 9 mesecev smo pridobili v naši kampanji 2185 novega članstva, 1200 aktivnega in 985 mladinskega oddelka, kar znaša 243 čl. povprečno na mesec. RAZDELITEV PO OKROŽJIH. — SESTRA HOCHEVAR ZMAGALA I. okrožje: 333 aktivnih, 266 otrok, skupaj 599 II. okrožje: 797 aktivnih, 337 otrok, skupaj 797 "III. okrožje: 407 aktivnih, 382 otrok, skupaj 789 Sestra Hochevar, načelnica II. okrožja je torej zmagala z 8 člani večine. Na drugem mestu je sestra Likovich z 789 člani, na III. pa sestra Gorišek z 599. K lepemu uspehu naše čestitke vsem trem načelnicam, osobito sestri Hochevar. NAJBOLJ AGILNA DRUŠTVA. — DR. ŠT. 55 ZMAGALO Vsa čast in priznanje nastopnim društvom za marljivo sodelovanje v minuli kampanji. Palmovo vejico je doseglo društvo sv. Jožefa št. 55 v Crested Butte, Colo, z 82 člani (25 aktivnimi in 57 otrok). To priznanje gre torej državi Colorado. V označeni državi je tudi drugo najbolj aktivno društvo, društvo sv. Jožefa št. 56 v Leadville z 63 člani. Tretje častno mesto zavzema država Kansas, kjer je društvo sv. Veronike št. 115 z 61 člani. Na četrto mesto pride država Pennsylvania. Društvo Marije Sedem Žalosti št. 81 Pittsburgh, Pa. z 59 novimi članicami. Peto mesto zasluži država Illinois z društvom sv. Frančiška št. 29, Joliet, ki je pridobilo 55 novih. Šesto mesto zavzema društvo sv. Genovefe št. 108, Joliet, 111. in društvo sv. Jožefa št. 169 Cleveland, O., z 53 novimi člani. Na 7. mestu je društvo št. 21 z.................. 47 novimi Na 8. mestu je društvo št. 2 in 148 z ........... 42 Na 9. mestu je društvo št. 157 z................ 40 Na 10. mestu je društvo št. 59 z ................ 39 Na 11. mestu je društvo št. 162 z ................ 34 Na 12. mestu je društvo št. 166 z................. 33 Na 13. mestu je društvo št. 114 in 139 z........... 32 Na 14. mestu je društvo št. 50 z ................. 30 Na 15. mestu je društvo št. 150 z................. 28 Na 16. mestu je društvo št. 146 z................. 26 Na 17. mestu je društvo št. 193 z................. 25 Na 18. mestu so dr. št. 72, 104, 127 in 187 z....... 24 Na 18. mestu je društvo št. 111 z ................ 23 Na 19. mestu so dr. št. 7, 156, 194 in 206 z........ 22 Na 20. mestu je društvo št. 103 in 181 z........... 20 Ostala društva so pridobila manj članov; navedena pa nič: št. 10, 17, 39, 60, 69, 73, 83, 84, 88, 121, 124, 126, 128. 130. 179. 186, 220, 232 in 238, torej izmed 186 je bilo 19 društev neaktivnih v minuli kampanji. Želeti je, da bi zakasnelo nadomestila tekoče leto. Vsem marljivim delavcem minule kampanje naj velja naša iskrena zahvala! . W « - » » (Nadaljevanje ft 1. strani). K. S. K. Jednota je mati slovenskih bratskih podpornih organizacij in kot taka mora ostati voditeljica in kažipot dragim. Oni, ki hočejo nam slediti, dobro; drugi, ki nas nočejo posnemati, prav tako dobro 1 Nikdar ne sme naša Jednota slediti zgledom, potom katerih bi se teptalo bratstvo in delalo razliko med članstvom. Nikdar ne sme naša Jednota posnemati zgledov, ki so nepo-stavni, škodljivi in krivični. Končno želim omeniti še tole: Kadarkoli se pri naši Jednoti kaj pripeti, da ni temu ali onemu po volji, je temu kriv glavni tajnik. Tako je bilo tekom minulih 29 let mojega uradovanja kot tajnik Jednote in ravno tako je danes. Dolži se me, da sem jaz vse zakrivil in to iz razloga, ker sem resolucijo pripravil v taki obliki, da je nova plačilna lestvica obvezna za novo pristopile vseh držav, namesto samo za državo Ohio. Povedano mi je bilo, da naj se le pripravim, da bo grmelo, treskalo in da bodo bombe padale. Prav nič se mi ni treba pripravljati, ker sem že pripravljen. Vsakovrstnih natolcevanj in groženj sem že tako navajen, da me nič več ne vznemirjajo. Najbolj lahka stvar na svetu je kritizirati.. Vse bolj težko pa je, kaj dobrega in konstruktivnega priporočati. t \ : . Pametna in konstruktivna kritika ob pravem času je potrebna in koristna, nasprotna pa je škodljiva. . „ , , j Čeravno imam že več križev na hrbtu, se.moram še vednoj vsak dan učiti. Tudi rad se učim, toda učitelj monf znatj. več,: kakor znam sam, drugače bi bik) samo tratenje dragega Časa. Prav rad priznam, da sem pripravil resolucijo, ki je bjla glavnemu odboru predložena in da je glavni odbor potom te resolucije določil uveljavo nove plačilne lestvice. Ko sem resolucijo sestavljal, sem imel pred seboj članstvo Jednote vseh držav. Kot uradnik Jednote nisem in ne smem delati razlike med članstvom. V mojih očeh je vse članstvo enako, pa naj biva v tej ali oni državi. Vsi imamo dolžnosti, in ker so dolžnosti, mora biti tudi pravica. Če bi uvidel. da bi se moglo zadevo rešiti na kakšen drug način, ne, da bi se krivica godila članstvu države Ohio, bi gotovo resolucijo v drugačni obliki pripravil. Na razpolago smo imeli le dve poti. Uveljaviti American Experience 3' i', i plačilno lestvico obvezno za splošno članstvo vseh držav, ali pa naravnost ignorirati žakon države Ohio, kar pomeni, da bi morali prenehati s poslovanjem v državi Ohio. To je vse kar smo imeli na razpolago. Nobene tretje ali srednje poti ni bilo. • Če bi se uveljavilo novo plačilno lestvico samo za državo Ohio, bi nam bilo poslovanje v državi Ohio, od strani zavaroval-ninskega oddelka ustavljeno. Dokaze imam na rokah, ki jasno spričujejo, da v državi Ohio ne bo dovoljeno poslovanje nobeni bratski podporni organizaciji, ki bi računala smrtninski asesment članstvu v Ohio po American Experience in v drugih državah pa po American Experience 4 1 Kdorkoli na tem dvomi, naj se za informacijo otrne na zavarovalninski oddeleft V Colifmbus, Ohio. Z brirtsMm pozdravom, ' ' Josip Zalar, glavni tajnik. Društvo et. Cfrtttt In Metoda, med članstvom in odborom. In sa- lt. 8. Joliet, lil. Naša glavna letat seja se je vršila dne 19. decembra m. 1., na kateti so bili večinoma izvoljeni vsi stari ali dosedanji uradniki kakor sledi: Predsednik Frank Terlep, podpredsednik Martin Kambic Jr., tajnik Matthew Buchar, zapisnikar to utegne biti prvi korak da se pololaj v splošno raibistri; seveda, tega ne bo mogoče doseči že v par dnevih, pač se bo treba vživeti v nove razmere in metode; to bomo lahko dosegli ko bomo popolnoma spoznali ves položaj in bo za to vzelo nekaj časa. Glavno in najbolj John Znidarsich, blagajnik Fe- : važno pri vsem tem je.medse- lix Jamnik, nadzorniki: John Barbie, Thomas Buchar, Matija Vranesic; bolniški nadzorniki: Louis Zaletel, John Pe-tric, John Papesh; reditelj Joseph .Rakar, umeSčevalec odbora Martin Kambic, bandero-noša in zastavonoše: Anton Kambic, John Papesh, Ben Buchar, Jos. Papesh; društveni zdravnika Dr. Jos. Zalar in Dr. Martin Ivec. i ; Sohratski pozdrav, t Matthew Buchar, tajnik. bojno zaupanje. Star pregovor pravi, da kdor izgubi denar, izgubi mnogo; toda še več- zelo važna, zato pridite VSE, da uredimo zadevo glede bolniške podpore ali pristopa v centralizacijo; na ta način rešimo lahko stvar v zadovolj-nost vseh. • Na decembrski seji so bile izvoljene sledeče uradnice za tekoče leto: Predsednica Mrs. Anna Solomon, Box 65, Middle Rd., Glenshaw, Pa.; podpredsednica Mrs. Johanna Bo-siljevac, tajnica Mrs. Katlr-erine Rogina, 5207 Carnegie ja je pa izguba vestnega in do-J Ave., Pittsburgh, Pa., Telefon: brega prijatelja. Držimo se torej odkritosrčnosti in medsebojnega zaupanja! Z vdanostnim sobratskim pozdravom do vsega članstva natega društva št. 55 in vsega Jednotinega članstva. Filip Jaklich, bivši predsednik. Društva sv. Jožefa, št. 55, 1 fc.-. j Crested Butte, Colo., »V našem Glasilu se uissm oglasil že precej časa. Ker imam pa baš zdaj lepo priliko, prihajam s temi vrsticami, aH s tem dopisom. Zimo imamo še precej milo, vendar je najboljše sedeti v takih dnevih pri zakurjeni peči. Glede dela so tu razmere bolj srednje. Nedavno je neki dopisnik v Prosveti poročal, da se tukaj zasluži od $100 do $200 na dva tedna; to je pretirano in neresnično! Dosti je premogarjev v tej naselbini, ki se morajo boriti za vsakdanji kruhek, da preživljajo svoje družine; zato ne svetujem nikomur da bi hodil semkaj za delom, ker ga sploh ni mogoče dobiti. Zdaj pa še nekoliko o našem ; društvenem delovanju 1. 1937. Društvo Vitezi st.1 Mihaela, broj 61, Ytiungstowh, O. 1 Poziv na s jed nit u 1 » i • Sa oVime naznanjam tevemu članstvu našega društva, da se naša dojduča sjednica če ob-državati v neljelu, 16. januara točno u 2 sati posle podne. To bu važna sjednica za sve članstvo. Prvič če biti prečitano finančno izvešče za g. 1937, k|ko smo napredovali u prošli gedini, druga je važna stvar kar se tiče plačevanja bolestne podpore ili centralizacije. Molim, da uvažujete ovo objavu i dodete SVI na dojduču sjed-nieu. Svaki, koji izostane od ove sjednice bez isprike, plača globu po pravilama. Uz bratski pozdrav, Sterling 4381; blagajničarka Mrs. Mary Balkovec, zapisnikarica Mrs. Mary Goletic; nadzornica bolnikov Mrs. Katarina Plantan, 5533 Camelia St.,-Telefon Sterling 0521; nadzornice: Miss1 Frances Lo-kar, Miss Katherine Evanko-vec, Miss Stephie Turlc; zdravnika Dr. Fabian in Dr. Arch. Naša novo izvoljena predsednica je hči naše ustanoviteljice in večletne tajnice sose-stre Josipine Fortun. Čestitanji. S sosestrskim pozdravom, Katherine Rogina, tajnica. Društvo sv. Srca Marije, št. 86, Rock Springs, Wgo. Vabilo na veselico Vsem onim našim članicam, ki se niso udeležile letne seje naznanjam sklep iste, da priredimo dne 15. januarja veselico v korist blagajne in sicer v Slovenskem domu, začetek ob 8. zvečer. Naše društvo ni že več let i-melo kake prireditve; z mali- jo, ki se vrši v Četrtek, dne 20. jammfja na dotnu predsednice soeestre Težak. S pozdravom, Antonija Struna, tajnica. Društvo sv. Jošefa, št. 110, Barber ton, O. Vabilo in naznanilo Uradno se naznanja vsem članom imenovanega društva, da so bili na zadnji glavni seji izvoljeni sledeči uradniki za leto 1938: Friderik Udovich, predsednik; Anton Gerbec, podpredsednik; Jos. Leksan, tajnik; Jakob Caserman, zapisnikar; Frank Gerbec, blagajnik; nadzorni odbor: Jos. Mekina, Carol Leksan, John Ambrozic; zastavonoša John Zdravje; zdravniki: Dr. Folin, Dr. Wellwood, Dr. Warner. — Društvene seje se vršijo po starem v navadnem prostoru, namreč vsako tretjo nedeljo v mesecu izvzemši v poletnem času; takrat se bodo vršile seje vsak petek večer pred tretjo nedeljo. Prihodnja seja se vrši 16. t. m.„ ne katero ste vabljeni vsi člani, da se iste prav zagotovo udeležite, zakaj na imenovani priti, ako ne, je podvržen kazni. Vstopnina bo 35c za vse, ako pridete, ali ne. - Igral bo Eddie Rosenberger-jev orkester iz Ambridge, Pa. Veselični odbor (moški) bo pripravil potrebno pijačo, ženske pa dobra jedila, da boste vsi dobro postreženi. Dalje naznanjam Članstvu, da bom pobiral asesment vsako sredo zvečer od 6. do 9. ure, potem pa vsako nedeljo popoldne in sicer v našem društvenem domu. Pri tem vas op; zarjam, če ne boste imeli ases-menta do 25. v mesecu plačanega, vas bom moral suspendirati; tako je bil sklep društva in jaz ne morem za drug zakladati iz svojega žepa. Prosim vas torej, da bi redno plačevali. S sobratskim pozdravom, vaš novi tajnik: Frank Batista Jr. Društvo sv. Ane, št. 156, Chisholm, Minn. Naša glavna letna seja se je vršila dne 22. decembra in na isti so bile izvoljene sledeče u-radnice za tekoče leto: Pred- sednica Mary Virant, podpred-seji je ena zelo važna točka za | 8ednica Mary Mlakar ^j^ca Mary Kosmerl, zapisnikarica rešiti, za katero je potreba, da vsi glasujete. Jaz vas torej ponovno prosim, da pr~ Augusta Baraga, blagajničarka Mary Spenko, nadzornice: mi prispevki smo vzdrževale Imbro Mavračič, tajnik, društvene stroške, ki "pa presegajo dohodke. Zato smo se v « korist blagajne odločile prirediti to veselico v nadi, da bo dobro uspela., Pripravljalni odbor že danes prijazno vabi vse Članice in vse naše prijatelje k obilni udeležbi.* Držimo se gesla, da bi drug drugemu radi pomagali^ šaj se ist&- zagotovo pridete na sejo; nc Margaret Janezich, Agnes Ko-imejte nobenih izgovorov, z*-|chevatf Anna RUpar; zdrav-kaj kakor sem že omenil stvar j njka Dr McFariane in Dr. ja_ je zelo važna in je potrebno j cobson da ste navzoči in da glasujete; Spje ge bodo vršile po sta_ po svojem najboljšem prepn-|rcm načinu na sredo po tretji čanju. nedelji v mesecu. Sprejmite moj bratski poz- Vggmu jednotinemu članst- Drušivo Marije Pomagaj, št. 78, Chicago. III. • Naša prihodnja seja se bo Zelo. smo ponosni in veseli le-, vršila v nedeljo dne 16. janu-pegai napredka. Stij ste že več- arja ob dveh popoldne v cer-krat čitali v Glasilu, da naše kveni dvorani sv. Štefana. Cla-društvo prv&či vsem drugim v nice, posebno tiste, ki ste ?a-kampanji žeijske enakopravno- varovane zal bolniško podporo, sti„ saj smo,j.ypifd^ur, pridobili ste uabljei>e,.>da se gotovo u-J ga drži tudi naše društvo. imamo vet , Za malo vstopnino bo dovolj razmotrivati. vsestranske zabave ter razve-82; bilo je 25 aktivnih in 57 Na tej seji bo umeščen odbor jdrila; preskrbljeno bo tudi z izmed vseh ( drugih krajevnih beležite te seje, ker ii društev ntv več novih, in sicer. važnih stvari za raz otrok. za prihodnje leto. Slišale bo-' izbornim okrepčilom. Odbor Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 4, Soudan, Minn. Našemu pekejnimu členu in pijonirju v spomin Dne 27. decembra 1937 je naše društvo in tukajšnja naselbina izgubila vrlega člana in rojaka John Peče-ta, ki je preminul vsled krvnega pritiska na možganih; bolehal je samo štiri dni. Pogreba dne 30. decembra se je korporativno z zastavami udeležilo članstvo našega društva in društva sv. Barbare št. 5 JSKJ. kamor je pokojnik spadal. Pogreb se je vršil s sv. mašo zadušnico, katero je daroval tukajšnji častiti župnik Father John Jerše. Zdaj pa še nekoliko o njegovem življenju. John Peče je bil rojen leta 1868 v vasi Male Kot predsednik sem se ved- ste tudi letpo poročilo. Na lei j bo še na poseben način iznena- dil enega, ali onega, ki bo imel pravo vstopnico. Le pridite, Na veselo V no trudil za napredek društva ni seji je bilo sklenjeno, da ti in Jednote; na .sejah sem ved- društvo priredi dve zabave v Dragi mi John! Pretrpel si vse križe in težave na tem sve- no priporočal, da mora biti prihodnjem letu v korist dru-' da se prepričate! tu, katerih res ni bilo malo. našo društvo v prvi vrsti iA do | Jtvene blagajne, in aicer piknik j svidenje! Saj če človek samo to pomi- tega cilja smo hvala Bogu tu- in veselico v dvorani v jeseni.; S pozdravom, sli, kaj pomeni biti 21 let vdo- di prišli. Odbor za leto 1938 je bil iz- vse in to v času, ko so otroci Lansko poletje smo imeli tu-j voljen sledeči: predsednica Ka- najbclj potrebovali skrbne ma- di nekaj veselih uric, posebno rolina Pichman, podpredsedni- terc, Ti pa zveste žene. Vsega- ko nas je obiskal I. podpred- Ca Mary Markovich, tajnica vedni Bog Ti je naložil Ježki I sednik sobrat John Germ, da Pauline Kobal, 2113 W. 23 St., Mary Tauchcr, predsed. križ, katerega si potrpežljivo nosil kakor zaveden katoliški mož in junaško — do smrti. nam je zapel nekaj krar.nih blagajničarka Johanna Mladic, nadzornice: Lillian Kozek, Mary Tomazin in Alva Jerin, re- pesmi in zaigral nekaj lepih komadov na svoji harmoniki Zato mi vsi društveni člani in j Naše članstvo mu je za to še diteljica Mary Mladic, duhov-članice upamo, da Ti je bil i danes hvaležno. Kličemo mu: Vsemogočni Bog milostljiv j Na zopetno veselo svidenje! sodnik in si gotovo od Boga Zadnja letna seja je biia Ursicn. čul klic: "Pridi, zvesti hlapec., tudi prav dobro obiskana; za-; Zopet i bil z malim zadovoljen, l to me veže dolžnost, da ss | nice, ki ste zaostale z asesmen- tom, da to poravnate, ker društvo nc more za vas kar naprej zalagati in jaz tudi ne morem iz svojega žepa vzeti. Denar pobiram v torek, ee pridete Društvo sv. Genove fe, št. 108, Joliet, lil. Naj prvo naznanjam, da je bil ves stari odbor ponovno izvoljen in dne 2. januarja pa drav, | vu želim srečno novo leto in Joseph Leksan, tajnik, j mnogo uspeha> Pozdrav: Mary Kosmerl, tajnica. Društvo sv. Ane, št. 150, _ Cleveland, O. Društvo sv. Alojzija, št. 161, Članicam našega društva na-| Gilbert. Minn. j znanjam, da je bil izvoljen sle-; y uradu našega društva so deči odbor za leto 1938: , ofttaU tudi za tekoče leto vsi Duhovni vodja Rt. Rev. J.;stari Zborniki in sicer: J. Oman, , predsednica Mrs. Predsednik Lojze Werbic, II. Theresa Lekan, podpredsedni-j podpredsednik Anton Strukel, !ca Mrs. Theresa Yanchar, taj-,tajnik in blagajnik Mike Se-Jnica Mrs. Mary Pucell, bla-tmeia zapisnikar josip Koro-gajničarka Mrs. Josephine;^ nadzorni odbor: Josip No-jMulh, zapisnikarica Mrs. Ag- vak Frank Lappf Jerrv Stru_ nes Žagar, nadzornice: Miss kel; društveni zdravnik Dr. Stephana Možic, Mrs. Anna j Eddv geja se vrši vsako tret-Planinšck in Mrs. Josephine jo nedeijo v meSecu ob dveh Peskar, banderonoša Mrs. An- popoidne v prostorih Lojzeta tonia Debelak, zastopnice za Werbica S. N. Dom Theresa Yanchar in Čeravno že za nekaj dni kas-Theresa Lekan, zastopnice nQ voščim vseeno veselo in skupnih društev fare sv. Lov-|srečno novo ,eto vgemu čianst_ renca: Josephine Mulh in Ma- yu našega društva in Jednote. ry Pucell, zdravnika: Dr. A.; Da, vam Bog mnogo zdravja Ker si te bom čez veliko postavil.": j vsem lepo zahvalim za tako u-Gotovo si prejel krono več- j deležbo; posebna hvala .sobra-nega zveličanja, kar Ti v^i iz | tu Joe Klančarju in sestri An-srca želimo. - • • (fconiji Savpren za Jcp gqvor in Ker že pišem o smrti naj še'vsc,n ^ugim .članom ?a 100^ peči, fara St. Vid pri Stični)omenim da je tukaj' umrla j podporo. Po celo uro trajajoči j drugi dan. me ni treba nikjer na Dolenjskem. V Ameriko je1 dobra ^atoliška žena in mati! debati sem 3C komaj osvobodiI iskati, če sem doma prišel leta 1892 na spomlad. K našemu društvu je spadal celih 42 let; njegova certifikat številka je 332, torej je bil tudi v društvenem oziru pionir. Pokojni John je bil vdovec 21 let; zapušča 5 otrok in sicer: John, Anton in Mary, poročeni, Annie in Frank še samska. Pokojni John je bil globoko veren človek in jako dober 13 otrok; 11 jih živi, dva Sta večletnega predseduj pa umrla. Ta pokoj niča je bi- sk^f uradVn t0 * Z la Mrs. Helena Mesojedec. Si- vzrokov. Zelim novemu odho- cer ona ni spadala k naši Jed- 'ru ^več UR?eha ln najvec i zadovoljstva. društveni član. Svoje ases mente je plačeval redno in tudi v slučaju kake naklade ni noti, pač pa je njen mož in vsah 11 otrok pri našem društvu; zato tudi pokojna Helena Mesojedec zasluži, da ji damo mal spomenik v našem Glasilu. Pokoj niča je bila stara/^46 'let; umrla je torej v najlepši Društveni napredek v zadnjih treh letih mojega pred-sedništva je bil sledeči: Leta 1935 . v mladinskem oddelku 141 čl., koncem leta 1937 pa 173. V odraslem oddelku je bilo pred tremi leti 128 članov, zdaj pa 188. Društvena blagajna se je povečala za čistih $143.00. Poleg tega smo dali za cerkveni zvon $50.00 in nekaj za candy in štiri veselice so bib plačane iz društveno blagajne, kar se ni vršilo pred mojim uradom. Lepa hvala Staro vino, dobra mera in sv. tem raju oba ta naša pokojni-[-vsemu našemu članstvu za pri- ženski dobi. Bože moj, kako bi bila potrebna baš sedaj svo-vprašal ~ čemu mora več pla- jjim zapuščenim otrokom in po-čati. V svojem domačem ali!trtemu možu Ludoviku! Toda privatnem življenju je bil po- mi se ns morcmo ustavljati kojnik eden izmed starih po-,fcozJim ^repom. štenih mož, ki se držijo gesla: • Naj uživata večni mir v sve- če sem bom vzela asesment, ampak jaz ne morem doma ostati in čakati, da bo katera prišla plačat. „ Torej še enkrat vabim VSE članice da gotovo pridejo na sejo. Po seji bomo imele nekaj prigrizka in tudi nekaj za suha grla. Sestrski pozdrav, Pauline Kobal, tajnica. vera — človeka podpira. , ka, prisad?tim sorodnikom pa John Peče je delal ves čas ir.ražam iskreno sožalje. v tukajšnjem železnem rudniku dokler ni dosegel 65. leta starosti, nakar je od rudniška George Nemrruch Sr., « družbe prejema! pokojnino. » predsednik. S pozdravom, jazno sodelovanje in kooperacijo. Sedanjemu ali novemu odboru želim še enkrat največ u-.rvpeha; več kot zadnja tri leta, tako tudi več zadovoljnosti ni vodja Rev. Fr. Alexander j in Father Kuzma so nas tudi Urankar, zdravnik Dr. Jos. E. obiskali, za kar jim lepa hvala. Dalje prav iskrena hvala moram opozoriti čla- j Father Plevniku za tako lepe in spodbudne besede. Dal Bog, da bi se tudi vse uresničile! G. župnik so nam priporočali, da bi kar največ mogoče delale! za mladinski oddelek to leto. Po seji smo imele "lunch," katerega so preskrbele uradnice. Kakšen je bil, bo mogoče poročala gospodična Lasallita, ki nasvje obiskala na tej seji; pripeljala jo je sestra Josephine Ramuta. Kakor znano, priredi naše društvo vsako leto meseca januarja kako zabavo. Tudi to ieto in sicer v sredo zvečer, dne 23. januarja bomo imele v Slovenia dvorani card party in ples. V ta namen smo povabile Mr. Germa, podpredsednika KSKJ., ki se bo istočasno nahajal tukaj na polletnem zborovanju; uverjene smo, da nam ne bo odrekel svojega so-! delovanja ali nastopa na tej naši prireditvi. Tako se bomo zopet poveselili in slišali njegovo lepo petje in igranje na harmoniko. Pripravljalni odbor se marljivo pripravlja, da bo z vsem za vse preskrbljeno; članice so pa prošene, da bi mu šle na roke. Ne pozabite na posebno se-1 J. Perko in Dr. A. Skur. , -n 2adcvoljnosti. Sklenjeno je tudi bilo, da se j Bratski pozdrav, za 25 letnico, ki se vrši to leto /ost> Korošec, zapisnikar. umeščen po Rev. John Plevni- blagoslovi novo društveno ban- i _ ku, župniku cerkve sv. Jožefa | dero in da se na ta dan pri- Dructvo sv Marije Magdalen?, redi banket in da vsaka članica mora kupiti eno vstopnico, ki bo stala $1.00. Nekater, št. 162, C le-eland, O. Cenjenim članicam nazna-c i n jam, da se bo asesment pobi-č lan ice so se precej po seji pri- ral trctji pondeljek. 17. janu-tožile zaradi tako visoke cene . arja med 6 in 7:15 uro zve_ vstopnice. To so članice, ki so j čc.r Prosim> da pridete vse bile na seji in članice ki niso,^^ k5 niste poravnaie as-bile na seji. Jaz vem, da ker c«,menta aH pa pošljite otroke, jih je več pri društvu, da je j VRaj po knjižice, (1a mi jih nemalo težko plačati, ampak ve- fco treba prenašati sem in tja. čina zmaga. Ker na seji je Nahajala so bom v spodnjih bilo izmed 270 članic komaj ■ prostorih stare žole sv. Vida. ena tretina. zato pa prosim, Asesment se bo pobiral še 21. da pridete v velikem številu na j januarja med 6> in 7> uro zvečer in pa seveda 25. med 6. in 3. uro; vsakikrat v spodnjih prihodnjo sejo dne 16. januarja. Seja se bo pričela točno Dr. Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa. Č lanicam našega društva naznanjam, da se bo vršila prihodnja seja v nedeljo, 16. januarja. Na tej seji bomo imele par važnih točk na dnevnem redu. Prvič se vam bo preči-talo letno finančno poročilo in poročilo o delovanju društva, potem bo zaprisega odbora in tretjič imamo na tej seji zelo važno zadevo glede plačevanja bolniške podpore. Ker bo torej prihodnja seja v resnici ob eni uri. Pridite vse in na j proslorih stare šoie Sv. Vida. tej seji je še nekaj točk za rešiti in ako bi se imela katera Prosim sestre, v p oštevaj te mojo prošnjo in čim prej vze-kaj pritožiti, se lahko še na mite knjižice> za kar vam hva- tej seji in se še hihko vse po- ja _ Pozdrav. pravi, da bo lahko vsem bolj ' 3/. Hochevar, tajnici, ustreženo. Ni se treba bati, da bo seja tako dolgo trajala kakor je zadnja ali letna ker po naši seji se bo vršila seja delničarjev S. N. Doma in bomo morale bolj hiteti. S sosestrskim pozdravom, Dr. Marija Pomoč Kristjanov, št. 165, West Allis, Wis. Naznanjam članstvu našega društva, da so bile izvoljene sledeče odbornice za leto 1938: Predsednica. Mrs. Josephine Mary PucelL tajnica. Windishman; podpredsednica, Mrs. Frances Marolt; tajnica. Društvo sv. Jeromma, št. 153, Mrs Mary Petrich. blagajnica, Stvabane, Pa. Mrs Mary Brenner; zapisni- Vabtto m1 veselico karica, Mrs. Kate Hrovat; bol- Prihodnjo soboto zvečer, dne j niška nadzornica, Mrs. Rose 15, januarja priredi naše dru- Bizjak. nadzornice. Miss Jo-štvo svojo letno veselico viphine lmper, Miss Mary lastnem domu. Na to veseli-Mrs Frances Hagen; co mora vsak -član in Članica (Dalle na S. itranl) BARAGOVA ZVEZA Baragova Zven Ima namen: n-.ifSSfSii Vemikl "«lmanje aa neutrudljlvo misijonsko živ- SSLSSf* to " ^ S«®6® delo a« paganskimi Indijanci. . ^rT^iPST?*1 VJernlke k P«n«n»nJu njegove velike ljubezni do Boga ? pobožnega čeKenja Marije. Matere božje. 3. Razširjati med verniki goreče sasebne molitve do Boga. da bi On v svojem neskončnem usmiljenju uslUal naie ponižne protaje, in dodelil veliko milost, da bi mogli enkrat Škofa Baraga častiti kot blaženega v nebesih. • • • Za nadaljna pojasnila se obrnite na uradnike Baragove Zveze Rev. John Plevnik. predsednik, 416 N. Chicago St, Joliet, ni. * IUlnST' P S*teBlJ GUvnlk' OPM- Box 608, Lemont, Rev. M. J. Hiti, pomožni tajnik, 416 N. Chicago St., Joliet, Ul. Z' Alexander Urankar, OPM, propagandni urednik, 1852 . W. 22nd Place, Chicago, HI. • ' • • • Vsak dar v ta namen Baragove Zveze bo hvaležno sprejet. Članarina Baragove Zveze za društva znaša dva dolarja, za posamea- UetTnSrSJs ln 86 Da: ReV J' Hlti' 416 N- Chicago St., Jo- slovenski cerkvi leta 1912, torej pred 25 leti; tedaj je bilo pri tej sv. maši samo 50 vernikov, letos pa polna cerkev. K ustanovitvi te največje slovenske farmarske naselbine v Ameriki, je največ pripomogel nad znani pionir Ignac Česnik. mašnika. Služboval je nato na raznih drugih farah, dokler ni bil v letu 1904 nastavljen na župniji sv. Michaela, kjer je ostal do svoje smrti. S pokojnim Fathrom Mik-šem je izgubila ameriška Slovenija zopet enega svojih go-C. Father Anzelm Mum se rcčih duhovnikov, ki so pravi Država Wisconsin daje priznanje škofu Baragi Leta 1935 je izdala država Wisconsin spominsko knjigo pod naslovom "The Wisconsin Blue Book," vsebujpčo 710on je vstrajal, med tem ko so co, kjer je daroval prvič sv. mašo dne 9. avgusta istega leta. Father Baraga je imel on-di s svojim misijonskim delovanjem več uspeha kakor pa njegovi protestantski sosedje; strani. Na strani 11 se omenja med raznimi obletnicami ali v zgodovini tudi našega slovenskega misijonarja in škofa Friderika Barago kakor sledi: "V juliju 1835 je prišel katoliški misijonar (kasneje škof) Father Frederick Baraga na Madeline otok, kjer je kmalu zatem postavil kapeli--o- protestantski misijonarji zapustili kraj. Father Baraga je bil zelo učen gentleman, kakor tudi vnet duhovnik. Leta 1837 je dal v Parizu tiskati svojo knjigo, v kateri opisuje severne Indijance; to je ena izmed najbolj redkih publikacij iz prve dobe države Wisconsin. Kasneje je največ deloval med Menomonie Indijanci." je te dni vrnil iz bolnišnice sv. Antona v Chicagu; pravi, da ne gre več od nas. Na Štefanji dan (26. dec.) sta obhajala Mr. in Mrs. Ant. Kranjc 80 letnico zakonskega življenja. Naše čestitke! Živela! Pozdrav, Poročevalec. v spomin pokojnemu rev. antonu mikšu (Nadaljevanje s 2. strani) zastavonosilka Miss Anna Ker-hin. Društveni zdravnik je Dr John Stefanez. Naše seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani, samo mesec februarja ne bo na nedeljo, ampak v torek zvečer ob 7:30 dne 8. februarja, radi tega, ker ima društvo sv. Janeza Evangelista, št. — KSKJ. svojo 35 letnico na 6. februarja. Sklenjeno je bilo na seji, da se bomo na dan te slavnosti ob 10. uri dopoldne z regalija-mi zbirale v So. Side Turn dvorani, da gremo potem k sv. maši v cerkev sv. Janeza, in po maši imajo pa banket. Katera misli, da bo šla na banket, naj se pri meni oglasi najkasneje do 20. januarja, ker bom jaz dobila za vas vstopnico. In katera bo pa samo šla v cerkev, pa ne na banket, da boste prišle nazaj v So. Side Turn dvorano ob 2. uri popoldne; tam se zberemo ker se bo ob 3. uri popoldanski program začel; vstopnice i-mam jaz; katere jih še nimate, zglasite se pri meni, iste so po 25c. Prosim, da se boste udeležile polnoštevilno, ker je to naše sobratsko društvo. Na koncu želim še vsem srečno novo leto. S pozdravom, Mary Petrich, tajnica. Dr. Marija Pomoč Kristjanov, št. 165, West Atlis, Wis. Tem potom naznanjam našim članicam, da sem prejele že po naši zadnji seji na dom vabilo za domačo zabavo, ka tero priredi društvo Sestre Slo venije št. 9 J. P. Z. Sloga. Domača zabava bo v Frank Kraljevi dvorani 29. januarja na soboto zvečer. Torej prosim članice, da se polnoštevilno u deležite, ker oni tudi vedno k nam pridejo. Zbiramo se v dvorani ob 8. uri zvečer. K sklepu vabim vse na naše prihodnjo sejo 8. februarja o 7:30 zvečer. Na zadnji seji je sreča doletela sestro Anno Ke gel in je dobila lepo nagrado. Na prihodnji seji bomo zopet imele eno darilo. Katera iz med nas bo srečna? S sosestrskim pozdravom, Mary Petrich, tajnice zorniki: Mary Filips, Edward Filips, Olga Ponikvar; zdravnika Dr. Perko in Dr. Jaffa; zastopnik S. N. Doma v Maple Heights John Fortuna. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu zvečer ob 7. v S. N. D. Dalje naznanjam, da vsak član in članica plača poleg rednega asesmenta vsak mesec še 10c v društveno blagajno in to pričenši 1. januarja. To se je določilo, ker društvo ne namerava prirejati kakega piknika in članstva nadlegovati s tiketi. Asesment se bo pobiralo na sejah in pa vsakega 25. v mesecu v S. N. Domu od 6. do 8. zvečer. Slučajno da pade 25. na kako nedeljo ali praznik, se bo asesment pobiralo en dan prej. Članstvo je prošeno, da to vpošteva. S sosestrskim pozdravom, Antonija Kastelic. -o- DOPISI BOŽIČNI PRAZNIKI NA W1LLARDU Willard, Wis. — Čakal sem, da se kdo oglasi s kakim dopisom iz Willarda, a ker se nihče ne, bom pa jaz poročal, kako so se naši Willardčanje imeli za praznike. Na sv. večer od 9. ure pa do 10:45 je domači g. župnik č. Father John kazal v dvorani premikajoče slike, tričetrt na polnoč se je pa začu\p iz zvonika lepo ubrano pritrkavanje. Kmalu nato so prikorakali člani društva Najsvetejšega Imena z zastavo in kakor sem izvedel, je bilo to na sv. večer prvič v 25 letih, to je napravilo prav lep vtis na vsakega. Med časom da so vsi moški prišli v cerkev, je pa na koru prav lepo igral na orgle Mr. Frank Artach, organist slovenske cerkve na Willardu. Tudi sem slišal prvikrat na Willardu uro ki je udarila polnoč. Takoj nato so se oglasili pevci in krasno zapeli slovenske božične pesmi. V cerkvi je vladal med službo božjo najlepši red, dasi je bila cerkev natlačeno polna vernikov. Med polnočno sv. mašo je pristopila skoro vsa župnija k obhajilni mizi. Tukaj se je videlo v kakem redu verniki prihajajo k obhajilni mizi in zopet odhajajo. Prvič sem videl tak red. — Kakor pri polnočnici, Društvo sv. Družine, št. 207, Maple Heights, O. Na letni seji našega društva je bil izvoljen sledeči odbor za j tako je bilo lepo tudi pri dru-tekoče leto: Predsednik Carllgih sv. mašah na božični dan. Hočevar, 15916 Raymond St.; — Elektriko tudi v kratkem podpredsednik Frank Stavec Sr.; tajn. Louis Kastelic, 5087 Stanley Ave.; blagajnik Jakob Jemec, 5112 Stanley Ave.; zapisnikar Fred M. Filips; nad- dobijo. Vsa čast willardski naselbi- ni. Naj še omenim, da je bila prva polnočnica v naši tukajšnji St. Michael, Minn. — Kakor je bilo že na kratko poročano, se je v torek pred božičem poslovil s tega sveta slovenski duhovnik č. Father Anthony Mikš, župnik na tukajšnji fari sv. Mihaela, na kateri je pa-stiroval skoraj 34 let. Pokojnik je bil že dalje časa slabotnega zdravja, toda kljub temu se je s svojo močno voljo upiral do zadnjega in ga je smrt zalotila takorekoč pri izvrševanju njegove službe. Taka je bila tudi njegova želja, "da umre v jarmu," kakor se je sam izrazil, in bila mu je skoraj dobesedno izpolnjena. Samo tri dni pred smrtjo se je vlegel v posteljo, iz katere ni več vstal. Ker ga v nedeljo, ni bilo v cerkev, so farani vedeli, da mora biti njegovo stanje skrajno resno kajti znano je bilo, da je bila gospodova največja radost, ako je mogel biti v družbi poverjenih mu duš, V resnici se je nato dva dni pozneje, 21. decembra, raznesla žalostna novica, da priljubljenega Fathra ni več med živimi. Njegovo truplo je bilo drugi dan položeno na mrtvaški oder v domači cerkvi in množice ljudstva vseh stanov in vseh veroizpovedi so ga neprestano oblegale. Pokojni si je namreč s svojo miroljubno in prijazno naravo pridobil splošno priljubljenost med tukajšnjim prebivalstvom v teku dolgih let, ki jih je preživel med njimi. Njegov pogreb, ki se je vršil v pondeljek, 27. decembra, je bil najbolj zgovorna manifestacija, kako si je pokojni pridobil ljudska srca. Ob tej priliki je hotel še vsakdo pokazati svojo hvaležnost do dobrega prijatelja, ki ga je izgubil s pokojnim. Nešteto dobrih del, ki pa so ostala skrivna, ker jih ni hotel postaviti na veliki zvon, je odnesel blagi pokojnik s seboj. Številnim je pomagal, bodisi z dobrim nasvetom, ki ga je vedno znal dati s preudarkom in uspešno, bodisi z dejansko pomočjo. Znan je bil Father zlasti po tem, da je znal na lep in miren način poravnati razne spore. "Lepa beseda vedno lepo mesto naj-da," je bilo njegovo geslo, ki se je čudovito uresničevalo v njegovem življenju. Poleg velike množice lajikov se je udeležilo njegovega pogreba tudi nad sto duhovnikov in prisostvoval mu je celo sam nadškof Most Rev. John G. Murray. Pri Requiem maši je streglo 24 duhovnikov in daroval jo je naš slovenski profesor Rev. Francis Missia, nadškofijski direktor za cerkveno glasbo. Med šesterimi častnimi nosilci krste sta bil& tudi dva slovenska duhovnika, namreč Rev. Peter Remškar in Rev. Jos. Trobec. Pokojnik je bil rojen na Vrhniki na Notranjskem, 6. jan. 1871. Študiral je gimnazijo v Ljubljani in v Kranju, na kar se je s skupino drugih dijakov odpravil v Ameriko, kjer je dovršil študije v St. Paul semenišču in je bil 28. decembra 1895 posvečen v služabniki božji ne samo v duhovnem življenju, marveč tudi v zunanjem svetu. Blag mu spomin! o-- OBLETNICA SMRTI MSGR. BILBANA S pota. — Čas beži kot megla pred solncem. Kot bi bilo šele včeraj je pred nami spomin, ko je mrtvaški zvon lan sko leto ob tem času z zamolk lim, turobnim glasom naznani smrt našega prvaka ali minne-sotskega pionirja Rt. Rev Msgr. Matije Bi|bana na Gil bertu, Minn. Njegov namestnik gilbertski župnik Rev. Fr. Schweiger je oznanil, da se bo povodom obletnice Bilbanove smrti dne 14 januarja vršilo slovesno cerkveno opravilo. Zelja Rev. F. Schweigerja je, da se farani obilno udeleže te prve obletni ce; tako so vabljeni tudi rojaki iz okolice Gilberta in od povsod, kjer je bil blagopokoj nik poznan kot vnet misijonar ali delavec v vinogradu Gospodovem in vrl rodoljub. Matija Pogorele. -o- Ljubljana pred sto leti Ljubljana. V Ljubljanskem klubu, ki je zlasti pod predsedstvom dr. Windischerja po stal znan po odličnih predavanjih, ki jih prireja, je nedavno predaval vseučiliški pro fesor dr. Fr. Kidrič o nadvse zanimivi temi "Ljubljana v letu 1828." Verna slika ljubljanskega življenja, ki jo je orisal predavatelj, je nastala v zvezi s prešernoslovjem. To leto je namreč zopet prišel v Ljubljano dr. France Prešeren, poln upov na lepo bodočnost. Bil je to čas, ko sta odločala o ljubljanski modi "Wiener Mo-denzeitung" in "Mercure de France," ki sta predpisovala damam tesen pas in zvonča-sta krila. Čez dvajset let je dobila ta moda ime Bieder-mayer po neki risbi v humori-stičnem listu. Ljubljana je bila tedaj v dobi sveč, postiljan-skih rogov in parizarjev, vendar je že istega leta tudi v Avstriji stekla na Češkem prva železnica. Politično ozračje je bilo v znamenju najtemnejšega nazadnjaštva. Prebivalci so morali imeti spričevala o morali, cvetelo je denunciantstvo in vohunstvo, o najmanjši politični svobodi pa ni bilo govora. V tem času je bila Ljubljana veliko središče blagovnega prometa. Znan je bil pristan v Trnovem in pošta v sedanji Šelenburgovi ulici, ki je urejevala ves osebni promet v smereh proti Trstu in Dunaju. Ljubljana je imela pelt fara. Gosposka fara je bila šent-klavška, beraška šentjakobska, bogata frančiškanska, kmečka šentpeterska, bahata pa trnovska. Vsi uradi so bili tedaj združeni nekako na levem bregu Ljubljanice, večinoma na sedanjem Novem (Turjaškem) trgu in Gosposki ulici; v dvorcu, sedanji univerzi pa ni bilo uradov. Šole so bile vse združene v bivšem frančiškanskem samostanu na sedanjem Vodnikovem trgu; tam je bila štiri-razredna osnovna šola, gimnazija in lice j in tudi licejska knjižnica. Mesto je izgledalo na zunaj kaj lično. Sredina mesta se je odrašala po enotnosti hiš, kjer je prevladal baročni slog. Na te lepe stavbe pa so se naslanjale priproste domače, včasih celo kmečke in s slamo krite hiše. Sprehajališča je i-mela Ljubljana tudi že tedaj; zlasti priljubljena so bila: Zvezda, Lattermanov drevored in orehov drevored med lice-jem in Ljubljanico. Slovensko preporodno giba nje je trajalo sicer že nad 60 let, vendar je Ljubljana na zunaj ohranjala še vedno nemški značaj. Razgovori imovi-tejših Ljubljančanov in tudi dopisovanje je bilo nemško, seveda prav tako uradni jezik. Slovenskih napisov ni bilo. Prvi slovenski napis nad trgovino je bil obešen v Ljubljani šele I. 1834. Edina časopisa sta bila seveda prav tako nemška, znana "Laibacher Zeitung" in "Illyrisches Blatt." Da pa je bila Ljubljana kljub temu slovensko mesto, so to dokazovala domača imena nemško krščenih ulic in seveda zlasti gostiln. Prav tako je gospoda s kmeti in posli občevala slovenski. Nemščina pa je živela od tradicije. Nemščino je podpiralo tudi dejstvo, da je bilo v Ljubljani nad tisoč uradnikov, ker je tedaj pripadala pod ljubljanski gubernij tudi še Koroška. Uradniške plače niso bile bogzna kako velike, pač pa je bila dobro plačana policija. Odvetnikov je bilo v Ljubljani II, v Celovcu pa kar 15. Duhovnikov je bilo v Ljubljani o-krog sto. Bili so povsod spoštovani; udejstvovali so se tudi pri preporoditvenem gibanju, vendar ne vsi. Tudi janzeni-zem je delil {tedaj njihove vrste. Bratovščino je imela Ljubljana samo eno, vendar je imela nemški naslov; predsedoval pa ji je čevljarski mojster. Vojaštva je bilo v Ljubljani dosti, nad 2000 mož, od teh je moral biti vsaj en bataljon od 17. pešpolka domačih Janezov. Plemstvo je izgubljalo vedno bolj na ugledu in položaju, čeprav je imelo prednost v uradih in v častniški službi. Bilo je večinoma obubožano in od 200 plemenitašev jih je imelo v Ljubljani svoje hiše le 27. Ker je bila Ljubljana važno prekladniško in prekupčeval-sko mesto, je seveda cvetela trgovina. Bilo je 25 špecerijskih trgovin, 20 manufaktur, 22 trgovin z žitom in deželnimi pridelki. Primičeva trgovina, ki jo je oče Primičeve Julije s spretnim vodstvom privedel do takega razmaha, je bila največja trgovina v Ljubljani, pa je v tem času že propadala. Trgovci, ki so predstavljali denarno aristokracijo, so bili ze- 0 ponosni. Industrije je bilo malo; znana zvonarna Antona Samasse je bila tedaj lepo podjetje, druga industrija pa je bila rafinerija sladkorja, ki jo je ustanovil tržaški patricij Jakob Vernier v sedanji Kolodvorski ulici. Še sedaj znano staro sukrarno ob Poljanskem nasipu pa so trije tujci vprav tedaj ustanavljali. Čehi so bi- 1 že v dobi propada in le razne zunanjosti in tradicije so še spominjale nanje. Od obrti je poleg trgovine cvetela najbolj seveda gostilničarska obrt. O-brtno priznanih vinarn je bilo tedaj 154, poleg tega še 6 pi-varn in 7 kavarn. Zanimivo je, da so imeli kavarne tedaj v rokah samo Švicarji. Izmed gostiln je bilo tedaj pet do šest gostiln prvega reda, med njimi v sedanji Šelenburgovi uli-j ci "Zur Stadt Wien" in znani' hotel "Slon," ki so mu tedaj pravili "Misbaba." Pa so Ljubljančani ljubili tudi domače oštarije, kjer so si privoščili že tedaj znani cviček. Fi-gabirt je že stal na svojem mestu. Prešernova najljubša gostilna pa je bila "Gostilna na griču" ali "Pri krofasti Metki" na sedanjem Kongresnem trgu. Podjetna gostilni-čarka Metka sicer ni znala pisati, pač pa je računala vse na pamet, in kadar je kvartala, je vedno držala banko. Tiskarn je imela Ljubljana štiri, in sicer Blasnikovo, Eg-gerjevo, Kleinmayerjevo in Sa-nenbergovo. Bile so to manj- še tiskarne. Med knjigarnar- ji sta bila tudi dva založnika, in sicer Kleinmayer in B. H. Korn. Zanimivo je, da so tedaj prodajali knjige tudi v lekarni, ki sta jo vodila J. Wagner in dr. S. Graf. Lekarna je bila v sedanji Trnkoczyjevi lekarni in prve "Čbelice" so prodali največ v tej lekarni. Špecialiteta Ljubljančanov so bili poleg tedanjih trnovskih čolnarjev in nakladalcev ter krakovskih ribičev, tičarji iz Trnovega. Ti so na jesen, ko so se selile ptice selivke na jug, nalovili ogromne množine cip, ki so dobile ime po nemškem nazivu "Zippellerche." Izvažali so jih v Trst, v Gradec in na Dunaj. Poleg gospode je seveda v Ljubljani živelo okrog 2000 delavcev in 3000 služin-čadi. Pravih umetnikov je i-mela Ljubljana malo, tako da je bil v tem času Prešeren gotovo na prvem mestu. Stavbeniki in kamnoseki so bili le o-brtniki. Trije portretni slikarji, med njimi Matevž Langus, pa so imeli razmeroma dosti dela. Značilno za kulturno življenje tedanje Ljubljane je dejstvo, da je bila opera že več let zaprta, dramsko gledališče pa je vedno bolj nazadovalo. Pred šestimi leti' so Ljubljančani zadnjikrat slišali slovensko besedo na odru. Vzrok temu je bilo dejstvo, da so bili vsi igralci tujci. Glasbena kultura je v okviru glasbe napredovala, izven cerkve pa je propadala. Ljubljana je imela tedaj štiri skladatelje, med njimi tri skladatelje cerkvene glasbe. Učitelj glasbe in dirigent Filharmonične družbe pa je bil Čeh Mašek. Gotovo je, da je tedaj bilo v Ljubljani precej slovenskih pripovednih avtorjev, vendar je tiskana beseda v časopisih bila nemška. Pač pa so se v teh časopisih u-veljavljali kranjski nemški verzifikatorji. Značilno je, da sta oba časopisa dajala včasih tudi prostor slovenskim verzom, in če bi se ljubljanski zavedni Slovenci tedaj zavedali važnosti, bi jim kaj lahko uspelo, ustvariti slovensko glasilo iz nemškega. Poleg zavednosti pa na žalost tudi niso imeli dovolj udarnosti. Ljubljančanke so dobivale tedaj z izpolnjenim 16 letom vstop v družbo. Njih izobrazba je bila malenkostna; pele in i-grale so pri Filharmonični družbi. Za politiko se Ljubljančani niso brigali, ker so upoštevali želje cesarja Franca I. in kneza Metternicha, naj prepuste politične skrbi tistim, ki so za to poklicani. Prav majhen je bil odstotek najbolj zavednih, ki so se na tajnih sestankih sestajali in pogovarjali o svoboščinah. Večina ni pogrešala politike in se zato raje zabavala. Za zabavo je bilo na razpolago gledališče (sedanja Filharmonija), dom strelskega društva v Streliški ulici in re-duta na Šentjakobskem trgu. Filharmonična družba tedaj še ni imela lastne stavbe. Žalostno, a resnično je, da je imela drama slab obisk. Opera je bila priljubljena, koncerti do-brozasedeni. Polne pa so bile vedno gostilne, kjer so mnogi peli importirane nemške pesmi, v predmestjih pa slovenske. V splošnem so bili Ljubljančani bolj kozmopoliti kot nem-š k u t a r j i. Indeferentnih napram slovenskemu preporodu je bilo približno prav toliko simpatizerjev slovenskega preporoda. Predsednik dr. Windischer se je predavaltelju toplo zahvalil za izredno zanimivo predavanje, ki dokazuje, kako ogromen je bil študij g. profesorja za največjo monografijo o Prešernu, ki jo je že dokončal. -o- Franc Tršart Ali imata že sto je ga otrok« zavarovanega pri naii Jednoti? Kako so Italijani zasedli Vrhniko Ob smrti gospoda polkovnika švabiča so časopisi poročali, kako je zbiral vojaštvo proti zasedbi Ljubljane po Italijanih. To me je napotilo, da opišem nekaj važnih doživljajev iz dni, ko so Italijani zasedli Vrhniko. Bil sem takrat vrhniški župan. Komaj se je razsuta avstrijska armada umaknila skozi Vrhniko, se že dne 14. novembra 1918, ko smo slučajno stali na križišču ceste, pripelje v avtomobilu iz Logatca italijanski kapetan z veliko italijansko zastavo. Ustavi se in vpraša po županu. Slučajno je stal poleg mene g. Jernej špiler, sedaj trgovec pri Tržiču, ki govori brezhibno italijanščino. Vprašal je namesto mene, ki ne znam italijanski, kapetana, kaj želi. Kapetan je odgovoril, da ima nalogo poizvedeti, če je pri nas red in mir. S tolmačenjem g. špilerja sem mu odgovoril, da je pri nas vse v redu in mirno, ker smo že v svobodni državi. Dostavil sem, da to njega sploh nič ne briga in da Italijani najbrž nameravajo pod pretvezo, da bgdo delali mir in red, zasesti Vrhniko, kakor so pred par dnevi zasedli Logatec. Italijanski kapetan je to odločno zanikal, obrnil avtomobil in se odpeljal nazaj proti Logatcu. Dan prej in tisti dan so bili izpuščeni italijanski ujetniki, vojaških konj je pa kar mrgo-~ lelo po njivah in travnikih. Kmalu nato pošljem kolesarja v Logatec poizvedovat. Ko se je vrnil, je povedal, da Italijani že korakajo proti Vrhniki. Naš sum se je torej uresničil; kaj storiti? Imeli smo že prej malo četo srbskih vojakov, za katere sem naprosil narodno vlado kot pomoč orožništvu. Po prelomu se je namreč tudi pri nas začel gibati zeleni kader in ogrožal javno varnost. Med temi kadrovci je bilo precej pravih vlomilcev in banditov, oboroženih do zob. čez par ur že zagledamo Italijane. Pred njimi sta vozila dva oklopna avtomobila, sledil je celoten pešpolk in slednjič šest topov. Avtomobila sta se ustavila na križišču, kjer sem stal z g. špilerjem. Pristopilo je takoj pet častnikov, ki so vpraša! po županu in izjavili, da bodo nastanili vojake. Odločno sem jih zavrnil, da jih mi ne potrebujemo. če se pa udarno, če se pa udarno premoči, bom nastanil vojaštvo jaz, ki poznam razmere, tako, da vojaštvo ne bo na kupu, ampak porazdeljeno, zlasti pa, da dobe častniki sobe po činu, da ne bo imel poročnik lepše sobe kakor major. Vem iz izkušnje, da to rodi zavist in sovraštvo. Na moje vprašanje, kdo je najvišji poveljnik, so mi odgovorili, da je general. Dobro, sem dejal, general bo nastanjen v hiši g. G. J. Odgovorili so mi, da imajo najstrožji ukaz, da morajo nastaniti generala pri županu, čeprav sem trdil, da je stanovanje g. G. J. veliko lepše ko moje, nisem uspel in tako sem nastanil v hišo g. G. J. poveljnika došlega polka Casaritija. Med prerekanjem s častniki je stopil pred mene za celo glavo manjši mar-šaleto (narednik), me strašno grdo gledal, nekaj blebetal in začel izdirati iz nožnice bodalo, ki mu je viselo pred trebuhom. Ta predrznost me je tako ujezila, da sem izjavil častnikom, da ne bom več govoril, če mar-šaleta takoj ne spode proč. Na povelje je moral maršaleto takoj oditi. Kakih 20 korakov proč na oglu (pri črnem orlu) je stal srbski vojak na straži, ki je vse to opazoval. Naenkrat je prikorakal med italijanske častnike in dejal meni: Ukaži župan, da udarimo. Bil je sam, toda tako neustrašen, da je hotel sam udariti. Pojasnil (Dalje na 4. stranu "GLASILO K. S. K. JENOTr ▼ Zdruflnttb drtiTih UREDNIŠTVO ZN UPRATHElTVO 0117 ST. OLAZR AVENUE Za člana na lata. Za neOane m Ameriko.. Za limarmstro................... .JO 84 .41JD .13.00 OFFICIAL ORGAN OF AND PUBLISHED BY THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UBA. In the Interest of the Order Issued ersry Wednesday da bomo poklicali podpolkov- podpisana 1900. OFFICE: 6117 ST. CLAIR AVENUE Phone: HEnderson 3812 CLEVELAND, OHIO For members yearly-Par non members......... Terms of subscription: ..$0.84 .41.00 Foreign Countries.. .$3 00 K 40-LETMCI INKORPORACIJE NAŠE JEDNOTE Letošnji januar je važnega zgodovinskega pomena za našo podporno organizacijo ker je dne 12. t. m., torej ravno danes, poteklo 40 let odkar je bila inkorporirana. Dasiravno je bila ustanovljena pred tremi leti in 9 meseci že prej, je dobila charter na podlagi odobrene inkorporacije šele 12. januarja 1898. Ta važen datum je najti na vseh Jed-notinih tiskovinah, v pravilih in tudi v našem Glasilu med seznamom glavnih uradnikov. Dne 6. januarja 1898 je stalo pred javnim notarjem James C. O'Connorjem v Jolietu, 111. 10 članov društva Vitezi sv. Jurija št. 3, ki so podpisali tozadevno inkorporacijsko listino in sicer so bili to: Rev. F. S. Šusteršič, Anton Nemanich, Anton Golobich, John Pezdirc, Jacob Bluth, Anton Skoff, Martin Fir, Peter Rogina, *Iohn Grahek in John Zupančič. Prvo-označeni je bil nepozabni jolietski župnik in glavni ustanovitelj naše Jednote, Rev. Šusteršič, ki počiva* na farnem pokopališču na Viču pri Ljubljani, v svojem rojstnem kraju. Drugi je bil večletni glavni predsednik brat Anton Nemanich. Tretji večletni blagajnik Jednote br. Anton Golobich in istotako predzadnji br. John Grahek. Izmed teh označenih jih je umrlo že 7, trije so pa še pri življenju, vsi v Jolietu, 111. in sicer: Anton Skoff, Martin Fir in John Pezdirc. Dal Bog, da bi dočakali še zlati jubilej Jed-notine inkorporacije. Inkorporacijska listina zavzema 10 točk; izdal jo je tedanji zavarovalninski načelnik države Illinois Mr. Jas. R. B. Van Cleave. Tedaj so bili v glavnem uradu sledeči: Anton Nemanich, predsednik; Joseph Agnich, podpredsednik! Mihael Wardian, tajnik; John R. Sterbenz, pomožni tajnik; Anton Golobich, blagajnik; Rev. Ciril Zupan, duhovni vodja; nadzorniki: Maks Buh. Ignac Tancik in John Gouze. Leta 1898 je štela naša Jednota samo 32 krajevnih društev z 1626 člani, premoženja je pa imela $3,676.09. Zadnje društvo je bilo tedaj društvo sv. Alojzija št. 47, Chicago, 111. Kolika razlika v narastku tekom zadnjih 40 let! Danes šteje naša Jednota 186 krajevnih društev, članstva ima nad 35,000, premoženja pa nad štiri milijone dolarjev! Od postanka pa do konca novembra 1937 je pa že izplačala približno 6 in pol milijona dolarjev! Ob štiridesetletnici inkorporacije naše Jednote se moramo spominjati teh naših vrlih Jednotinih pijonirjev, ki so inkor-t poraejo izvršli. Imena istih bodo zapisana z zlatimi črkami v analih naše Jednote. Zaeno moramo biti tudi veseli in ponosni, da spadamo k prvi ali najstarejši slovenski podporni organizaciji v Ameriki, naši dragi K. S- K. Jednoti. Zato jo skušaj mo vedno ceniti in delovati za njen napredek. -o- den je ostrmel in prosil, naj mu razložim to vojaško skrivnost. Povem mu, da sta bila pred vojno dva gospoda iz Trsta člana našega lovskega kluba. Ta dva sta povabila k nam na lov kakih osem lovcev iz Milana, ki so tukaj lovili osem dni, niso pa le lovili, marveč so pridno fotografirali in bili najrajše sami. Ti lovci so bili fini mladi gospodje in mi smo bili prepričani, da so v lovce preoblečeni častniki italijanskega generalnega štaba. Ko je že tudi oblast postala pozorna nanje, so se nemudoma odpeljali s svojimi avtomobili. Eden teh lovcev pa je na svojem stanovanju pozabil vojaški zemljevid, na katerem je imel narisano za italijansko mejo črto "ajdovski zid," ki je bil zgrajen p. K. med Logatcem in Vrhniko. Ves začuden nad tem pojasnilom pravi, da ima tudi on vrisano črto, v kateri je Nauportus. Razgrnil je zemljevid in glej, z višnjevim svinčnikom je imel vrisano tisto črto, o kateri sem mu prej pripovedoval, to je ajdovski zid 5 kilometrov nazaj proti Logatcu. Poleg tega je imel na zemljevidu na tem mestu označeno hišico in tiskano "Nauportus." Ves razburjen, presenečen in žalosten je poveljnik izjavil, da se bo takoj obrnil na višje poveljstvo za pojasnilo, nakar se je poslovil. Drugi dan, 16. novembra, sem sklical občinsko sejo, v kateri smo sestavili odločen protest proti zasedbi s pripombo, Bika dvabiča, da s tvojo armado, ki jo ta* v Ljubljani, prežene Italijane. To protest je f. Spiler takoj nesel italijanskemu poveljniku in mu ga raztolma-čil. Ta dan je priredila italijanska vojaška godba koncert, katerega pa niao poslušali niti otroci. Kapetan je z vojaško četo zopet prišel pre gledat k meni stanovanje za generala in rekel, da ga tudi nocoj ne bo. Tretji dan, 17. novembra, pa prinese isti častnik, ki ga je spremljala močna vojaška straža, 2e v mraku na moj dom sledeče pismo: 48. pešpolk. 17. nov. 1918. Gospodu županu na Vrhniki (pisali so "Oberlaiback"). Dovoljujem si vaše blagorodje obvestiti, da bodo meni podrejene čete vsled višjega povelja v teku jutrišnjega dneva zapustile ta kraj in se bodo umaknile na črto, ki je določena v pogojih za premirje. Pooblaščenec tega poveljstvo bo preskr-bel plačilo nastanitve in drugih eventuelnih* rekvizicij. Casaretti, polkovnik, poveljnik polka. Naslednji dan, 18. novembra, so že v jutranjem mraku korakali nazaj in se res ustavili na črti "ajdovski zid," kjer so ostali nad dve leti. Ob osmih je prišel v mojo pisarno poveljnik po slovo in mi predstavil častnika, ki je plačal nastanitev. Pri tej priliki je omenil, da od polka, ki je prišel ponoči in kampiral na prostem na Sapu, to je 1 kilometer od Vrhnike proti Ljubljani, pač ne bo plačal, ker je ta polk že odšel. Pri odhodu mi je poveljniK rekel, da mu je jako žal, da mora zapustiti ta kraj, ki je tako lep, da je takih le še malo videl. '7*—Angleški državnik Lloyd George rojen 1868. 18—Daniel Webster rojen 1 1782. — Električna pocestna železnica v Clevelandu, O. ot-vorjena 1892. — Otvoritev mirovne konference v Versailles 1919. i*.—Pesnik Edgar Allen Poe rojen 1809. — General Robert E. Lee rojen 1807. 20.—Z a č e t e k gradn j e pa-namskega kanala 1882. — Konec ameriške revolucijonarne vojne 1783. — Predsednik F D. Roosevelt ustoličen 1937. 21.—General Stonewall Jackson rojen 1824. — John Fitch pionirski gradbenik parobroda rojen 1743. 22.—Angleška kraljica Vic toria umrla 1901. — Pesnik Lord Byron rojen 1788. — Ma saker po Indijancih pri mestu Frenchtown, Mich. 1813. 23.—Velik požar v Kansas City, Kans. 1923. — Bitka pri Encarnation, Mehika 1847. 24.—Odkritje zlata v Kali forni j i 1848. 25.—Robert Burns rojen le ta 1759.—Prvi pešpolk zamorcev v Ameriki ustanovljen le ta 1863. 26.—Država Michigan pri stopila v Unijo 1837. — Bessemer "converter" za jeklo patentiran 1869. 27.—Edisonova elektr. žarnica patentirana 1880. — Nemški cesar Viljem II. rojen 1859 28.—Dovršitev panamske železnice 1855. — Raziskovalec Henry M. Stanley rojen 1841 29 — Predsednik Wr. McKin-ley rojen 1843.—Kansas sprejeta v Unijo 1861. 30.—Sedanji predsednik F. D. Roosevelt rojen 1882. Cl.—Governer Goebel umorjen 1900. VAŽNIZG0D0VINSKI DNE- Tragedija otrok v soviet VIMESECAJANUARJA .,eipr±1R0u^ (Nadaljevanje s 3. strani) sem mu, naj potrpi, ker nas je premalo—nezadovoljen je odšel. Med resnimi razgovori smo imeli tudi zabavo. Oproščeni italijanski ujetniki so se hoteli izogniti italijanske vojske in na-daljne službe. Ker je bilo mno go konj brez gospodarja, so te zajahali. V gobce so jim namesto uzde dali "strik" ali stare hlače in zapodili konje mimo šr stoječih vojakov proti Logatcu, da bi ušli. Vsi italijanski klici in povelja niso pomagala nič, le konji so povečini nevešče jahače stresli na tla. Smejali smo se vsi—pravi cirkus "Fumagali." Ko se je nastanitev v redu iz vršila, pride na moj dom četa vojakov in kapetan, ki je želel videti stanovanje za generala. To sobah so vse pregledali, odprli vse omare, posteljo vso preobrnili in v vse kotičke posvetili. Rekli pa so, da general danes še ne pride. Drugi dan, 15. novembra, me je poveljnik obiskal v pisarni. Bil je že prileten mož, silno prijazen, z obraza pa se mu je bral strah. Razgovarjala sva se s pomočjo tolmača g. špilerja. Začel je zopet trditi, da smo zavezniki, da so prišli delati red in mir in da ima ukaz od višjega poveljstva zasesti Nauportus. Odločno sem protestiral proti zasedbi, dejal, da Vrhnika ni Nauportus, da se je zmotil in šel 5 kilometrov predaleč, zakaj željo, do kam bi Italijani radi zasedli, poznam. Ves začu- 1.—Ameriški domoljub Paul Revere rojen 1735. — Otvoritev telefonske centrale v Baltimore, Md. 1879. 2.—Prva ameriška zvezdnata zastava zaplapolala 1776.-»— Država Georgia odobrila ustavo Združenih držav 1788. 3.—Bitka pri Princetonu, N. J. 1777. 4.—Utah postala država leta 1896. 5.—Kapitan John Smith u-jet 1608. — Raziskovalec Zebu-lon M. Pike (Pike's Peak) rojen 1779. 6.—Preds. Theodore Roosevelt umrl 191Q. — New Mexico sprejeta v Unijo 1912. 7.—Preds. Millard Fillmore rojen 1800. — Prvi telefonični pošiljajo sem boljševiki pogovor čez Atlantik 1927. 8.—Bitka pri New Orleans 1815. — Matthias Baldwin dovršil svojo prvo kompletno parno lokomotivo. 9.—Država Connecticut rati- njeni severni zemlji. Celo de- so ruska sovjetska posebnost. To so od vseh zapuščeni otroci brez staršev. Celo v takem zemeljskem peklu, ki je znan vsemu svetu po imenu Solovki, beseda "o-tok Kond" vzbuja grozo. Kaj bi moglo biti še bolj strašnega za prebivalce Solovkov, vajenih misli, da so tukaj zraven njih glasoviti Ovsjanka in Sekira, odkoder se malo kdo vrača živ? ... A vsi Solovčan! dobro vedo, da priti na otok Kond, pomeni v mukah čakati gotove smrti, na katero je redke kdaj treba dolgo čakati. Na otbku Kond bodo prihodnjo zimo umirali vsi jetniki. Če pa bo kateri preživel zimo, bo vseeno kmalu umrl. Že mnogo let neugodne in neudobne" "na za-gib," t. j. da bi čimpreje umrli "naravne smrti" za tifus in lakoto ter se na ta način za vedno pomirili v večno zmrz v "smetiščno travo." I« ta "smetiščna trava" jo začela rasti in vznemirjati mir mogotcev, ki so krivi, da morajo otroci živeti "srečno, brezskrbno" življenje v odtočnih kanalih in jamah. In ne lovijo otrok zato, da bi jih vzgajali in naučili življenja v "vzornih otročjih domovih." Teh domov je malo, otrok je pa mnogo. Najstarejša univerz ropi je univerza v Pavi j i, Italija. Ustanovitelj iste je bil Lothar, pravnuk Karola Velikega. . Za gradnjo velike egiptovske piramide se je rabilo 3 milijo- „ . ...... . .. » . ne kubičnih jardov materija- Saj ubijati in^razuzdati la; ^^ ^ ^^ ^ 13 akrih zemljišča. in matere je bilo veliko lažje, kakor zidati in vzdrževati v redu otročje domove! Na tisoče polovijo teh "tresk zmagovite revolucije," da jih pošljejo v preizkušnjo, varno mesto, odkoder ni povratka za nikogar, — na otok Kond. K mnogim tisočem protirevolucionarcev in kulakov, ki so "zagibli" na otoku Kohd, se dobavljajo novi tisoči, takrat bezprizornih otrok, tistih otrok, ko jih krivda je samo v tem, da soi njihove domove porušili, a starše pobili stvaritelji "novega srečnega življenja." Iz opisovanja očividcev pripeljejo otroke lačne in brez obleke na otok smrti. -Zaženo jih v tiste barake, v katerih so pred njimi umrli že tisoči, morda njihovi očetje in matere. Nobeden jih ne popiše in ne prešteje — čemu? Cemu bi bilo treba vedeti imena tistih, ki bodo vseeno umrli čez nekaj dni. Vsaka dva dni jim dajo vročo vodo, vsake štiri dni — košček kruha. V mrzlih barakah, brez obutve in obleke otroci hitro umirajo za lakoto in boleznijo. Vsak dan 30 do 40 mrtvih otrok odnašajo iz barak. Določeni starejši ujetniki kopljejo za njih grobove. Pokopavajo jih v velikih jamah, po nekoliko stotin v vsako. V začetku otroci jočejo. Prosijo za obleko, jesti, piti. Potem, ko že razumejo, zakaj so jih prepeljali na otok Kond, tiho čakajo konca. Takšen je ta raj, katerega so pripravili za mnoge in mnoge ruske otroke vsi tisti, katerih usta so bila polna dobrih besed o komunističnem raju. Kitajski padarji ali domači zdravniki pripravljajo čudne vrste zdravila iz osušenih kačjih kož, tigrovih brk in zmletih tigrovih kosti. Albanska slovnica. — Malo znano dejstvo je, da je sestavil slovnico albanskega jezika Slovenec. Izšla je leta 1913. In sestavil jo je bil po naročilu avstrijske vlade slovenski vse-učiliški profesor dr. Nachti-gall. Sestava človeškega telesa. — Izračunali so, da sestoji človeško telo iz teh-le sestavin v odstotkih: mišičje 41.8, okostje 15.9, črevesje 8.9, možgani 1.9, koža 6.9 in mast 18.2 odst. Cirkulacija krvi. — Šele le- v Ev- ta 1616 je angleški zdravnik^ Dr. William Harvey ugotovil/j da kri kroži po človeškem te-J lesu. Dr. Harvey je umrl L 1 1657, star 79 let. Baseball. — Prvi baseball klub je bil ustanovljen 1. 1845 | v New Yorku pod imenom—J Knickerbockers. Prva tekmo- ^ valna baseball igra med skupino Knickerbockers in New York Nine se je vršila 19. januarja 1846 v Hoboken, N. J. 1 Zmagali so N. Y. Nine z 23 proti 1 točki. Pouk o spanju. — Na držav- 1 ni univerzi v Texas je ravna- J teljstvo odredilo, da se mora skoro polovica števila študentov v šoli udeleževati pouka o spanju; to velja za bolj slabotne. V ta namen imajo v šoli primerne spalnico z udobnimi posteljami. Stari Grki so imeli strogo postavo glede uživanja vina ! pri bolnikih. Če je kdo pil vino brez zdravnikovega predpisa, ga je zadela smrtna kazen, i tudi potem, ko je ozdravel. tošnjega vinogradskega pridel- bro voljo. G. Julij je kakor ka. Zato se je tisti dan zgr-j zelektriziran skočil pokonci, nilo v Št. Jerneju V3e Krško i tlesnil s prsti in začel pripo-polje. Prišli so peš, na vozo- vedovati o višenjskem loncu Na Dolenjskem je f letno, ko vince zori... PISE DR. FRANC TRDAN ficirala ustavo Združenih držav 1788. — Pesnik Thomas Brown rojen 1778. — Prvi strel počil v ameriški civilni vojni 1861. 10.—Ethan Allen, junak bitke pri Ticonderoga rojen 1737. 11.—Teritorij Michigan ustanovljen 1805.—Ameriški državnik Alexander Hamilton rojen 1757. 12.—Prvi javni muzej v A-meriki (v Charleston, S. C.) otvorjen 1773. 13.—Angleška armada obkolila mesto New York 1770. — Potres v Siciliji 1915. 14.—Mirovna pogodba med Anglijo in Združenimi državami podpisana 1784. — Prvi prekooceanski radiotelefo n s k i pogovor med New Yorkcm in Londonom. 15.—General H. W. Halbck rojen 1815.—Država Vermont se hotela odcepiti od Unije pod imenom New Connecticut 1777. 16.—Prohibici j ska postava stopila v veljavo 1920. — Pogodba za gradnjo podzemeljske želcznice v New Yorku lati ne silijo na otoku Kond. Čemu neki. Tu je carstvo groze, smrti in brezkončnih muk. Nič tukaj ne spominja tistih časov, ko so tu menihi pošiljali v nebo svoje molitve . . . "Otroci—cvetlice življenja]" "Vse za otroke!" "Ni na svetu i zori 1, da moramo tudi mi da-dežele, ki bi storila za otroka lje, če hočemo še za dne priti toliko, kolikor je storila zanje i v Št. Jernej. Njegov gromki glas je izdal. Iz hiše se prikaže stara mati, za njim prisopiha oče s pipo v ustih in končno še mlada dva in dvoje otročičev. Ko zagledajo g. Julija, udarijo vsi hkrati v krik: "Joj, gospod' Julij!" Komaj se poleže prvo' iznenadenje, se že zableste pred avtom kozarci, novi mošt in hleb rženega prepečenca. In potem je beseda dala besedo. Mati so pripovedovali za koliko glav je narastla družina, od kar se je bil poslovil g. Julij, oče so naštevali vse vinske letine od zadnjih pet let, gospodar Janez je tarnal nad ietoš-njo povodnijo, gospodinja Mica pa je medtem polnila kozarce in ponujala okusnega kruha. Bog ve, koliko časa bi še bili kramljali in obujali stare lepe .spomine, da ni pri-vozil mimo avto, ki nas je opo- vih, kolesih, konjih in celo v avtomobilih. V prostorih ondotnega Prosvetnega društva se je po končanih litanijah vršila najprej igra, nato pa je sledila slovesna otvoritev vinske trgatve. Društvena dvorana je bila vsa v grozdju in zelenju. Okrog zelenih miz se je gnetla mladina in starina in nestrpno pričakovala g. stoloravnatelja, ki je imel otvoriti in voditi današnje pomembno slavje. Ko je prišel njegov čas. je vstopil, kakor belokranjski zeleni Jurij obdan od številnega zelenega dvora, od dvornih zelenih pažev, zelenih liktorjev in zelenih ministrov. Mene je najbolj zanimal zeleni venha-citelj, čigar naloga tisti večer gotovo ni bila lahka. Zeleni venbacitelj je imel skrbeti za mir in red in vsakega nepokor-neža na mestu kaznovati, po domače: ven ga bacniti, odtod njegovo značilno ime. Za to težko in odgovorno službo je bil takratni venbacitelj kakor ustvarjen, na zunaj je bil drugi Martin Krpan. Zato so ga vsi dostojno respektirali. Običajnemu prestolnemu govoru g. stoloravnatelja je sle- dilo dvorno pokušanje letošnje vinske kapljice in potem dvorna zabava. Tisti večer se je namreč vse vršilo v znamenju dvornega razpoloženja, le naša četveroperesna deteljica je delala častno izjemo. Poslovila se je od prijetne družbe in njegovi usodi, o slovečem višenjskem polžu in o tisti sloviti črešnji, ki v Višnji gori raste in rodi že dokaj let, dasi Višnjani še danes ne vedo ali so črešnje belice ali črnice, ker jih otroci vselej že zelene pojedo. "Ali pa veš, kje je shranjena salomonska razsodba o višenjskem kozlu?" "Kje drugje kot v mestnem arhivu? Tako važne dokumente, pisane na pergamentu, spravljajo vsi kulturni ljudje v arhive in ognja varne prostore. In Višenjci so kulturni." "O tem ne dvomim, vem pa, da zob časa tudi pergamentu ne prizanese. Tega so se živo zavedali tudi Višenjci, zato so ukrenili drugače: razsodbo so vklesali v skalo na Peščeniku." , "Pa zakaj ravno na Peščeniku?" "Ker je obsojeni kozel tam prejel zasluženo kazen." "Ali ti je morda znana ta razr.odba?" "Drugače pa ne govoril o njej. Poslušaj i Glasi se: Ker j se kozel z zeljem ni gostil, ker j je samo čez plot gledal, zato " bedi v svoji cenci tepen z devetimi udarci. Njegov gospodar Drenulja pa naj ta tepež gleda z zaprtimi očmi, ker je kozla slabo privezal. In zato, j ker mu je ušel, bomo pol ure mahali s palico nanj." ' To je torej tista salomon- j ska razsodba, t A njene izvrši- ! tcv?" naša sovjetska zemlja!" . . . Mnogo, zelo mnogo lepih in krasnih besed so govorili in govorijo komunisti o otrocih. Ljudje bero te besede po celem svetu, gledajo reklamne fotografije, na katerih se veselo smejejo dobro rejeni de-beluščki, in mnogi naivno mislijo: "To je raj za otroke! Po dobri četrturni vožnji smo že bili tam. Št. Jernej leži v ravnini Krškega polja, ob državni cesti Novo mesto—Zagreb. Skozi vas, ki se v sredini razširi v prostoren trg, teče potok Kobila, ki žene mlin. Vas je tržno središče za široko okolico in ima več trgovin in obrtnih . v ... . IX- Je bih-. ia-le: Ko je ze ob sestih in se preko Novega . . ... , .... , 'sonce v četrtič prišlo nad vis- mesta vrnila domov. ! . . T • „ _T ...... . , i njo goro, r.o gnali kozla Lisca Vožnja je bila izprva izred- . T , . ~ ,. .. J „ . , . im Lukeza Drenuljo iz mesta no prijetna. Kako bi pa ne . . . _ , ., „ ' x , » » ven na nrib Peacenik m tam, m bila: Cesta državna, nase raz- , . , . , , v . , . . , kjer so njega dni stala visenj- polozenje dvorno, noc jesensko, , - , ... . , »; vanskih veleposestnikov. Na- posestniške zemlje, ki je bila , JSaši izseljenci jemnino le-redkokdaj plačajo v j stavljena na prodaj, in jo hoče Za nas je mesto Rosario zani. denarju. Pravilo so gotovi pro-; provincijalna vlada pod razme-mivo zlasti zato, ker živi v me-1 centi bodisi od čistega bodisi od rema ugodnimi pogoji razparce-stu samem in v njegovi bližnji kosmatega donosa zemlje, ki jo | lirati. Za ta izdatek je morala okolici kakih 30,000 Jugoslova- obdelujejo. Višina teh procentov, najeti vlada seveda posojilo. Za-nev, med njimi skupno kakih 1,- j je edvisna od kakovosti zemlje, j nimivo je, da te vrste državni 000 Slovencev. Vštevši seveda v ki je seveda zelo različna, od uvi-to število tudi deco naših star- devnosti gospodarja, pa tudi od šev, katero računa argentinski spretnosti najemnika, ki se za zakon že za svoje argentinske dr zemljo pogaja. Komaj 8% naših žavljane. ljudi bo lastnikov zemlje, ki jo Naseljeni so ti naši ljudje skoJobdeluJ'eJ°- Ti propietarios, karo izključno zahodno od veleto- kcr Jlm pravijo, so seveda velika Parana, nekako v ogromnem ko na boljšem kakor najemniki, polkrogu čigar premer bi znašal ker Jim Pač ob istem delu m tre" kakih 200 km in čigar središče ba odrajtovati najemnine, pa tu. je Rosario: Nekako dve tretjini di sicer uživaJ° velik družaben jih živi v provinci Santa Fe, ena u^led- Običajno jih kličejo samo tretjim pa v provincah Buenos 3 krstnim imenom kateremu pri-Aires in Cordoba, vendar tvori-1 stavljajo "don," torej don Juan jo iz različnih vzrokov kljub te- ali don Pedro« kar Je znamenje mu eno samo gospodarsko in znatnega spoštovanja. Najemni-skoro bi rekel družabno enoto,1 na v denarju, ki pa je prav red-ker so tukajšnje zveze med me-j ka> kakor sem že zgoraj omenil, znaša od 35 do 60 pesov za hektar in leto. Kateri stem in deželo mnogo ožje in tesnejše kakor na primer pri nas dema. Rodom so tukajšnji naši izse- plačujejo v blagu in spravijo ves pridelek v vreče in postavijo na postajo, ljenci skero izključno iz Dalma- odd*jo gospodarju 25 - 33% cije, večinoma iz otoka Hvara. j istega in za prodaj sposobnega Slovencev bo manj kakor 5% in I Pridelka, če sprejema gospodar, so skoro sami Primorci in v na-! J'ev zastopnik žito kar v stogu, sprotju s hrvaškim delom naše ; torej predno je biio omlačeno in kolonije, naseljeni v svoji ogro- j očitno, mu je treba oddati 35 mni večini v obeh velikih mestih, j ^/C-več v Rosario in mnogo manj v Čakre ali kmetije Santa Fe. Najmanj bo Srbov, ki čakre, kmetije, ki jih obdeluje spet skoro vsi Črnogorci. je po ena družina, so po veliko-Kakrr drugod, {ako so tudi šte- sti precej različne in merijo od vilo naših izseljencev v Rosariu 80 — 165 ha. Prav za prav rae-in okolici precej pretiravali, saj rijo zemljo po kvadrah. Kvadra ?o je na splošno označevali s 45,-1 meri po naše 16.845 m2. Samci 000 in več. Povsem točno števi-1 si najamejo tako po nekem stalo je hotela v letih 1919 in 1929 rem nepisanem pravilu kakih 40 ugotoviti Jugoslovanska narodna ; kvader za obdelovanje, mladi za. odbrana, center Jadran, ki je iz- konci 50 kvader, družina z odra-ročila zadevne listine novo otvor-1 slimi sinovi 100 kvader. Obdelo-jenemu jugoslovanskemu gene- vanje manjših ploskev ni v ar-ralnemu konzulatu v Buenos gentinskih razmerah več ekono-Airesu. Službeno ljudsko štetje mično, se ne izplača in zato ar-ie naštelo leta 1914 v vsej repu- gentinska plodna zemlja vsaj v blilci samo 1,400 čakarerjev 'rustr acos," ki jih moremo sko-rc v celoti računati med naše. Po vojni fe je število naših kmetov ali čakarjev povečalo. Kmečka naselbina V nasprotju z drugimi našimi . J teh krajih ni parcelirana na manjše poljedelske ploskve ali lote, kakor pravijo tukaj. Ker ie zemlja ravna in brez kamenja, je nad vse pripravna za obdelovanje, posebno za obdelovanje s stroji in more na primer papirji najboljše kurzirajo, sto odstotno. čeprav pa argentinski čake-rerji danes v ogromni večini niso še lastniki zemlje, katero obdelujejo, žive vendar veliko boljše in je njihov socijalni ugled znatno večji kakor na primer pri ras. (Dalje sledi.) -o-- NEKAJ ZANIMIVIH PODATKOV O PAPEŽIH Sv. Peter, prvak apostolov in prvi papež je bil rojen v Beth-saidliji, Galileji; zatem je živel v Antijohiji, odkoder se je preselil v Rim, kjer je prestal mučeniško smrt dne 29. junija, leta 67 po Kristusovem rojstvu. Sv. Cerkev je vladal 25 let, dva meseca in sedem dni. Sedanji papež Pij XI. je 261. papež, v redovni vrsti za sv. Petrom. Od prvih 30 papežev je bilo mučenih 29 izvzemši sv. Dionizija, kasneje so prestali mučeniško smrt še trije. Izmed 251 papežev je bilo dose-daj k svetnikom prištetih 82; 104 papežev je bilo rojenih v Rimu, 103 so biii doma iz drugih krajev Italije, 15 je bilo Francozov, devet Grkov, sedem Nemcev, pet iz Azije, trije iz Afrike, 03cm Špancev, dva Dal-matinca, po eden: iz Palestine, Thracije, Ilolandskc, Portugalske in Anglije. • Vsak moški katoličan neoziraje se na pleme, je lahko izvoljen za papeža, tudi če ni duhovnik ali škof. Ce bi bil slučajno kak lajik ali navaden duhovnik izvoljen za papeža, bi moral biti poprej posvečen v škofa, pre-Jen bi ga vstoličili na Petrov jtd. V»i člani rmim druxi— bi nora It biti zavarovani pri aafl Irdnoti. . _ AJB3 Efcrji lovci v srednjem veku i. Dandanes naša zakonodaja sicer določa precej ostre kazni za lovske tatove in divje lovce. Katoliška moralka na tako zva-no "lovsko tatvino" precej drugače gleda, kakor pa gledajo posvetni zakoni. Zato se v naslednjem ne bomo spuščali v obravnavo o lovski tatvini, ampak bi samo radi povedali, kako je posvetna zakonodaja v starih časih nastopala proti divjemu lovstvu. Jasno je, da je v prav starih časih lov bil svoboden za vse. Ko so zemljo razdelili, je tudi lov postal last \istega,"cigar je bila zemlja. Ko je v srednjem veku fevdalna gospoda imela v lasti vso zemljo — z malimi izjemami svobodnih kmetov — si je na tej zemlji lastila tudi izključno pravico do lova. Vsled tega so nastali veliki boji med zastopniki zemljiške gosposke in med kmeti. Gosposka je neupravičene lovce strogo kaznovala. Zato je že leta 1230 izšlo zakonsko določilo (Sacksenspiegel), ki veleva: "Ker je Bog ustvaril ljudi, jim je dal tudi oblast nad ribami in ptiči in vsemi divjimi živalmi. Zato nihče ne sme izgubiti svojega življenja zaradi teh živali." Podobno določa tudi staronemški zakonik "Schwabenspiegel" iz 1. 1275: "Noben sodnik ne sme komu vzeti življenja, niti zaradi divjačine, niti zaradi ptičev, niti zaradi rib." Iz tega je razvidno, da je srednjeveška zakonodaja hotela omiliti preveliko strogost zemljiške gosposke z lovskimi tatovi. Razvoj pa je šel dalje. V frankovski državi je kmalu dobil kralj edino pravico lova v gozdovih (lovski regal). To svojo pravico je branil tudi proti svojemu plemstvu. Frankovski zgodovinar škof Gregor Tourski pripoveduje, da je frankovski kralj Guntram (560—593 ( nekoč na lovu našel ostanke ubitega tura. Poklical je na odgovor svojega gozdarja, kateri mu je priznal,-da je tura ubil kraljev komor-nik Kundo. Nato je kralj dal svojega komcrnika zapreti. Kundo pa je tajil, nakar je kralj določil, naj med gozdarjem in komornikom dvoboj določi resnico. Ker pa je bil ko-mornik že prileten, se je ponudil namesto njega za dvoboj njegov nečak. Oba nasprotnika, komornikov nečak in gozdar, sta se začela boriti. Nečak je vrgel v gozdarja sulico in ga podrl. Nato je mladenič potegnil nož in ž njim hotel padlemu gozdarju prerezati vrat. Ko se je sklonil čezenj, je ranjen gozdar z zadnjimi močmi svoj nož potisnil mladeniču v trebuh. Tako sta oba na istem mestu izdihnila. Ko je to videl komornik Kundo je hotel ubežati v ccrkev sv. Marcela, kjer bi ga kralj ne mogel prijeti. Preden je stopil na cerkveni prag, so ga zasledovalci prijeli, privezali na kol in kamenjali. Se 900 let kasneje najdemo krute kazni proti lovskim tatovom. Saksonski volivni knez Moric je divjega lovca dal privezati na jelena in žival pognal v gozd. Za njim pa je spustil pse. Ta strašni lov je trajal toliko časa, dokler se ni jelen zgrudil. Divji lovec na jelenu pa je bil od vej in grmovja ves razmesarjen. Leta 1656 so diyjega lovca privezali zadaj za jelena, kateri ga je vlačil s seboj. Ubogi človek je bil tako zbit, da je potem, ko so ga odvezali, kleče prosil, naj ga usmrte. Ob Luthrovih časih — okrog leta 1517 — je vojvoda Urh Wurtemberški izdal tale odlok: "Vsakomur naj se izdolbejo oči, kdor bi s puško ali z lokom šel po polju ali v lovišče, ali bi sicer bil sumljiv." V JVeimarju na Nemškem so pro- glasili "vse divje lovce za očitne pocestne razbojnike in mori Icc,* katere je tfeba takoj o-tesiti, njihovo žene pa žigosati ter jih vtakniti v ječo." Kakor že omenjeno, so na Wurtemberškem posebno kruto kaznovali divje lovce. Odlok iz 1. 1756 določa, da je vsakemu divjemu lovcu treba odsekati desno roko, ali pa mu dati na glavo "čepico divjega lovca," katero naj nosi celo življenje. Ta čepica je bila strašno mučilno orodje. Okrog ob-sojenčeve glave so prikovali železni obroč, ki je bil tako ozek, da se je z vso silo pritiskal na glavo. Na ta obroč so potem pritrdili težko železno jelenovo rogovje, katero je bilo težko 20 do 25 funtov. To je moral nositi obsojenec. Druga huda kazen za divjega lovca je bila ta, da so ga privezali. To privezovanje je ostalo mnogo let v navadi. Še celo v svetovni vojski je bil tega deležen marsikak slovenski vojak. Privezovanje divjih lovcev je bilo še hujše, kakor pa privezovanje vojakov v vojski. Roki so mu zvezali na hrbtu navzkriž. Tako zvezani roki so privezali na dolgo vrv, katera je visela čez kak visok tram. Za to vrv so obsojenca dvignili visoko v zrak ter ga nato nenadoma spustili na tla. Preden pa je z vso težo svojega telesa siromak priletel na tla, ga je tik pred tlom zopet nenadoma dvignila kvišku napeta vrv. Lahko si mislimo, kako strašne bolečine so to bile. Druga taka stroga navodila so bila: "Kdor bi na prepovedanem kraju lovil ribe ali rake, temu naj se užge riba ali rak. Nato naj ga s palicami pretepo in izženo iz dežele." V mali nemški kneževini Na-savski 30 imeli tele določbe: "Gozdni in lovski uslužbenci naj posebno pazijo na divje lovce. Če jih zalotijo pri delu in jih ne morejo prijeti, smejo na nje streljati, da jih dobe žive ali mrtve v roko. Kogar s puško v roki zalotijo v gozdu ali na kakem drugem sumljivem kraju vstran od navadnih cest, naj ga lovci takoj ustrele, ne da bi ga poprej o-pozorili." Značilna je tudi tale odredba: "Kdor vidi človeka, da po polju ali po gozdu s psi goni in lovi, naj se potrudi, da ga ujame. Če bi pa divji lovec hotel uiti, ga mora zasledovati in naj po vaseh dajo zvoniti plat zvona." Take strašne določbe nikakor niso bile utemeljene in bi jih s človeškega stališča nihče ne mogel zagovarjati. Razumemo jih le kot orožje tedanje zemljiške gosposke v boju za ovoje pred pravice, katere so jim bile več, kakor pa človeško življenje. -o- VESTI IZ JUGOSLAVIJE Novi grobovi V celjski bolnišnici je umrla Elizabeta Slakan, iz Pondorja pri Sv. Juriju ob Taboru, stara 27 let. — V Vodrešah pri Kolobju je umrl Janeb Gradišnik, dninar star 74 let. — V Ponikvah, v zavodu sv. Tere-zike je umrla Marijana Klobo-ves, nečakinja rajnega župnika Valentina KloboveSa, doma iz Poljan nad Škofjo Loko. — V Ljubijani je umrla Antonija Kraljič, rojena Schwentner, vdova po pečarskem mojstru. — V Trbovljah je umrla Ana Berger, gostilničarka in po-sestnica. — V Ljubljani je u-mrl Jože Bezlaj, po domače Mehačov Pepe, uradnik železniške direkcije, star 58 let. Jubilej mašništva Novomeška župnija je dne 22. decembra slavila 60 letni jubilej svojega dušnega pastirja prošta g. Karla Čerina. V vrsti častitljivega novomeškega kapitlja je sedanji prošt enaintrideseti. Rojen je bil v Zagorju ob Savi, kjer je bil njegov oče učitelj. V mašnika je bil posvečen leta 1900. Najprej je bil kaplan v Zagorju; od tam je prišel v Kostanjevico in potem v Škofjo Loko. — Službo novomeškega prošta o-pravlja že štirinajsto leto. Nesreča Dne 13. decembra se je pripetila v Šoštanju huda nesreča, katere žrtev je postala 40 let stara trgovka4Justina Roj-čeva iz Ljubljane. Lokomotiva je treščila v avto, v katerem sta bila poleg Rojčeve še njena sestrična in njen poslovodja. Sestrična je dobila hude poškodbe, poslovodja se je rešil. Obsojena poštarica Mariborsko okrožno sodišče je obsodilo 30 letno poštarico v Ivanjkovcih Slavo Kociprovo na 6 mesecev zapora pogojno za dobo treh let, ker je bila obtožena, da je od novembra 1935 do julija 1937 odpirala priporočena pisma. Morilec in požigalec Mokronog, 15, dec. — Preteklo nedeljo so našli v hlevu posestnika Fišterja v Srednjem Lakencu obešeno 70 letno ženico Špeličevo, mater Fišterjeve žene. Jasno je bilo, da se starka ni sama obesila, ampak jo je kdo drugi. Sum je takoj padel na zeta Fišterja, katerega so orožniki tudi takoj prijeli in je hladno priznal, da je svojo taščo Špeličevo zadavil in mrtvo obesil. Ko je 70 let starka v nedeljo v jutranjih urah molzla ljo v jutranjih urah molzla v hlevu kravo, se ji je tiho približal ter ji vrgel zanj ko okoli vratu. Vrv si je prilastil v tovarni usnja v Mokronogu, kjer je bil zaposlen kot delavec. Zategnil je zanjko tako silno, da je žena takoj izgubila zavest in kmalu izdihnila. Mrtvo je potem obosil, da je visela kleče. Po groznem dejanju je odšel v zidanico, da bi pretočil vino. Tam ga je dobila žena, ki se je medtem vrnila iz cerkve in mu prišla javit, da se je mati v hlevu obesila. Morilec Fišter je pred meseci pogorel in to v kratkem času dvakrat. Prvič mu je v jutranjih urah, ko so bili vsi razen njega samega pri prvi maši v Mokronogu, pogorela hiša, nekaj tednov kasneje pa še zidanica. V obeh primerih sumijo, da je požigalec on sam, ker je nedavno prej dal obe stavbi dobro zavarovati. Baje je preje tudi tašči ukradel 3000 din in je tatvino za-kril z požigom. Ker mu tedaj požiga niso mogli dokazati, je Fišter prejel zavarovalnino. Tašča je to sumila ter mu v prepiru očitala požig, zato je morala izginiti s sveta. Kakor čujemo, so našli tudi obleko, o kateri je zločinec doslej trdil, da je zgorela z drugim vred. Značilno je, da je Fišter izvršil vsa zločinska dejanja ob nedeljah v času prve maše. Zločinec je zakrknjen grešnik, ki ne kaže kesanja. -o- NOVA ZANIMIVA KNJIGA "Narodni adresar" se imenuje lično vezana knjiga, ki šteje 1244 strani in katera je prva te vrste med nami v A-meriki. Poleg uvoda v slovenščini in srbohrvaščini, v katerem je na kratko orisana zgodovina priseljevanja Jugoslovanov v Ameriko, je popisanih 1139 naselbin, čez 5000 društev in ustanov ter okrog 15,-000 imen in, naslovov naših ljudi, ki se nahajajo v javnem življenju v Ameriki. To knjigo je uredil in izdal Ivah Mladineo v New Yorku. Knjiga, zelo debela in lično vezana, stane $3.75 s poštnino vred v Združenih državah in $4.00 v Kanadi. Naslov: "Narodni adresar," 156 Fifth Ave., New York City. -o- Vri člani roio družin« bi morali bit! zavarovani pri nai; JodnotL RAZDELJENE NAGRADE LlNDBERGHOVE ZADEVE Trenton, N. J., 10. januarja. Governer države New Jersey poroča, da se bo te dni razdelilo $22,000 med deset oseb kot razpisane nagrade od svote "$25,000, ki so pripomogle do ujetja Bruno R. Hauptmana, ki je pred leti odvedel in menda tudi umoril Lindberghovega sinčka. Walter Lyle, uslužbenec na gazolinski postaji dobi $7500. Wm. Allen, šofer, ki je našel truplo otroka dobi $5000. Wm. R. Strong, Corn Exchange bančni uradnik $2000. Ostale manjše svote dobijo razne druge važne priče pri Hauptmano-vi obravnavi. Skupni izleti v stari kraj -Otf v Tudi to let« bodo nail r>otniki imeli priliko, da pota jejo v stari kraj v prijetni družbi tvojih rojakov in rojakinj. kajti tudi letos priredimo več skupnih izletov v staro domovino in sicer: 6. APRILA: se vrši VELIKONOČNI IZLET na priljubljenem in sedaj prenovljenem in izboljšanem brzoparniku Paris, Francoska linija. 27. APRILA priredimo MAJSKI IZLET na orjaškem modernem brsopar-niku Cunard linije—Queen Mary. 1. JUNIJA odpetuje prva skupina Izleta SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V AMERIKI, ki ga ta organizacija priredi v juniju. Tudi drugI rojaki In rojakinje so vabljene, da se pridružijo tej skupini, ki odpotuje na slavnem rekordnem brzoparniku — Norma ndie. 22. JUNIJA odpotuje druga, glavna rkupira izleta SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE in cicer na priljubljenem br. zeparniku lie de France. S to skupine potuje tudi podpisani Leo Za-krajšek, ki bo skrbel, da bodo njegovi sepetniki čim ugodnejše petovalL Tudi za to skooine so vabljeni vsi rojaki in rc jakinje. da se ji pridružijo. Akc želite pote vati s kakim drugim parnikem in ob drugem času. vam ravno teko lahke oortrežemo, ker zastopamo vre linije in parnike. Potnike, ki so namenjeni v stari kraj maja. »unija, ali julija, opozarjamo, da si čim nrej rezervirajo rroje me to na narniku. ker bo prostora primanjkovalo radi velikera navala v tem času. Zato Je v intrrc3u vsakera potnika, da sc čim orej priglasi na epedaj navedeni naslov. Denarni pošiljke Ce po Ml jate denar * stari kraj se tudi »daj obrnit« na našo tvrdko, pa beste debro postretenL Notarska opravila Akc rabite kako notarsko cpravUo za stari kraj, ali ako imate kak drug petri s etarim krajem, ki ra sami ne morete opraviti. Je v vašem interesu da se ebrnete na: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 302 E. 72 St. New Ycrk. N. Y. V L 0 G E v tej posojilnici zavarovane do $5.000.00 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Washingten, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. H£nd. 5670 Cleveland, Ohio Posebno v tem času se priporoča zdravljenje s pristnim "BAHOVEC PLANINKA" zdravilnim čajem. Zoper zaprtje, ali bolezni želodca, ledvic, črevesja, glavobola ter za ženske v prestopnih letih in za ženske bolezni sploh nI boljega kakor je pristen "Planlnka" čaj od lekarne Bahovec v Ljubljani. Cena: 1 škattja $1.00, 3 škatlje $2.90 S VEDSKE, MARIA - CELJSKE ali HOFFMAN KAPLJICE v steklenicah" po 60c in $1.40. KNAJPOVI MEŠANI ČAJI: Št. 1, za želodec; št. 2, zoper prehlad; št. 3, proti kaši ju; št. 4, za ledviee; št. 6. za ženske. Cena 50c škatlja. Tavžent-rože, kamellce, in druga Knajpova zdravila v škatljah po 25c in 40c. — Cenik na razpolago. SPANSKI ZEFRAN v paketih po 30c in 50c. MUŠKATOV CVET, LOR BER JAGODE, OGERSKA PAPRIKA in druge jedilne primesi v paketih po 25c in 40c. . VELIKA BLASNIKOVA PRATKA "Pratika mora biti v hiši," Je splošno veljalo pravilo v starem kraju. Tudi v Ameriki živeči Slovenci Jo radi prebiramo ker nam podaja dosU zanimivih podatkov o dogodkih in splošnem življenju v starem kraju. Naročite sedaj dokler zaloga traja. Cena samo 25c. Lahko kar lzrežete ta oglas, podčrtate naročeno blago ln nam listek pošljete z Money ordrom in naročilo bo točno odposlano. Za naročila manj kakor $150 lahko pošljete tudi kar poštne znamke. STEVE M0H0RK0 CO. 704 So. 2nd St. Milwaukee, Wis. Najnovejša knjiga! Sezite po najnovejši knjigi, iz katere dobite lahko vse podatke za pridobitev ameriškega državljanstva Knjiga vsebuje vse najnovejše postave in je pravkar izšla. Dobite jo samo pri založništvu "AMERIŠKA DOMOVINA" SLOVENSKI DNEVNIK slovenska unijska tiskarna 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Poiljite 25c ▼ imunksh ali money ordru in knjigo vam takoj odpošljemo. J Ali imate že kakega novega člana(co) za prihodnjo sejo? ZAHVALA Za tonilo Je staro leto v večnost. Spet smo nastopili novo leto s polnim upanjem in željo v srcu. naj nam skozi vseh dvanajst meseeev sije sol rice božjega blagoslova, zdravja in za-dcvoijnosti. Preteče-no leto nama ostane t neizbrisnem spominu. To pa zato, ker sva dočakala 25 let najinega zakona v krogu svoje družine, t še povoljnem zdravju. Zahvala gre v prvi vrsti ljubemu Bogu. ki Je nama dal milost dočakati tega dneva v zdi a v ju vseh najinih otrok. Želiva se terej iz dna srca zahvaliti vsem, ka-t:ri so na katerikoli način pripomogli in nama pripravili veliko presenečenje ali Surprise party, dne 27. novembra ob priliki 25 letnice najine po-reke. Nisva tega pričakovala, ker enako presenečenje ste nama izkazali pred petimi leti. za dvajsetletnico. Zate sva tem bolj ginjena vaše dobrot-IJivosU. SIcer Je ta zahvala že malo pozna, pa pregovor pravi, da Jc bolje pozno, ket pa nikoIL Cela reč Je bila prav lepo izpeljana, da nisva prav nič slutila. kaj sc godi. Vabljena sva bila na party za Mrs. Kolenko, ki Je moja jebra prijateljica, še is starega kraja misleč, da bo zamera do smrti, če od-lečem. In tako sva se znašla v krogu številnih najinih sorodnikov, prijateljev in znancev, z giasnim Surprise. Se p redno cva se zavedla, so naju porabili k mizi, na kateri Je stal krasni cenltovanjtkl "cake," in kcšarico s 25 •.rebrnimi cvetlicami nama je izrečiia z lepim voščilom deklica Hrdvif Frank. V epomin mi pride najina parčka ore d 25 leti v daljnem Clevelan-dn, kako vse drugače )e bilo takrat. (Jdelcžencl na fine poroke še zmiraj živijo v istem mestu. Samo ena OS3-ba, ki Jc bila takrat in zdaj navzoča, je najina dobra os?nt halja (maid c 1 honor) Mrs. M. Pcrsa. Tudi cJen najin tovariš, Mr. John Zalig. živi tukaj v Chicago, ki na no nevednorti tistih, ki so pripravljali ta partw, ni bU vabljen. Prav iskreno ga nnreiva opro-ičenja. Iz srca nama Jc žal, da sc je to zgodilo. Resnično, dragi nama sorodniki. botri in botre in bratranci, prijatelji in prijateljice, da ne moreva najti primernih besed, da bi se vam mogla dostojno zahvaliti. Naj se torej na tem mestu s priprostimi besedami, katere prihajajo iz najinih src pri-fifcno zahvaliva vsem in vsakemu posebej. Iskreno zahvalo izrekava najinima hčerkama Mary in Irma, tako tudi najinemu sinu Mike za dar, ki ga nama Je izročil v obliki 25 srebrnih dolarjev. Lepa hvala Mr. in Mr. John Černjavich za prelepi "FloDr Lamp." Zahvaljujeva se Mr. In Mrs. John Lauretig za krasen stolček, ok- rašen s___ hvala vsem psiilrovstnlm ki ste pripravile tako akutna Jedila. Hvala tudi dekletom, katere so etregl? pri Prisrčno hvalo izrekava naši botri Mrs. S. Foys, ki Je imela mnogo skrbi In dela. Ravnotako našemu stoloravnateiju Mr. John How-aid, ter vsem govornikom. Oprostite nama John In Steve Salay, da nista bila poklicana h govoru, kar Je nama Is srca žaL Obžalujeva tudi. da ni bila navzoča edina tukaj živeča moja sestra Mrs. A. Howard, ker se Je ravno nahajala na bolniški postelji. Hvalo želiva Izreči tudi našim godcem, kateri so nas razveseljevali do posne ure, ter vsem, ki ste delali pri bari. kot najin zet Mr. E. Beck ln dragL To Je bila resnična gostija. katero ste nama pripravili. Oprostite nama, da nisva navajala imena udeležencev, ki ste prispevali k taks lepim darilom, v najinem srcu so vaa T«p*ffwrw in ostanejo do najine smrti. Verjemite nama, dragi serodniki. prijatelji in prijateljice, da nama bo ta dejodek ostal v prijetnem in neizbrisnem spominu do konca najinega življenja. Se enkrat vsem prisrčna hvala. Pripravljena sva ob vsaki priliki po svojih močeh povrniti vašo ljubezen, prijaznost in dobroti jivont. Vam hvaležna, MR. in MRS. MIKE O ROŠKO, 2737 Melvina Avenue. Chicago, Ulinois. (Advertisement) NAROČITE SI Novi Svet slovenski družinski mesečnik ki začne izhajati okrog 15. JANUARJA 1938 Prva številka mesečnika "Novi Svet" bo zelo važna za vsakega radi začetka zanimivih razprav, črtic in povesti. Zgodovinski opis naselbin prične takoj v prvi številki pod naslovom "SLOVENSKI PIJONIR." Takoj v prvi številki bodo opisane nekatere slovenske družine, ki so mogoče doma iz vaše okolice v starem kraju. Zato naročite si list takoj, da dobite prvo številko, ker brez te ne boste imeli popolnega letnika. Mesečnik "Novi Svet" bo lep in zanimiv list. Naročite si ga takoj. Za Združene države bo stal letno-$2.00 Za Evropo in vse inozemstvo letno-$3.00 Posamezen izvod 25^ Naročnino je poslati na: NOVI SVET 1849 West Cermak Road Chicago, 111. JUGOSLA VIJ A NAJHITREJŠA DIREKTNA PROGA Pojdite v vašo domovino, po solnčnl južni poti. najboljša pot. Poletne vreme in čisto morje se vam najbolj prilega na ITALIAN LINE parnlkih, parniki ki so neprekosljiri glede udobnosti in postrežbe na modernem potovanju po morju in posebao izdelani, da imate veselje potovati po JUŽNI POTI. saturnia — vulcan ia Naravnost v Jugoslavijo—19. marca. 9. aprila, 21. maja rex ^c. di savoia — roma Preko Genove—15. Jan.. 29. Jan., 5. feb. 26. feb„ 2. marca. 26. marca Za informacije in rezervacije se obrnite na katerikolega zastopnika ali '*na naš urad 1000 CHESTER AVENUE. CLEVELAND. OHIO slovensko-amerikanski Koledar 1938 Letošnji Koledar Vam bo zelo ugajal. . . Naročite ga še danes. Cena 50 centov 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA: — POVESTI, RAZPRAVE, RAZNOTERO STI, INFORMATIVNI ČLANKI Bogato ilustriran.' Največja zaloga slovenskih knjig v Ameriki! VMt n j igarni jj^ Glasit Narod tJj^ lahko dobite* vsakovrstne slovenske knjige • ■ . * . ^ naših priznanih pisateljev: Cankarja, Tavčarja, Jurčiča, Preglja, Kmetove/ Milčinskega, it