(EkBffla)(5Q^i]3^$3^MEgk5EbSl>1l‘
MAREC

;#:yj
W*


.V;	'I:" y:^	-
V V- v, t
: IV * * ♦•	** 5
s':sr^^-x
k '	- - Vil „ ..
► ' :•
. jpy * #
•V -

trj
y *
Velika noč je praznik veselja, novega upanja in življenja. Naj velikonočni čas obudi novo upanje, poraja veselje ter nas navdahne z dobrimi mislimi na prihodnost.
Veselo praznovanje velike noči!
Vaš župan Miran Vuk s sodelavci
Kil
	Le veselje naj nam velika noč prinaša, z njim pa praznovanje, ljubezen,
/V ■ TA	zdravje, mir! Lučka božja v srcih nikdar naj ne uga-
Vx!ry MovevVT	ša, naj bo vsem nam sočutja do sočloveka vir!
	OO RK Zavrč
Moj domači kraj Zavrč
Občina Zavrč je ena izmed najmanjših občin v Sloveniji. V njej prebiva okrog 1500 prebivalcev. Občina je redko in pretežno slemensko poseljena. Sestavljena je iz devetih naselij: Drenovec, Gorenjski Vrh, Belski Vrh, Goričak, Hrastovec, Korenjak, Pestike, Turški Vrh in Zavrč. Ena izmed najlepših kulturnih znamenitosti je na vzpetini ležeči dvorec. Dvorec je v zgodovini zamenjal več lastnikov, zadnji lastnik je bila družina Ulm. V graščini je bilo nekoč politično in sodno sodišče. V dvorcu so danes stanovanja. Skozi občino vodi vinskoturistična cesta, ki povezuje med seboj vse pomembnejše vinorodne predele v občini in celotnih Halozah. V Zavrču sta organizirana tudi izobraževanje in vzgoja predšolskih in šolskih otrok. Leta 1997 so se odprla vrata nove osnovne šole in enote vrtca z dvema oddelkoma. V letu 2003 so uvedli devetletno izobraževanje. Poskrbljeno je tudi za razvoj športne dejavnosti. V Zavrču imamo nov športni park. Pohvalimo se lahko tudi s prvo ligo.
Nekoč so se prebivalci ukvarjali z vinogradništvom in sadjarstvom. Omenjena je kvaliteta završkih vin, ki so se prodajala v Ljubljano, Zagreb, Prekmurje in drugam, sadje pa tudi v tujino. Prebivalci so bili v glavnem siromašni viničarji. Prebivalci so trpeli posledice prve svetovne vojne, cerkev je ostala brez zvonov, po vojni se je pojavila še španska gripa. V obdobju druge svetovne vojne so slovenske učitelje in duhovnika zamenjali z nemškimi, cerkev znova ostane brez zvonov. V Zavrču je bila nekoč pomembna postaja in mitnica za brodarje in splavarje po reki Dravi. Reka Drava je bila pomembna za rečni promet že v rimskih časih.
Moj domači kraj Zavrč
Zadnja arheološka odkritja odkrivajo, da so na tem mestu živeli pred 6000 leti. Skozi to pokrajino je potekala srednjeveška cesta, pred njo pa še rimskodobna cesta. O tem pričajo obcestna naselbina in pa žarna grobišča iz pozne bronaste dobe iz 2. tisočletja pr. n. št.
Nastanek cerkve sv. Marije naj bi bil povezan s tragičnim brodolomom splavarjev iz deroče reke Drave v Zavrču.
Prebivalci skrbno obdelujejo svojo zemljo. Ukvarjajo se z vinogradništvom in rejo drobnice. Najdaljšo tradicijo ima vinogradništvo, ob katerem so se razvila gostinska, trgovska in drobna obrtna dejavnost. Na kmetijah in v lokalih boste dobili meso iz tunke z zaseko, različne juhe, pečeno perutnino, gibanico ter jabolčne in sirove štruklje.
Najlepša kulturna znamenitost je dvorec Zavrč. Dvorec so zgradili grofje Sauer v 17. stoletju, ki so bili tudi lastniki gradu Bori. V graščini je bilo nekoč sodno in politično središče. V bližini najdemo cerkvico sv. Miklavža, nekaj sto metrov stran pa še cerkev sv. Marije.
Ta kraj je zelo povezan s praznikom Marijinega vnebovzetja.
Občina je redko in pretežno slemensko poseljena. Zavrč sestavlja devet naselij: Zavrč, Goričak, Drenovec, Turški Vrh, Korenjak, Hrastovec, Belski Vrh in Gorenjski Vrh, Pestike. Sodi med najmanjše slovenske občine. Pokrajina je porasla z gozdovi in vinogradi. Občina ima 1500 prebivalcev. Poseljenih je 19 m2 površine ter meji s sosednjo državo Hrvaško. Tukaj je mednarodni mejni prehod. Zavrč leži v severozahodnem delu Haloz.
V kraju so osnovna šola, vrtec, grad, trgovina, bar, pošta, gasilski dom, kulturni in lovski dom, bencinska črpalka, zdravstveni dom. Potem imamo tudi: turistično društvo, čebelarsko društvo, društvo gospodinj, planinsko društvo ...
Dvorec je imel nekaj lastnikov, nazadnje ga je imela v lasti družina Ulm, danes dvorec nudi dom stanovalcem.
Znamenitost je tudi Dravska klet, zgrajena leta 1836, ki je zidana v hrib in ima visok strop kot v kakšni cerkvi. Splavarstvo se je prekinilo, ko so začeli izgradnjo hidroelektrarne na reki Dravi.
Zavrč je povezan s športno dejavnostjo, to je nogomet. Uspešno tekmujejo v prvi slovenski nogometni ligi. Turki naj bi v Turškem Vrhu pokopali turško babico z velikim zakladom.
Ob hrvaški meji stoji cerkev sv. Mohorja, v Gorenjskem Vrhu pa cerkev sv. Janeza.
Maša Kokol, 4. b
Timi Tušek, 4. b
Spoštovani občanke in občani, v začetku tokratnega uvodnika vas vse lepo pozdravljam ter želim vam in vašim družinam vesele, vedre in polno doživete velikonočne praznike.
Praznik je tudi čas, ko se spomnimo doseženega in uspehov v preteklosti ter seveda želja v prihodnosti. Skupaj z vami se veselim vseh dosedanjih uspehov in pridobitev v občini, kijih zagotovo ni malo. Potreb, hotenj in želja je veliko, vendar vseh zaradi določenih omejitev in zadržkov žal vedno ni mogoče uresničiti. Kot podžupan in predsednik odbora za gospodarstvo in varstvo okolja se zavedam odgovornosti, ki mi je zaupana. Svoje izkušnje in znanje usmerjam v smeri razvoja, kije potreben za boljše, prijaznejše in kakovostno življenje in bivanje v naši lepi občini, na katero smo lahko upravičeno ponosni.
Upam in želim si, da bi v domačem kraju ostajalo čim več mladih in da bo vsa do sedaj izgrajena infrastruktura koristno uporabljena. Izgradnjo infrastrukture bomo kljub temu, da nova finančna perspektiva ni preveč razvojno naravnana, nadaljevali. Ker so občine omejene na samostojno kandidiranje na razpisih, se povezujemo z drugimi haloškimi občinami in drugimi občinami v Spodnjem Podravju na področju razvoja in posodobitve vodovodnega sistema, na področju telekomunikacij in turizma ter na drugih področjih.
Za potrebe razpisov smo se vključili v konzorcij osmih občin za izgradnjo širokopasovnega interneta, ki naj bi prinesel v vsa gospodinjstva optični prenos signala visoke zmogljivosti. Za ta projekt, v katerem se je združilo osem haloških občin, je investicijska dokumentacija v fazi izdelave. Na področju turizma smo se s konzorcijem haloških in čezmejnih občin hrvaškega Zagorja prijavili na razpis za izgradnjo poti za kolesarje in pohodnike z javno razsvetljavo, projekt pa smo poimenovali HALO SI ZA BIKE. Kolesarska pot bo potekala iz Goričaka mimo gasilskega doma in nato po opuščeni javni poti mimo st. hiš Pravdičevih, nato pa po javni poti v smeri državne meje do potoka Zajza in nato mimo čistilne naprave do parkirišča pri športnem parku. Vrednost investicije je ocenjena na približno 300.000 evrov.
Naslednji projekt je na področju varstva in zaščite, v katerega seje vključilo PGD Zavrč v sodelovanju z DVD Lovrečan - Dubrava, OGZ Ptuj in VZ Cestica v vrednosti okrog 500.000 evrov. Projekt predvideva nabavo gasilskega vozila, šotora, čolna ter obnovo gasilskega doma in druge zaščitne opreme.
Letos se bo zaključila investicija, ki seje začela že lani - asfaltiranje javne poti Konig—Plantek v Hrastovcu. Predvidena je tudi modernizacija in asfaltiranje javne poti v dolžini 600 metrov na odseku Pungračič—Lazar v Turškem Vrhu.
V	sodelovanju z razvojno agencijo LEA Podravje je v pripravi potrebna dokumentacija za izvedbo in posodobitev ogrevanja z obnovljivimi viri osnovne šole, kulturne dvorane, občine in zdravstvenega doma. Vprojekt bo kot investitor vključen tudi zasebni investitor.
Na področju varstva okolja bomo tako kot že vrsto let tudi letos v aprilu izvedli čistilno akcijo, zato vas, spoštovani občanke in občani, pozivam, da seje udeležite v čim večjem številu. Na tem področju je bilo že veliko storjenega in z veseljem ugotavljam, da se ne pojavljajo nova črna odlagališča. Da bo območje občine čisto in prijazno, pa je nujna skrb vseh nas, zato poskrbimo, da tako tudi ostane.
Naša občina ni industrijsko naravnana, obiskovalcem, turistom in drugim pa lahko nudimo naravne, zgodovinske in druge danosti ter čisto, prijazno, zdravo in neokrnjeno okolje.
V	tem predprazničnem času in tudi sicer vam želim vse dobro z željo, da smo prijazni in strpni drug do drugega. Vodilo naj bo želja po napredku in boljši prihodnosti. Leto 2016 je leto preizkušenj in trdno sem prepričan, da bomo te preizkušnje skupaj uspešno premagali.
Vaš podžupan
Janko Lorbek
Dober den je glasilo Občine Zavrč, ki glasilo tudi izdaja. Uredništvo: Tatjana Mohorko, Janko Lorbek, Dušan Rojko, Danica Bratuša, Lidija Domjan, Boštjan Lorbek. Fotografije: T. Mohorko, R. Škrjanec in arhiv društev. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p. Naslov uredništva: Občina Zavrč, Goričak 6, 2283 Zavrč. Telefon: 02 762 01 50, 761 18 01. Glasilo Občine Zavrč Dober den je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1613. Natisnjeno: 600 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v občini
brezplačno.
2x9'S£=/?
Završki občinski svet zasedal konec februarja
V sejni sobi občine Zavrč je bila v četrtek, 25. februarja, 9. redna seja občinskega sveta. Zupan Miran Vuk je tokrat v obravnavo in potrditev predlagal dnevni red z enajstimi točkami, naprej pa so svetniki potrdili zapisnik 8. redne seje občinskega sveta, kije bila 10. decembra lani.
Sledila je obravnava predloga nove cene programov za Vrtec Zavrč v OS Cirkulane - Zavrč, s čimer se je občinski svet strinjal, v nadaljevanju februarske seje je završki občinski svet razpravljal še o rebalansu proračuna občine Zavrč za leto 2016, št. 1/2016 s prilogami, nato pa je sledila razprava o predlaganem Letnem programu športa v občini Zavrč za leto 2016, Lokalnem programu kulture v občini Zavrč za obdobje 2016—2019 in Letnem programu kulture v občini Zavrč za leto 2016. Vsi trije predlogi so bili soglasno potrjeni.
Sejo so nadaljevali z obravnavo pre-
dloga sklepa o potrditvi novelacije IP projekta »Rekonstrukcija JP 9833351 Hrastovec—Plantek, predloga sklepa o potrditvi novelacije IP projekta »Rekonstrukcija JP 983631 Turški Vrh—Majur, predloga sklepa o potrditvi DIIP projek-
ta Kolesarski park »Halo si za bike« in predloga sklepa o potrditvi DIIP projekta »Na pomoč — u pomoč«. Februarsko sejo so zaključili s poročilom delovnih teles občinskega sveta.
TM
Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada
V občini Zavrč je v tem mandatu posvetovalno telo občinskega sveta tudi Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada. Odbor ima pet članov, predsednik odbora pa je član občinskega sveta Branko Skok, ki ima ob sebi ekipo sodelavcev Slavka Pravdiča, prav tako člana občinskega sveta, ter Antona Bratuša, Uroša Kokota in Vlasto Bauman.
Odbor je torej sestavljen iz članov občinskega sveta, članov PGD Zavrč in članov Civilne zaščite občine Zavrč. Vzdušje v odboru je zelo dobro, o čemer smo se lahko prepričali tudi na seji v sredo, 16. marca, na kateri je manjkala Baumanova, pri nekaterih točkah razprave pa sta bili prisotni še Evelin Makoter Jabločnik in Danica Bratuša iz občinske uprave.
In kakšne so naloge in pristoj-
nosti odbora? Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju zaščite in reševanja, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda svoje stališče. Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz svoje pristojnosti na podlagi Zako-
Predsednik Odbora za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada v družbi članov Slavka Pravdiča, Antona Bratuša in Uroša Kokota ter Danice Bratuša iz občinske uprave
Foto: TM
na o varstvu pred požarom. zaciji za nabavo opreme za Sredstva požarnega sklada se zaščito in reševanje. Odbor dodelujejo gasilski organi- spremlja tudi porabo teh
£><D££=/e 5b£<OV
sredstev in poroča o porabi teh sredstev vladi.
NA MARČNI SEJI TUDI O NABAVI DEFIBRILATORJA
Odbor se sestaja po potrebi, od dva-do trikrat na leto, na zadnji seji pa so se člani odbora med drugim seznanili še z
vsebino projekta Na pomoč — u pomoč, s katerim so se štirje partnerji, med njimi je tudi PGD Zavrč, prijavili na evropski razpis za čezmejno sodelovanje. Občina Zavrč je pri projektu nosilni partner, z njim pa naj bi tako gasilsko društvo, območna zveza kot tudi občina veliko pridobili, še bolj pomembno pa je, da bi
s tem še oplemenitili že tako dobro sodelovanje med gasilci na tej in oni strani meje, je prepričan Sok. Na marčni seji je člane odbora seznanil še z nabavo defi-brilatorja, ki ga bo nabavilo PGD Zavrč, pa tudi o letošnjih nagrajencih ob dnevu Civilne zaščite iz občine Zavrč.
TM
Spoštovane občanke, spoštovani občani
občine Zavrč!
Mila zima in posledično hitrejše prebujanje narave sta nas letos nekoliko prej kot običajno zvabila na prosto, k prvim opravilom v vinogradih, v sadovnjakih ali na vrtovih. Spomladansko sonce pa nam že pridno polni baterije. Dogajanje v državnem zboru ni bilo v prvih mesecih tega leta nič manj pestro, zato bom v nadaljevanju izpostavila nekaj pomembnejših tematik.
Ze več mesecev naše delo v državnem zboru zapolnjuje migrantska kriza. Migrantski val žal ne pojenja, se pa v zadnjih tednih soočamo z vedno večjim številom prosilcev za azil v Sloveniji, posledično zaradi vračanja migrantov iz držav severno od nas kot tudi zaradi omejitev, ki so jih te države uvedle. Žalostne so zgodbe tistih ljudi, ki so zaradi vojne zapustili svoje domove in so resnično pravi begunci. Zal pa je njihovo stisko izkoristilo na stotisoče ekonomskih migrantov, ki so prvi zasedli njihova mesta. Dejstvo je tudi, da se za mednarodno zaščito zaprosi v prvi varni državi, kar nikakor ne more biti Slovenija niti ne Avstrija in Nemčija. Sistem je torej tukaj popolnoma zatajil. Se pa ob vseh dogajanjih po Evropi in širše sprašujem, kaj je resnični namen selitve tako velike množice migrantov iz nam kulturno popolnoma drugačnega dela sveta.
V SDS smo predlagali razpis posvetovalnega referenduma o nastanitvah migrantov v Sloveniji. Prav bi bilo, da bi vladajoča koalicija prisluhnila tistim, ki so jih postavili na oblast, to je volji državljank in državljanov Republike Slovenije. Gre namreč za zelo pomembno vprašanje, ki se tiče nas vseh. Volja ljudi je bila velikokrat že izrečena na shodih po
Sloveniji. Pravo voljo ljudi pa bi lahko pokazal le referendum na to tematiko. Zal do dne mojega pisanja nismo prejeli podpore drugih parlamentarnih strank.
V	ozadju migrantske krize se zelo intenzivno dogajajo sporna kadrovanja po državnih podjetjih, saj na pomembna mesta (npr. v naši največji državni banki) ponovno prihajajo ljudje, ki so bili na pomembnih položajih ravno v času, ko so banke največ prispevale k nastanku petmilijardne bančne luknje. Kadrujejo se »stari preizkušeni kadri«, katerih naloga je zagotoviti državna finančna sredstva interesnim skupinam oz. posameznikom. Spremljamo lahko nelogično trošenje davkoplačevalskega denarja, ko država povečuje svoje deleže v podjetjih, prodaje deležev državnih podjetij neznanim vlagateljem, netransparentne pripojitve bank, sporne prenose terjatev in obveznic in podobno. Več kot očitno je, da podpira interesne skupine oziroma tovarišijske kapitaliste.
V	SDS vse od začetka mandata poudarjamo tudi nepravilnosti na področju zdravstva. Zdravstveni sistem v Sloveniji ni dober, saj imamo dolge čakalne vrste, nimamo normativov in standardov za plačila izvajalcem, ne za osnovni obseg dela kot tudi ne za nagrajevanje zdravnikov in medicinskih sester. Naš zdravstveni sistem nujno potrebuje preoblikovanje in določitev javne zdravstvene mreže na vseh nivojih. Najhuje pa je, da smo priča tudi velikemu izčrpavanju zdravstva, kjer se denar davkoplačevalcev pretaka v zasebne žepe. Ravno zaradi tega smo v SDS predlagali parlamentarno preiskavo sistemske korupcije v zdravstvu.
Se nekaj besed o ukrepih za Haloze. Konec leta 2015 je potekel mandat delovni skupini, oblikovani s strani vlade. Njena naloga je bila, da pripravi konkretne ukrepe za celostni razvoj območja Haloz. Konec decembra 2015 je vlada sprejela poročilo o delu delovne skupine, predstavitev ukrepov je bila v januarju na območju občine Podlehnik. Žal nismo bili priča celoviti predstavitvi, saj je bila iz vlade prisotna zgolj državna sekretarka ministrstva za kmetijstvo. Iz pripravljenega poročila tudi ni razbrati celovitega programa kot tudi ne pravne podlage in kriterijev, po katerih se bo lahko celotno območje Haloz pri izboru projektov obravnavalo prednostno. Glede na to, da v proračunu posebnih sredstev za razvoj območja Haloz ni, bo za dosego medresorske usklajenosti in priprave ukrepov potrebnega še precej dela.
Z začetkom leta so se uvedle davčne blagajne, ki smo jim v poslanski skupini SDS ves čas nasprotovali, saj problema sive ekonomije ne bodo rešile. Kot se kaže nekaj mesecev po uvedbi, davčne
2*DJ8£=/?
blagajne povzročajo številne nevšečnosti, več birokracije in predvsem veliko višje stroške, tako za majhne podjetnike kot tudi številna društva. Ukrep ni sorazmeren glede na stroške uvedbe (tako stroške finančne uprave kot tudi dodatnih obremenitev podjetnikov) na eni strani in pričakovanimi večjimi prihodki v proračunu na drugi strani.
Da razmere v Sloveniji niso dobre, kažejo zlasti podatki o izseljevanju mladih, izobraženih ljudi v tujino kot tudi število ljudi, ki se na delo dnevno odpravljajo v sosednjo državo, saj pri nas ne najdejo zaposlitve. Zal jih na koncu država kaznuje še s plačilom razlike v višini obdavčitve; pri nas so namreč plače precej bolj obdavčene kot npr. v sose-
dnji Avstriji.
Bližajo se praznični dnevi, zato vam ob koncu želim blagoslovljene velikonočne praznike. Naj bodo polni notranjega miru, ljubezni in upanja.
Suzana Lep Simenko, poslanka DZ RS
Svet, Evropa, Slovenija včeraj, danes, jutri...
Zadnje mesece je udarna tema t. i. migrantska kriza. Vrstijo se zborovanja ZA in PROTI migrantom. Zgodili so se Kidričevo, Šenčur, Vrhnika, Kranj, Logatec, Kotnikova ulica v Ljubljani. Sovražni govor je tukaj, je med nami, je resničnost. In to ni dobro in ni sprejemljivo. Požar se širi, ogenj je močan. Požigalci, ki so povzročili ta požar, pa v tem uživajo in kujejo dobičke. Migranti so samo ena izmed posledic vzrokov, ki so pripeljali do migracij. Migracije so bile, so in bodo, dokler bo obstajala človeška civilizacija.
Poglavitni vzrok za migracije je vojna v Iraku in Siriji. Irak je že 12 let v vojni, Sirija skoraj pet let. Vprašajmo se, kdo je najbolj odgovoren za vojno v Siriji. Odgovor je zelo jasen. Krivi so vsi tisti, ki se v Siriji bojujejo, rušijo domove, preganjajo in pobijajo ljudi. Več milijonov ljudi je zbežalo s svojih domov, več 100.000 ljudi je izgubilo življenje. Drža-
V Siriji gre za spopad dveh glavnih vej islama, šiitov in sunitov. Sirskega pred-
sednika Bašarja al Asada, ki je nasledil svojega očeta in ki je alavit (šiit) podpirata Iran in Rusija, ki se je zadnjih nekaj mesecev vključila v vojno proti Asadovim sovražnikom. Nasproti predsednika Asada se bojujejo sirska opozicija, kurdske milice, Islamska država, fronta Al Nusra. Sirsko opozicijo podpirajo zahodne države z ZDA na čelu ter Turčija in sunitska Savdska Arabija, močna regionalna igralca, ki si podobno kot Zahod ne želijo več Asada na oblasti. In zakaj spopadi na Bližnjem vzhodu?
Zgodovina nas uči, da so v preteklih stoletjih tudi na Bližnjem vzhodu igrale pomembno vlogo evropske kolonialne sile, predvsem Velika Britanija (po njeni zaslugi nastane Irak v začetku 20. stoletja) in Francija (velik vpliv na Sirijo). Prav vmešavanje evropskih velesil, ZDA in Rusije (prihaja tudi Kitajska), pohlep po energentih (skozi Sirijo bo speljan velik plinovod, ker ima država velike zaloge zemeljskega plina), sla po obvladovanju naftnih polj, sebične politike velesil, osebne zamere in sovraštva med voditelji ter tisočletni spor med šiiti in suniti so pripeljali do katastrofe, ki jo občutimo tudi pri nas. Vsaka država zasleduje svoje ozke egoistične interese.
Zakaj tako? Odgovor ni enostaven. Gospodarji vojne ne počivajo. Na svetu obstajajo trije naj večji posli. To so trgovina z orožjem, trgovina z belim blagom (z ljudmi) in trgovina z drogo. Zato toliko nasilja, toliko krivic, toliko smrti, toliko migracij. Ti ljudje niso krivi, da morajo bežati pred bombami in pred dejstvom, da rešijo svoja življenja in življenja svojih otrok. Od tam ne bežijo samo muslimani, bežijo tudi prvotni aramejski kristjani, Kurdi, Jezidi in druge manjšine.
Obstaja podatek, da so tihotapci z ljudmi z migrantsko krizo zaslužili več kot štiri milijarde evrov (skoraj polovica slovenskega proračuna).
Kje je odgovornost? Kdo bo za to odgovarjal? Kaj je že to? Dejstvo je, da Evropska unija (Komisija, Evropski parlament, Svet EU, Evropski svet), OZN, NATO, ZDA, Rusija doslej niso storili praktično ničesar. Nikamor se jim pretirano ne mudi. Ko je bila lansko poletje na vrhuncu grška finančna kriza, so dneve in noči sestankovali, samo da bi rešili svojo kožo in svoje banke, ki imajo milijarde posojil v Grčiji.
Zdaj, ko gre za usode ljudi, ko je padla schengenska meja, ko vsaka država dela po svoje (zapiranje mej, gradnja zidov, postavljanje bodeče žice, medsebojno obtoževanje držav, referendum v Združenem kraljestvu), pa dobivamo skope informacije, da bo vrh EU - Turčija 7. marca. Razumi, kdor more.
Kje so slovenski poslanci v Evropskem parlamentu? Kje je slovenska komisarka Violeta Bulc? Kje sta slovenska vlada in njena zunanja politika? Evropska unija in njene članice nimajo odgovora. Nima ne skupne zunanje, ne notranje, ne varnostne in ne migracijske politike, ne strategije in vizije svojega prihodnjega razvoja. Je speča stara dama, ki jo je povozil čas. Je ogromen birokratski dinozaver, ki jo zanimajo denar, investicije, širitev, ne pa usode in standard ljudi. Je nujno potrebna temeljite prenove, od spodaj navzgor, od ljudi do politične elite. To je bistvo visoke politike. Kot bi rekli stari Rimljani: »Divided et impera« ali deli in vladaj. Ko potrebujejo glasove, da so izvoljeni na visoke položaje, se nam dobrikajo, nam prodajajo rožice in nas prepričujejo,
kako zelo sposobni in vsemogočni so.
Podoben položaj je v Sloveniji. Ljudje imajo pravico hoditi na shode in izražati svoje nelagodje in nezadovoljstvo. Menim pa, da je problem drugje. Vlada, opozicija in predsednik republike bi morali poiskati skupne rešitve perečega problema in obveščati ljudi, ne da pustijo, da se ljudje med seboj še bolj sprejo, gredo na ulice, si grozijo, zmerjajo in se delijo na fašiste in komuniste.
Zato imamo oblast in vlado, da nam vlada, in opozicijo, da pomaga s konstruktivnimi rešitvami. Tako pa ostaja vtis, ki je že bolj kot dejstvo, da si vsak zase nabira poceni politične točke. Slovenke in Slovenci si zaslužimo vse kaj drugega, kot imamo sedaj. Nekateri politični akterji so že predolgo na politični sceni, so vsebinsko in programsko izpraznjeni. Bojujejo svoje bitke.
Delo v politiki pa je delo za naše skupno dobro. Zato smo jih izvolili, da sprejemajo dobre zakone, da izboljšajo standard ljudi, zmanjšajo revščino (v Sloveniji je več kot 300.000 ljudi revnih), zmanjšajo brezposelnost (več kot 100.000 brezposelnih, izseljuje se veliko mladih in izobraženih), skrbijo za pozitivno energijo in dobro vzdušje med ljudmi, ne pa zato, da nas večno razdvajajo in odtujujejo. Dovolj je tega.
Pravi problemi in izzivi za Slovenijo in predvsem za politiko so ustvarjanje enakih možnosti za vse, zdravo in čisto okolje, odpravljanje korupcije, privilegijev in zlorab, zmanjševanje javnega dolga,
ustvarjanje novih delovnih mest, decentralizacija države, povrnitev občutka pravičnosti, dostopno zdravstvo, kaznovanje odgovornih (materialna in kazenska odgovornost za tiste, ki so nam ukradli državo in povzročili milijardne bančne, cestne in energetske luknje) in nujna izpeljava številnih reform: davčne (nižji davki, višje plače ljudem, manj birokracije), zdravstvene (znižanje čakalnih vrst, kakovostne storitve), reforme trga dela (večja fleksibilnost, nagrajevanje bolj delavnih), socialne reforme (dostojne pokojnine za vse, dostop mladim družinam do stanovanj) in tudi šolske reforme (tesnejša povezava šolskega sistema s potrebami gospodarstva, več izbirnega in uporabnega znanja, iskanje talentov in sposobnosti pri učencih, dijakih in študentih).
Ključni izziv za visoko politiko v svetu, v Evropi in v Sloveniji so boljša komunikacija, sodelovanje in sprejemanje odgovornih odločitev. Pomembne so vrednote. V politiki morajo biti prave vrednote še kako pomembne. Ni vseeno, koga volimo in koga izvolimo. Pravi izzivi za prihodnost sveta so reševanje podnebnih sprememb, ustavitev vseh vojn po svetu, odpravljanje lakote in revščine, boj proti korupciji in kriminalu, boj za človekovo dostojanstvo in odprava prevelike neenakosti v svetu, ki generira številne konflikte in občutke nepravičnosti in izključenosti velikega števila ljudi. Ni sprejemljivo in nihče me ne bo prepričal, da je svetovno bogastvo enakomerno
in pravično razporejeno. Ali je pravično, da ima 1 % svetovnega prebivalstva več bogastva, premoženja in dohodkov kot drugih 99 % prebivalcev našega planeta?
Ni pomembna barva kože, ne versko prepričanje, ne politična pripadnost, ne bančni račun, ne moč in ne oblast. Pomembni so srce, vrednote, razum in pripravljenost delati z ljudmi za ljudi in ne samo zase. Odpravimo predsodke, strahove, nestrpnosti in sovražnosti. Ne nasedajmo populističnim političnim sporočilom. Otresimo se težkih okovov in verig lastne ujetosti. Mislimo s svojo glavo, ne postavljajmo bodečih žic, ne gradimo zidov, ampak gradimo mostove sožitja, sočutja, miru in ljubezni.
Vprašajmo se, kaj lahko jaz storim za svojo domovino in za svet, da nam bo vsem bolje in lepše. Geslo francoske revolucije iz leta 1789 za odpravo privilegijev je bilo »Egalite, liberte, fraternite« ali enakost, svoboda in bratstvo. Bodi sprememba sam in spremembe se bodo zgodile.
Spoštovani občanke in občani, zaključujem z mislijo enega izmed svetovnih svetilnikov za mir in upanje v boljši svet, papeža Frančiška: »Kdo sem jaz, da bi sodil drugim?« Ne sodimo, ker bomo sami obsojeni.
Mag. Dušan Rojko,
občinski svetnik Občine Zavrč, predsednik Odbora za družbene dejavnosti in predsednik OO SDS Zavrč
Kako ustrezno ravnati z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom
Pri opravljanju vsakdanjih aktivnosti, zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb ter še posebej pri skrbi za lepše bivalno in delovno okolje nastajajo t. i. biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad. Med slednje štejemo odpadno vejevje, travo, listje, staro zemljo lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, lesni pepel ..., medtem ko med biološke odpadke spadajo odpadki, kot so zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne
lupine, kavne usedline, filter vrečke, pokvarjeni živilski izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke, skratka vsi odpadki, ki se lahko razgradijo po naravni poti, s kompostiranjem. Prav zaradi tega se mnogi odločajo tudi za lastno kompostiranje na domačem kompostu.
Pogoj za uspešno snovno ali termično izkoriščanje odpadkov je njihovo ločeno zbiranje, zato je prepovedano vsakršno mešanje
biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada z drugimi komu-

nalnimi odpadki. Omenjene odpadke je treba zbirati ločeno, saj tako pripomoremo tudi k lažjemu doseganju republiške strategije, katere namen je preusmeritev čim večjega deleža odpadkov v postopke ponovne uporabe ali predelave in zmanjševanje količin odpadkov za odlaganje. Cilj ločenega zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pa je, da se zmanjšajo celotne količine odpadkov, ki se odlagajo, še posebej pa, da se zmanjša delež biološko razgradljivih odpadkov v odloženih odpadkih, predvsem zaradi povzročanja toplogrednih plinov in neprijetnih vonjav v okolici odlagališč.
KOMPOST-NARAVNO ORGANSKO GNOJILO
Ločeno zbiranje navedenih vrst komunalnih odpadkov omogoča, da jih lahko preusmerimo v kompostiranje, pri čemer dobimo kompost kot naravno organsko gnojilo, po drugi strani pa se zmanjšuje odlivanje tekočih kuhinjskih odpadkov v kanalizacijske sisteme, kar povzroča njihove zamašitve in težave pri čiščenju odpadnih vod. V skladu z določili Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom je prioritetno lastno kompostiranje, šele takrat, ko povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva nima možnosti ah ne želi kompostirati biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zelenega vrtnega odpada, morajo te odpadke prevzeti izvajalci obveznih občinskih gospodarskih javnih služb.
Biološko razgradljive kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v kanalizacijske sisteme, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode. Povzročitelj biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada mora odpadke zbirati v vodotesnih zabojnikih ali posodah ločeno od drugih odpadkov, izvajalec javne službe zbiranja pa jih mora prevzeti s posebnimi vozili, ki preprečujejo izpuščaje v okolje in ne povzročajo neprijetnih vonjav.
KAKO USPEŠNO KOMPOSTIRATI
Za uspešno lastno kompostiranje je pomembnih več dejavnikov: pravilna izbira kompostnika, določitev pravilne
lokacije kompostiranja in pravilen postopek kompostiranja. Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se tako, da ne povzroča motenj (npr. smrad) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so pomembna za vse tipe kompostnikov, ne glede na to, ali so odprti iz lesa ali žičnati ali pa plastični zaprti hišni kompost-niki.
Kot prvo plast damo plast zdrobljenih vej, ki poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešata. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je treba takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov, kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50-60 °C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago.
V	času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15-20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.
Če ne kompostirate sami, tovrstne odpadke za vas prevzamemo mi
Kot izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zagotavljamo za vse povzročitelje odpadkov iz gospodinjstva, ki nimajo možnosti ali ne želijo lastno kompostirati biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zelenega vrtnega odpada, prevzemanje teh vrst odpadkov, odvoz na lastno kompostarno ali kompostarne poslovnih partnerjev.
V	primeru odločitve povzročitelja o oddaji ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada izvajalcu javne službe vas prosimo, da nam to sporočite na naslov:
Čisto mesto Ptuj, d. o. o., Dornavska 26, 2250 Ptuj, po e-pošti dostava@cistome-sto.si ali po telefonu 02 780 90 20.
Ko nas boste o svojih željah obvestili, bo sledil obisk naših predstavnikov, predaja zabojnika za zbiranje odpadkov, navodila za pravilno ločevanje odpadkov in terminski načrt odvoza posameznih vrst odpadkov. Prevzemanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada zagotavljamo v poletih mesecih vsak teden, v zimskem času pa štirinajstdnevno. Način prepuščanja odpadkov je podoben kot pri mešanih komunalnih odpadkih, zabojnik je torej treba postaviti na dan odvoza na prevzemno mesto do 6. ure zjutraj. Prevzete biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad po prevzemu stehtamo, nato pa transportiramo do kompostarn, kjer se izvaja postopek kompostiranja.
Kot izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zagotavljamo tudi enkrat letno pranje zabojnikov, v vseh drugih primerih pa morajo za higieno svojih zabojnikov skrbeti povzročitelji odpadkov.
Članek je delno povzet po Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, st. 39/2010).
Vaš zbiralec odpadkov
Čisto mesto Ptuj
2s£=/y
MEŠANA EMBALAŽA
CISTO
KAJ SODI V VREČO:
•	plastenke pijač in hrane,
•	plastenke čistil in pralnih sredstev,
•	plastične nosilne vrečke,
•	manjše plastične škatle,
•	plastični lončki, kozarci in krožniki,
•	plastične in aluminijaste folije,
•	drugi manjši predmeti iz plastike,
•	pločevinke pijač in hrane,
•	drugi manjši kovinski predmeti,
•	večslojna (tetrapak) embalaža pijače in hrane,
•	manjša količina stiropora.
MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI
KAJ NE SODI:
•	papir in karton,
•	lepenka,
•	steklo,
•	doze sprejev (le-te so nevarni odpadek).
VSA EMBALAŽA MORA BITI IZPRAZNJENA, ČISTA IN SPLOŠČENA.
STEKLO
KAJ SODI V ZABOJNIK:
•	steklenice pijač in hrane,
•	steklena embalaža zdravil,
•	steklena embalaža kozmetike,
•	kozarci vloženih živil,
•	razbite steklenice in kozarci,
•	druga steklena embalaža.
KAJ NE SODI:
•	okenska stekla,
•	ogledala in kristal,
•	žična in pleksi stekla,
•	avtomobilska stekla,
•	stekla žarometov,
•	posode iz porcelana,
•	neonske svetilke,
•	posoda odporna na visoke temperature,
•	steklenice z vsebino.
KAJ SODI V ZABOJNIK:
izdelki iz keramike, porcelana, gline, izdelki iz plute, gume in usnja, manjši kosi tekstila in obutve, pleksi in žično steklo ter steklo svetil, ogledala in kristal,
onesnažena folija in onesnažena embalaža,
onesnažene vrečke od bioloških odpadkov,
vrečke iz sesalca in hišne pometanine,
plenice in higienski vložki,
čistilne krpe in gobe,
mačji pesek in iztrebki malih živali,
kosti,
celofan,
darilni ovojni papir (plastificiran), okraski in spominki, otroške igrače,
tapete in lepilni trakovi, ■ ..rfflffilBBBjjBffBi lasje,
olupki banan, citrusov, ohlajen premogov pepel.
KAJ NE SODI:
papir, steklo,
biološki odpadki, mešana embalaža.
V ZABOJNIK NI DOVOLJENO ODLAGANJE KOSOVNIH IN NEVARNIH ODPADKOV.
BIOLOŠKI ODPADKI
STEKLENICE MORAJO BITI IZPRAZNJENE, ČISTE TER BREZ ZAMAŠKOV.
PAPIR
KAJ SODI V ZABOJNIK:
•	časopisi, revije, zvezki, knjige,
•	telefonski imeniki,
•	pisemske ovojnice,
•	prospekti in katalogi,
•	embalažni (ovijalni) papir,
•	pisarniški papir,
•	papirnate nakupovalne vrečke,
•	kartonska embalaža.
KAJ NE SODI:
•	embalaža mleka, sokov,
•	kopirni papir (indigo),
•	masten in povoščen papir,
•	folije iz umetnih mas,
•	higienski papir,
•	vreče za krmila, cement.
ŠKATLE MORAJO BITI STRGANE IN SPLOŠČENO VLOŽENE V ZABOJNIK.
KAJ SODI V ZABOJNIK:
•	ostanki zelenjave in sadja,
•	ostanki kuhane hrane,
•	pokvarjeni prehrambeni izdelki,
•	jajčne lupine,
•	kavna usedlina in kavne filter vrečke,
•	čajne filter vrečke,
•	papirnati robčki, brisače in serviete,
•	žagovina,
•	ostanki rož,
•	stara zemlja lončnic,
•	pokošena trava,
•	listje,
•	plevel,
•	stelja malih živali,
•	ohlajen lesni pepel.
KAJ NE SODI:
•	mačji in pasji iztrebki,
•	kosti,
•	plenice.
PO IZTRESANJU BIOLOŠKIH ODPADKOV VREČKO (PLASTIČNO) ODLOŽITE MED MEŠANE KOMUNALNE ODPADKE. ČE IMATE BIOLOŠKE ODPADKE V VREČKI IZ PAPIRJA, LAHKO OBOJE ODLOŽITE V TA ZABOJNIK.

DE-PARK: Dediščina - z roko v roki do
krajinskega parka
SI^B^HR
EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE EUROPSKA TERITORIJALNA SURADNJA
REPUBLIKA SLOVENIJA
SLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO
SLOVENSKI
REGIONALNO
RAZVOJNI
SKLAD
Projekt DE-PARK se izvaja v okviru OP IPA SI-HR 2007-2013 na območju Turistične cone Haloze - Zagorje
Projekt DE-PARK če se provoditi u okviru OP IPA SI-HR 2007-2013 na području Turističke zone Haloze-Zagorje
Partnerji projekta/Partneri projekta: PRJ HALO, podeželsko razvojno jedro, Občina Podlehnik, Občina Žetale, Opčina Cestica, Javni zavod za kulturo, turizem in razvoj Občine Rogatec, Opčina Bednja, Opčina Kle-novnik, Turističko-kulturno informativni centar, d. o. o., Udruga Ekomuzej Lepoglava
Projekt DE-PARK je potekal na celotnem območju turistične cone Haloze - Zagorje, vanj pa so se vključevali prebivalci, turistični ponudniki in druge organizacije obmejnih občin na območju Haloz in hrvaškega Zagorja. S projektom smo ohranjali kulturno dediščino na tem območju in ob koncu projekta vzpostavljamo upravljanje obnovljenih kulturnih objektov skladno s smernicami za ohranjanje kulturne dediščine. S tem se ne ohranja le stavbna dediščina, ampak tudi živa dediščina, ki je neposredno odvisna od sodelovanja prebivalcev z obeh strani meje.
Partnerji projekta so bili: PRJ Halo, podeželsko razvojno jedro, Občina Podlehnik, Občina Žetale, Občina Cestica, Javni zavod za kulturo, turizem in razvoj Občine Rogatec, Občina Bednja, Občina Klenovnik in Turističko-kulturno informativni centar, d. o. o., za turizam i usluge, Udruga Ekomuzej Lepoglava. Projekt je potekal od februarja 2015 do februarja 2016. V času projekta smo dosegli vse predvidene rezultate.
Obnovljenih je bilo pet objektov kulturne dediščine (Pušnikova domačija Žetale, Viničarski muzej Gorca, dva
objekta v Muzeju na prostem Rogatec in Etno hiša Bednja). Izvedenih je bilo 40 dogodkov (prireditev), ki spodbujajo in ohranjajo živo kulturno dediščino na projektnem območju. Prireditve je obiskalo 24.000 obiskovalcev. Ohranjali, obujali smo 30 enot žive dediščine, kot so: tamburanje, čipkarstvo, postavljanje klopotca, martinovanje, lectarstvo, folklora, različne stare obrti, kulinarika ... Izvedene so bile tri raziskave o lokalni kulinariki in izdelanih 20 tradicionalnih jedilnikov. Izdane so bile tri brošure o lokalni kulinariki. Izvedeno je bilo usposabljanje za vodiče po območju s 30
udeleženci. Izdana je bila tudi zloženka Rokodelstvo in ljudsko izročilo.
Ena najbolj odmevnih aktivnosti projekta je povezana s kulinariko. V raziskovanje haloške kulinarične piramide so se vključili predstavniki gostincev, turističnih kmetij, društev in različnih drugih organizacij. Strokovno je piramido razdelal in na podlagi le-te oblikoval jedilnike kuharski ekspert Tomaž Vozelj. Na zaključku projekta v sklopu aktivnosti Okusi Haloz, ki je potekal v Cirkulanah 19. februarja 2016, se je z izbranimi jedmi predstavilo šest ponudnikov. Svoja odlična vina pa je predstavilo šest vinogradnikov iz Haloz. Z jedmi in predstavitvijo so bili zadovoljni tako ponudniki kot obiskovalci. Cilj in namen aktivnosti Okusi Haloze je bil določiti tradicionalne jedi, jih oblikovati na sodoben način in jih ponuditi obiskovalcem v gostilnah, na turističnih kmetijah.
Projektno partnerstvo je dobro sodelovalo. Naše prijateljske vezi, ki trajajo že dolgo, so se še okrepile. Pripravili smo nadaljevanje projekta, poimenovali smo ga kar DE-PARK II, in se z njim prijavili na 1. razpis Interreg V-A SI-HR. Rdeča nit novega projekta bo še naprej dediščina, v prvi vrsti kulinarika.
Sonja Golc, vodja projekta
Na dogodku Okusi Haloz je iz občine Zavrč sodelovala Turistično-vinogradniška kmetija Pungračič.
Foto: arhiv Golc

Ustanovni občni zbor Vinarske zadruge Haloze
Ustanovni občni zbor je potekal v torek, 15. marca 2016, z začetkom ob 19. tiri v prostorih Občine Videm. Zbora se je udeležilo več kot 30 udeležencev. V Vinarsko zadrugo Haloze je z izjavo do občnega zbora pristopilo 29 članov, ki skupaj obdelujejo 200 ha vinogradov v vinorodnem podokolišu Haloze (vseh vinogradov je 795 ha).
Na zboru so člani sprejeli ustanovne sklepe za zadrugo in socialno podjetje, ustanovni akt, pravila zadruge in volilne postopke. Vpisni delež v zadrugo znaša 100 evrov. O višini letne članarine bo odločal občni zbor na naslednjem sklicu.
Ustanovni občni zbor so vodili dr. Karolina Babič iz CAAP Maribor, Simona Zakelšek, mag. ekon. in posl. ved, in Jernej Golc, direktor PRJ Halo podeželskega razvojnega jedra, kot vodilni partner Lokalne akcijske skupine Haloze. Na zboru je bil prisoten tudi Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko--gozdarskega zavoda Ptuj kot vodja Delovne skupine za razvoj Haloz, ki je pripravila 20 ukrepov za razvoj vinogradništva v Halozah. Ustanovitev Vinarske zadruge Haloze, kot krovne organizacije za povezovanje, promocijo in pospeševaje prodaje vina iz vinorodnega okoliša Haloze je eden od pomembnejših omenjenih ukrepov. Ustanovnega občnega zbora sta se udeležila tudi župan Občine Videm Friderik Bračič in direktor občinske uprave Občine Majšperk Matic Šinkovec.
Vinorodni podokoliš Haloze zajema občine: Zavrč, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale, Majšperk in Makole. K ustanovitvi Vinarske zadruge Haloze so povabljene vse omenjene občine. Člani zadruge so sprejeli tudi sklep, da imajo občine enega svojega predstavnika v upravnem odboru zadruge, ki ga same izvolijo. S tem želimo doseči, da bi bili razvojni programi občin in zadruge povezani. Na javnih razpisih za pridobivanje razvojnih sredstev za razvoj vinogradništva v Halozah pa, da občine in Vinarska zadruga Haloze tesno sodelujejo.
Sedež Vinarske zadruge Haloze je na Občini Videm. Ob
Vinarska zadruga Haloze je bila ustanovljena 15. marca 2016 v Vidmu pri Ptuju.
Foto: Golc
ustanovitvi zadruge bo ustanovljena tudi poslovna enota Vidova klet, ki bo s tem postala prvo promocijsko-prodajno mesto članov zadruge. Večji interes se je pokazal tudi po ustanovitvi poslovne enote v Podlehniku, kar bo ena od nalog programa dela upravnega odbora zadruge.
Ustanovitev Vinarske zadruge Haloze je eden od ključnih razvojnih ukrepov za Haloze. Cilj in namen delovanja zadruge sta, da svojim članom omogoča zmanjšanje stroškov v vseh fazah pridelave, proizvodnje in prodaje ter izvajanje aktivnosti za povečanje prihodkov na enoto prodanega proizvoda.
Vabljeni v članstvo Vinarske zadruge Haloze. S svojo prisotnostjo prispevajte k ohranjanju in razvoju vinogradništva v Halozah. Ob tej priložnosti se vsem, ki ste sodelovali v procesih pred ustanovitvijo Vinarske zadruge Haloze in ob ustanovitvi, zahvaljujemo za vso pomoč in sodelovanje pri izvedbi omenjenih nalog.
Jernej Golc
LIFE - Življenje traviščem
Projekt LIFE Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v Vzhodni Sloveniji (LIFE Conservation and management of dry grasslands in Eastern Slovenia — Life to grasslands) je sofinanciran v okviru finančnega mehanizma LIFE Narava in Ministrstva za okolje.
Projekt je namenjen vzpostavitvi ugodnega stanja in zagotavljanju dolgoročnega ohranjanja suhih travišč (dveh prioritetnih Natura 2000 habitatnih tipov — 6210(*) in 62300 ter nanje vezanih rastlinskih in živalskih vrst)
na štirih območjih: Haloze, Pohorje, Kum in Gorjanci--Radoha. Vsa štiri območja se soočajo s problemi zaraščanja in opuščanja kmetijske rabe na eni strani in s problemom neustrezne kmetijske rabe (intenzivne) na drugi strani.
V okviru projektne aktivnosti je predvideno spodbujanje trajnostne rabe suhih travišč predvsem s povezovanjem zainteresiranih kmetovalcev/ lastnikov, čiščenjem zaraščenih zemljišč, najemom zemljišč in nudenjem opreme
za obdelovanje zemljišč kot tudi nudenjem podpore za vzpostavitev ustreznih struktur habitata (preizkušanje metod košnje, paše in sadjarstva). Sočasno z izvedbo konkretnih naravovarstvenih akcij bo z ozaveščanjem, izo-

Prva izmed strokovnih delavnic je bila v Kočicah 29. februarja 201 6. Na delavnici so strokovno prikazali rez visokodebelnih sadnih dreves. Podobnih delavnic bo še več, vabljeni k udeležbi.
Foto: arhiv Golc
braževanjem in mreženjem kmetovalcev/lastnikov/upravljav-cev zemljišč in ustreznim menedžmentom območij dodatno zagotovljeno dolgoročno ohranjanje ugodnega stanja habitatnega tipa. Poudarek projekta bo na povečanju ekonomske upravičenosti kmetovanja s skupnim oblikovanjem in razvojem privlačnih tržnih produktov in programov, vezanih na ohranjanje rabe suhih travišč. Opremljene bodo tudi manjše interpretacijske točke, vzpostavljeni izobraževalni programi ter aktivnosti za šole in splošno javnost.
Glavne aktivnosti projekta so:
—	identifikacija območij v zaraščanju, analiza kmetijske rabe in monitoring stanja habitatnih tipov;
—	komunikacija in mreženje lastnikov zemljišč in kmetovalcev z namenom zagotavljanja upravljanja na opuščenih zemljiščih;
—	najem in odkup dela opuščenih zemljišč (in nadaljnja brezplačna oddaja zemljišč v uporabo zainteresiranim uporabnikom) za zagotavljanje trajnostnega upravljanja suhih travišč;
—	odstranjevanje zarasti/čiščenje zemljišč v različnih fazah zaraščanja ter ponovna vzpostavitev suhih travišč;
—	zagotavljanje trajnostnega upravljanja travišč z nudenjem brezplačnega trajnega najema košne in pašne opreme zainteresiranim obdelovalcem suhih travišč;
—	obnova in vzpostavljanje ekstenzivnih visokodebelnih sadovnjakov (nabava sadik in zaščitne opreme, izobraževanje na
temo vzdrževanja) na suhih traviščih zainteresiranih lastnikov;
—	povezovanje kmetovalcev z namenom zagotavljanja upravljanja očiščenih površin in površin, kjer je raba neustrezna;
—	priprava načrtov kmetijskih gospodarstev za izbrane (zainteresirane) kmetije;
—	priprava strokovnih podlag za kmetijsko okoljski program s področja trajnostnega upravljanja travišč za posamezna območja - območje Haloz (in druga), ki bodo predložene na ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za okolje in prostor z namenom izboljšanja programa KOP OP ukrepov in prilagoditve le-teh glede na značilnosti posameznih regij;
—	aktivnosti in načrt za vzpostavitev blagovne znamke in produktov, vezanih na suha travišča, sadovnjake, pašo, košnjo (delavnice, trženje, promocija);
—	promocijske in izobraževalne aktivnosti (sodelovanje in programi/ pripomočki za šole, izobraževanja za kmetovalce, občine, komunikacija z odločevalci s področja kmetijstva in okolja na nacionalnem nivoju, oprema interpretacijskih in info točk, vsebinska dopolnitev obstoječih interpretacijskih poti, publikacije ...).
Projekt se je začel 1. novembra 2015 in traja pet let. Zavod RS za varstvo narave v projektu nastopa kot vodilni partner, partnerji projekta pa so Podeželsko razvojno jedro Halo, Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj, Krajevna skupnost Dobovec in Društvo Gorjanske košenice. V izvajanje projekta bodo aktivno vključeni sektorji kmetijstva, okolja, gozdarstva, turizma in izobraževanja, lokalne skupnosti in lokalno prebivalstvo ter predvsem zainteresirani lastniki zemljišč/kmetovalci na območjih upravljanja strmih suhih travišč.
Na območju Haloz se bodo izvajale vse naštete aktivnosti. Tako površinsko kot finančno so Haloze največje projektno območje. Aktivnosti se bodo izvajale v vseh haloških občinah: Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale, Majšperk in Makole, v občinah Poljčane in Zavrč bodo potekale predvsem promocijske in izobraževalne aktivnosti.
Javne predstavitve projekta in možnosti vključevanja v projektne aktivnosti so se začele v februarju 2016, informacije in obvestila pa bodo dostopna na občinskih oglasnih deskah, pri vseh partnerjih projekta in spletnih straneh.
Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor
Majhnu in Biškupu podeljeni odlikovanji GZS
V prostorih gasilskega doma DVD Lovrečan - Dubrava v dogodkih v gasilski zvezi od sosednji Hrvaški je bila v petek, 4. marca, letošnja skupščina lanske do letošnje skupščine. Vatrogasne zajednice (VZ) Cestica. Skupščine se je udeležila Velikokrat je bilo v poročilu tudi gasilska delegacija iz Slovenije s podpoveljnikom GZS omenjeno tudi vzorno sodelo-Zvonkom Glažarjem.	vanje z gasilci iz Slovenije, kar
je bila hkrati dobra iztočnica
Zbrani delegati VZ Cestica Darka Majhna, predsednika za zaključno zahvalo ter sve-in gostje so na skupščini pri- VZ Cestica, ter obsežnemu čano podelitev dveh poseb-sluhnili uvodnemu pozdravu poročilo o delu, dosežkih in nih priznanj in odlikovanj
Gasilske zveze Slovenije. Ob tej priložnosti sta jih prejela predsednik in poveljnik VZ Cestica, Darko Majhen in Milenko Biškup, za vzorno in uspešno sodelovanje ter za krepitev medsebojnih odnosov gasilcev Hrvaške in Slovenije.

Dobitnika priznanja in odlikovanja GZS, predsednik in poveljnik VZ Cestica, Darko Majhen in Milenko Biškup, v družbi podeljevalcev - predsednikov gasilskih zvez Ormož in Kočevje, Dejana Jurkoviča (prvi z leve) in Antona Fajfarja (drugi z leve)
Priznanji in odlikovanji so podelili predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, predsednik GZ Ormož mag. Dejan Jurkovič in predsednik GZ Kočevje Anton Fajfar, nagrajencema pa so posebej čestitali še podpoveljnik GZS Zvonko Glažar, podpredsednik GZ Kočevje Anton
Jurkovič, poveljnik OP Markovci Milan Majer in vodstvo PGD Zavrč s predsednikom Antonom Bratušem, poveljnikom Damijanom Brlekom in namestnikom poveljnika OP Zavrč Brankom Skokom.
Besedilo in foto: Tatjana Mohorko
Slovenska gasilska delegacija v družbi dobitnikov odlikovanja GZS
Slovensko omizje na skupščini VZ Cestica v DVD Lovrečan -Dubrava
Letošnji završki nagrajenci Civilne zaščite
Štab Civilne zaščite za Podravje je v počastitev mednarodnega dneva Civilne zaščite v ponedeljek, 7. marca, v občini Žetale v družbi vabljenih gostov, poslanke DZ RS Suzane Lep Simenko, nagrajencev in nastopajočih iz vrtca in OS Žetale pripravil osrednjo regijsko slovesnost. Na proslavi so podelili novo paleto priznanj in znakov Civilne zaščite posameznikom in organizacijam, ki se vključujejo v dejavnost zaščite, reševanja in pomoči v Republiki Sloveniji.
Zbrane je v uvodu nagovoril župan občine Žetale Anton Butolen in se vsem prostovoljcem, pogumnim in izjemnim ljudem zahvalil za vsa dobra dela in hrabra dejanja ter čestital letošnjim nagrajencem. Slavnostni govornik Srečko Sestan, poveljnik CZ RS, je orisal delo in pomen Civilne zaščite v naši državi,
izpostavil delo mnogih prostovoljcev, ki so se posebej in znova izkazali tudi ob nadevani begunski krizi, ki je doletela tudi našo državo. Namenil jim je posebno zahvalo kot tudi vsem drugim, ki so v minulem letu posebej izstopali v dogodkih in pomagali po najboljših močeh.
ZAHVALA 44 POSA- Podravje in vodja Izpostave MEZNIKOM IN 14 Uprave RS za zaščito in reše-ORGANIZACIJAM	vatlie Pmi Dragomir Murko
Poveljnik Civilne zaščite za je ob pomoči Srečka Šestana
Podelitve v Žetalah so se udeležili Branko Skok ter Danica in Anton Bratuša, ki smo jih nekaj dni pozneje ujeli v domači občini.
Prvega marca smo praznovali dan Civilne zaščite in komisija, ki je letos izbirala kandidate za priznanja in nagrado s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, je potrdila 542 predlogov za priznanja, med njimi 418 bronastih, 66 srebrnih in 33 zlatih znakov, 24 plaket ter kipec Civilne zaščite za življenjsko delo. Na državni slovesnosti 1. marca na Brdu pri Kranju je bilo podeljenih 50 priznanj in nagrada, druga priznanja pa bodo podeljena na 13 regijskih prireditvah, ta v Spodnjem Podravju je ena od teh osrednjih.
na slovesnosti opravil svečano podelitev letošnjih »nagrad« CZ. Skupaj je bilo 44 posameznikom in 14 organizacijam podeljenih 50 bronastih znakov, dva srebrna in en zlati znak ter pet plaket CZ. Posebej so sedem znakov CZ podelili ekipi bolničarjev Mestne občine Ptuj, bronasti znak Civilne zaščite pa so podelili za požrtvovalno humanitarno delo pri oskrbi beguncev in migrantov nekaterim
Čebelja družina je gotovo najčudovitejši primer, kako narava organizira snov in energijo v prostoru in času. Narava se je že prebudila in ponudila prve cvetove. Leska, zvončki, trobentice, pljučnik in druge naravne lepotice že ponujajo čebelam nektar in cvetni prah. Se malo pa se bodo v cvetje odele krošnje divjih češenj in krošnje sadnega drevja. Cvetove bodo obiskale čebele, ki bodo ob nabiranju nektarja in cvetnega prahu opravile še oprašitev.
Vsaka tretja »žlica« hrane, ki jo zaužije človek, je odvisna od opraševanja čebel. Svet čebel je zanimiv, zapleten, soodvisen in tudi skrivnosten. V čebeljem panju obstajajo red, delavnost in naravni izbor. Čebele lahko uspevajo le v okolju, ki je prijazno do njih. Narava je človeku najboljša učilnica. Ljudje se moramo zavedati, da je tudi človek sestavni del narave. Ljudje smo od narave tudi odvisni. V domačem okolju pridelana hrana je največje bogastvo, je vir zdravja, le da
Letošnji nagrajenci CZ RS v podravski regiji z gosti in gostitelji dogodka, občino Žetale
prostovoljcem in organizacijam. Bronasti znak so prejeli prostovoljci humanitarnih organizacij Rdečega križa in Slovenske karitas ter pripadniki Slovenske vojske in Policije.
NAGRAJENCI - DOBITNIKI BRONASTEGA ZNAKA CZ
Bronasti znak CZ za požrtvovalno humanitarno delo pri oskrbi beguncev
in migrantov so v Žetalah prejeli tudi prizadevni Zavrčani: Miran Vuk, župan občine Zavrč, Anton Bratuša, Damjan Brlek in Branko Skok — vsi PGD Zavrč ter Evelin Makoter Jabločnik, Danica Bratuša in Lidija Domjan iz Občinske uprave Zavrč.
Besedilo in foto: Tatjana Mohorko
Čebelja družina
se tega premalo zavedamo. Ko spoznavamo in razumemo življenje čebel, jih lahko še bolj občudujemo in cenimo. Prav pomanjkanje spoštovanja do narave je namreč privedlo do njenega brezobzirnega izkoriščanja. Pri tem pa smo ljudje pozabili, da vsi členi tvorimo celoto, in ko prizadenemo enega, prizadenemo tudi sebe.
Čebelar je najprej človek, ki je ljubitelj narave, šele potem čebelar. Čebelarji si prizadevamo za ohranitev narave, za ohranitev raznovrstnih drevesnih vrst v gozdu, za ohranitev podrasti, za ohranitev cvetočih travnikov in ohranitev raznovrstnih sadovnjakov. Prizadevamo si za čiste potočke in s tem čisto vodo, ki je potrebna ne le človeku, temveč tudi vsemu živalskemu svetu.
Čebelarji CD Zavrč, ki je bilo ustanovljeno leta 2000, si prizadevamo za obstoj čebele kranjske sivke tudi v občini Zavrč. V letu 2016 je v ČD Zavrč včlanjenih 21 aktivnih čebelark in čebelarjev.
Člani sodelujemo pri prazniku Občine Zavrč. Sodelujemo z OS Cirkulane -Zavrč, na lokaciji Zavrč. Ob tradicionalnem slovenskem zajtrku so člani vsako leto OS Zavrč poklonili med. V novembru 2015, ob tradicionalnem slovenskem zajtrku, so člani ČD Zavrč OŠ Cirkulane - Zavrč, na lokaciji Zavrč, poklonili sedem kilogramov medu.
Čebelarji po vsem svetu se zavedajo pomena čebel za naravo in s tem tudi za človeka. Dvajseti maj bo proglašen za svetovni dan čebel. Na ta dan je bil leta 1734 rojen znani slovenski slikar ter čebelar in učitelj čebelarjenja Anton Janša (1734—1773). V času vladanja Marije Terezije (1740-1780) je na Dunaju učil čebelarjenje. Bil je cesarsko-kraljevi učitelj čebelarstva. Iznašel je vrsto novosti za izboljšanje čebelarske gospodarske dejavnosti. Med drugim je v nemščini napisal knjigo o rojenju čebel, ki je bila večkrat natisnjena in so jo brali po vsej avstro--ogrski monarhiji. Danes poznamo šte-

vilne strokovnjake, ki se ukvarjajo s proučevanjem čebel. Med zelo znane sodi tudi Nemec Jiirgen Tautz, ki službuje na Univerzi v Wiirzburgu.
Profesor Jiirgen Tautz vodi skupino strokovnjakov, ki se ukvarja s čebelami na Inštitutu za vedenjsko fiziologijo in sociobiologijo Univerze Wiirzburg v
Nemčiji. Zapisal je znano misel: »Čebe- Avtor v knjigi podaja svojstven pogled lja družina je zagotovo najčudovitej- na mnoga vprašanja, ki se razlikuje od ši primer, kako narava organizira snov splošno sprejetega, in tako bralcu odpira in energijo v prostoru in času.« Je tudi nova vprašanja. Za človeka je narava naj-avtor obsežne in zanimive knjige z našlo- boljša učilnica, vom Čudežni svet čebel — biologija supe- »Naj medi!«
rorganizma. V slovenščini je knjiga izšla	Alojz Pravdič,
pri Tehniški založbi Slovenije leta 2010.	predsednik ČD Zavrč
V Zavrču pomemben čebelarski obisk
Že od konca minulega leta je bil predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč s svojimi sodelavci, tudi s podpredsednikom Janezom Vencljem, na obisku pri čebelarjih čebelarskih društev po Sloveniji. Na teh srečanjih je predstavil pobudo ČZS, da 20. maj, rojstni dan Antona Janše, postane svetovni dan čebel.
ČD Zavrč je 5. februarja obiskal podpredsednik Vencelj v družbi svojih sodelavcev in Maksa Kostanjevca, predsednika Zveze čebelarskih društev Ptuj. S čebelarji se je srečal pred občinsko zgradbo, kjer je ob tej priložnosti predstavil pobudo ČZS in njenega predsednika. Ob tem je med drugim povedal: »Letos bomo to pobudo predstavili na seminarju čebelarstva, realno proglasitev lahko pričakujemo leta 2017. Vsi skupaj moramo biti povezani in širiti to idejo, katere
Podpredsednik GZS Janez Vencelj je v Zavrču podelil tudi nekaj zahvalnih listin za podporo pobudi o svetovnem dnevu čebel, med drugim tudi predsedniku CD Zavrč Alojzu Pravdiču.
osnovni namen je, da bo čebela preživela. Zelo pomembno je, da nas podpira svetovna čebelarska organizacija. Svetovni dan povezuje Slovence in povezuje svet ...«
Podpredsedniku ČZS Venclju se je
Utrinek s čebelarskega dogodka v Zavrču, kjer je bilo podeljenih kar nekaj zahval za promocijo čebelarstva v tem okolju.
za obisk posebej zahvalil Alojz Pravdič, priložnosti prejeli tudi posebno zahvalo predsednik ČD Zavrč, pridružili pa sta za podporo čebelarstvu, se mu tudi ravnateljica OŠ Cirkulane -
Zavrč Suzana Petek in predstavnica obči-	Besedilo in foto: TM
ne Zavrč Lidija Domjan, ki sta ob tej
Čebelarski dogodek v Zavrču sta učenca OŠ Cirkulane - Zavrč obogatila tudi s krajšim kulturnim programom.
Na Štefanovo blagoslov konjev
Šestindvajseti december ni le dan samo- pomeni božjo naklonjenost in znamenje 25 konjev. stojnosti in enotnosti, ampak je tudi ste- zahvale. S tem blagoslovom se konjeniki Člani KK Bori se najlepše zahvaljujemo fanovo. Za nas konjenike je to dan, ko priporočamo, da bodo naši konji zdravi, gospodu župniku za opravljen blago-goduje sveti Stefan, diakon in prvi muce- mi pa do njih prijazni. Da bi dogodek slov, skupini Trta za kulturni program, ne c ter zavetnik konjev in dejavnosti, naredili čim bolj slovesen, smo zaprosili obiskovalcem, da so nas počastili s svojo povezanih s konji.	skupino Trta za kratek kulturni program, prisotnostjo, in seveda našim završkim
Ob tej priložnosti smo zaprosili farnega društvo gospodinj pa za pogostitev, gospodinjam za odlično pogostitev, župnika Jožefa Pasičnjeka, daje našim Letošnjega blagoslova, ki ga je spremljalo	S konjeniškim pozdravom
konjem na ta dan podelil blagoslov, ki ogromno obiskovalcev, je bilo deležnih	KK Bori
Utrinki s slovesnega blagoslova konjev in konjenikov
Foto: arhiv KK Bori
Upokojenci ne poznamo zimskega spanja
Po neznačilni zimi, ki nam je postregla bolj z dežjem in meglo kot pa s snežinkami in nizkimi temperaturami, se dnevi počasi daljšajo in prihaja čas, ko bo vse brstelo, topli sončni žarki pa nas bodo božali prijazneje in pogosteje.
Čeprav je zimski čas namenjen počitku narave, v društvu upokojencev nismo prav nič lenarili. Igralke pikada in šahisti so pridno trenirali in se pripravljali na tekmovanja ali druženja. Naši člani se vedno radi odzovejo prijaznim povabilom iz drugih društev Občine Zavrč, prav tako pa tudi vabilom društev izven naše občine in tudi iz sosednje Hrvaške. V zimskem času je lepa priložnost za obiskovanje naših članov, ki so onemogli, na njihovih domovih in po domovih upokojencev. Trudimo se po najboljših močeh, da jih presenetimo s skro-
mnim darilcem, največ pa sta vredni prisotnost in spodbudna beseda sočloveka, ki osamljenemu pomeni več kot vse bogastvo sveta.
Prebujajoča se pomlad pomeni gibanje in uživanje v lepoti narave, ki se dnevno spreminja in nas preseneča na vsakem koraku. Vabi nas, da začnemo aktivno rekreacijo v naravi, zato si vzemimo čas in se nekaj ur na teden družimo in rekreirajmo v družbi prijetnih znancev in prijateljev. Vse naše aktivnosti (pohodi, kolesarjenje, pikado, šah, streljanje z zračno puško) ostajajo za zdaj v ustaljenih terminih.
Verjetno bomo še nekaj novega dodali in vas o tem pravočasno obvestili.
Vsem občanom naše občine želimo vesele, doživete in blagoslovljene velikonočne praznike, naj vam dajo mnogo osebnega
zadovoljstva, medsebojnega spoštovanja in notranjega miru.
Peter Prelog,
DU, sekcija rekreacije
Aktivnosti v PGD Zavrč
Prostovoljno gasilsko društvo Zavrč je takoj po novem letu začelo aktivnosti s prijavo na evropski razpis za čezmejno sodelovanje, v katerem smo vključeni štirje partnerji: dva iz Slovenije (PGD Zavrč in OGZ Ptuj) in dva iz Hrvaške (DVD Lovrečan - Dubrava in Vatrogasna zajednica Cestica). S sredstvi iz tega razpisa si želimo izboljšati gasilsko tehniko, izobraževanje, ozaveščanje prebivalstva in sodelovanje na tem mejnem območju.
V prvih mesecih leta smo člani PGD Zavrč obiskali
občne zbore društev in zvez, prav tako smo 5. marca izpeljali tudi občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Zavrč, na katerem smo podali poročila o delovanju društva v preteklem letu. Podelili smo priznanja zaslužnim članom in specialnosti članom, ki so se izobraževali.
Letošnji prejemniki priznanj in napredovanj
DONACIJA
ZAVAROVALNICE
TRIGLAV
Zahvalili smo se občini Zavrč za sredstva in podporo pri našem delu in Zavarovalnici Triglav, ki nam je letos donirala tisoč evrov. V podravski regiji so na pomoč priskočili štirim gasilskim društvom: PGD Hajdoše, PGD Ptuj, PGD Cirkulane in PGD Zavrč. Vsakemu
društvu so namenili po tisoč evrov, namensko za nabavo potrebne zaščitne opreme za reševanje v primeru nesreč. Donacijo nam je na občnem zboru predal Uroš Skuhala, direktor mariborske območne enote Zavarovalnice Triglav.
Gasilci v Zavrču smo si zadali tudi načrte za delovanje društva v tem letu, kaj vse je še treba postoriti na gospodarskem, operativnem, izobraževalnem in tekmovalnem področju. Prepričan sem, da so pred nami veliki izzivi.
V imenu PGD Zavri vam ob velikonočnih praznikih želim vse dobro in najlepše. Veselo pisanko!
Anton Bratuša, predsednik PGD Zavrč
Aktivni tudi med zimskim premorom
Mlajše selekcije so se tudi letos udeleževale dvoranskih turnirjev v Sloveniji in na Hrvaškem. Udeležili so se tudi domačega mednarodnega turnirja, ki smo ga organizirali v Cirkulanah. Naše selekcije so se odrezale odlično, saj so v vseh kategorijah stopili na stopničke.
Selekcije U-9, U-ll in U-15 so zasedle prvo, selekcija U-13 pa odlično drugo mesto. Uspehi fantov so se nadaljevali tudi na turnirju v Ormožu, kjer je selekcija U-ll po napetih dvobojih osvojila odlično drugo, U-9 pa v močni konkurenci sijajno četrto mesto. Naj mlajši selekciji sta bili zelo uspešni tudi na mednarodnih turnirjih; na Božičnem kupu NS
Medimurje in na Novoletnem korantovem turnirju 2015 so fantje osvojili odlično 2. mesto, na turnirju sosednjih Cirkulan pa so s selekcijo U-8 stopili na najvišjo stopničko. Zelo uspešni so bili tudi fantje iz selekcije U-l 1, saj so ob zmagi na domačem turnirju, ki smo ga organizirali v Cir-
kulanah, zmagali, na turnirjih v Ormožu, Lendavi in Markovcih pa osvojili 2. mesto.
Pestro zimo so imeli tudi kadeti in mladinci, ki so odigrali kar nekaj prijateljskih srečanj. Kadeti so v času priprav izgubili dvoboje z Dravo, Ilirijo in Aluminijem, premagali pa leto mlajše nogometa-
še slednjega kluba. Dve tekmi sta zaradi slabega vremena žal odpadli. Nekoliko uspešnejši so bili mladinci, ki so na pripravljalnih tekmah nadigrali člansko ekipo NK Centro-metal in NK Ilirija, remizirali so z mladinci NK Maribor in NK Slaven Belupo, klonili pa proti ekipama Aluminija in

Igralci U-l 1
no-zelene družine in narediti prvi korak do uresničitve sanj, naj bodo te še tako velike. Nogomet je odličen za sproščanje in pridobivanje novih prijateljstev. Je ekipna igra, kjer je zelo pomembno, da je posameznik del celote, ki brez posameznikov ne more obstajati. Nogomet tako ni le igra, kmalu postane način življenja.
Vse informacije za vpis v nogometno šolo dobite po e-pošti nika.nkzavrc@gmail.com ali po telefonu 040 951 530 (Nika).
članski ekipi Omladinaca.
V	preteklih dneh so kadeti in mladinci začeli prvenstvo, nastopajo v 2. slovenski kadetski oziroma mladinski ligi. Prvo srečanje spomladanskega dela sezone so odigrali v Lendavi, kjer je ekipa mladincev nadigrala tekmeca in po zadetkih Anteja Solomuna (dvakrat), Marka Panikvarja in Dražena Lazarja slavila s 4 : 0. Tekma kadetov se je končala brez zadetkov.
Nogomet je šola za življenje in tega se v klubu zavedamo. Pohvalimo se lahko z nacionalno zelo pestro igralsko in tudi trenersko zasedbo. V klubu ne delamo razlik glede nacionalnosti, rase ah verske pripadnosti — vsi igralci so »naši« in trudimo se, da se v klubu počutijo dobro. Zagovarjamo načelo, da bosta samo dobro počutje in sproščenost pripomogla k občutku pripadnosti ekipi, posledično se bodo pojavili tudi rezultati.
Letošnje leto k prvim nogometnim korakom otroke spodbujata Franci Fridl in Žiga Domjan, ki vodita selekciji U-7 in U-9. Iztok Fridl vodi ekipo U-l 1, Predrag Dobrotič U-13, Velimir Žganec U-15. Kadetski ekipi se je letošnje leto pridružil nekdanji pomočnik trenerja članske zasedbe Miran Emeršič, njegova desna roka pa ostaja Danijel Breč. Mladinska zasedba se kali pod taktirko Željka Orehovca.
V	klubu so vrata odprta vsakomur, ki želi postati del rume-
Na turnirju v Cirkulanah
ČAKA NAS PESTRA POMLAD
Jesenski del sezone smo sklenili dobro — na petem mestu, kjer ostajamo tudi po treh odigranih tekmah spomladanskega dela sezone. Zadnjo tekmo prvega dela sezone smo končali z zmago, v spomladanskem delu jo še čakamo. Na dosedanjih treh srečanjih smo remizirali na gostovanjih v Gorici in Celju, doma pa priznali premoč Domžal.
Strokovni štab se je čez zimo okrepil s športnim direktorjem Mirkom Smodejem, glavnemu trenerju Ivici Solomunu pa bodo pomagali tudi pomočnik Elvis Šahmanovič, trener vratarjev Damir Vugrinec in kondicijski trener Srdan Prodanovič. Za zdravstveno stanje igralcev skrbi Aleksander Koželj. Priprave na pomlad so potekale po ustaljenem programu, dve prijateljski tekmi pa je ekipa odigrala tudi na Malti - srečanji proti F C Legia Warszawa in FC Terek Grozny sta se žal končali v prid tekmeca. Preostale pripravljalne tekme so bile boljše, trener je lahko dodobra spoznal moštvo in uigral začetno enaj-

sterico. Tudi letos imamo nekaj novincev, a ogrodje prve ekipe ostaja enako. V spomladanskem delu sezone bo tako barve kluba branilo 28 igralcev, Rok Zorko pa je trenutno posojen ptujski Dravi. Trenerju so na voljo trije vratarji — Marko Rani-lovič, Matija Kovačič in Luka Domjan (slednji je sicer prvi golman mladinske ekipe) — in petindvajset nogometašev: Tin Karamatič, Davor Rogač, Ivan Ptiček, Igor Prahič, Sebastijan Antič, Mateo Mužek, Nemanja Jakšič, Josip Filipovič, Stanislav Shtanenko, Lovro Cvek, Dejan Glavica, Jure Matjašič, Ovbo-kha Agboyi, Ante Solomun, Dean Tišma, Aleks Pihler, Patrik Tudan, Petro Namuilyk, Matija Miketič, Francesco Tahiraj, Timotej Dodlek, Veljko Batrovič, Ed Kevin Kokorovič, Josip Golubar in Luka Šalamun.
Športni direktor Mirko Smodej je povzel dogajanje v klubu: »NK Zavrč raste že vrsto let zapored. O tem sem se lahko na
lastne oči prepričal lanskega decembra, ko sem prišel v klub in zasedel mesto športnega direktorja. Moram priznati, da sem bil pozitivno presenečen nad organizacijo, predvsem pa nad energijo posameznikov v NK Zavrč. V priprave na spomladanski del letošnje sezone smo v klubu vložili ogromno napora, prepričan sem, da so bile izvedene z maksimalno možno kakovostjo. Odigrali smo nekaj zelo dobrih prijateljskih tekem z renomiranimi evropskimi ekipami, ki so nam pokazale, koliko in na katerih področjih še zaostajamo za njimi. Te tekme nam dajejo izhodišče za naš nadaljnji športni razvoj. Pogoji za delo so bili odlični, saj razpolagamo s kar tremi pomožnimi igrišči. V aprilu nas čakajo novi izzivi, ki se jih zelo veselimo.«
Ekipa pridno trenira, pripravlja se na naporen ritem tekem, ki jih čaka v aprilu. Uvrstili smo se v polfinale tekmovanja za Pokal Slovenije, naš tekmec pa je postal aktualni državni prvak Maribor. Aprilski ritem tekem se začne z domačo tekmo proti Kopru, sledijo ji tri srede dvobojev z Mariborom — dve tekmi bosta odigrani doma, ena v gosteh. Tudi vikendi ne bodo nič manj naporni — prvo gostovanje nas čaka pri ljubljanski Olimpiji, vikend pred gostovanjem pa doma pričakujemo ekipo Rudarja. V drugi polovici aprila nas čaka gostovanje v Novem mestu, zadnji dan tega meseca pa v goste prihaja Gorica. Ritem tekem bo zares peklenski, a fantje so pripravljeni. Prepričani smo, da bodo, predvsem na tekmah z Mariborom, pokazali pravi obraz in si priigrali vstopnico za finale tekmovanja Pokal Slovenije. Mirko Smodej dodaja: »Igralci in strokovno vodstvo bomo zagotovo dali svoj maksimum in upamo na najboljši možen scenarij. Iskreno se vam zahvaljujemo za odlično in srčno podporo ter upamo, da boste tudi v prihodnje dihali z našim klubom.« Čaka nas zelo pestra pomlad — boste z nami?
NG
Čestitamo Veroniki Domjan!
V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je konec januarja potekala že 56. prireditev Športnik leta 2015 Mestne občine Ptuj.
Najboljša slovenska športna plezalka Mina Markovič je slavila petič zapored in skupno šestič. Takoj za Mino pa sta se zvrstili mladi in perspektivni športnici, Tamara Zidanšek in naša Veronika Domjan, članica AK Ptuj. Naziv najboljši športnik v MO Ptuj za leto 2015 je prejel Dejan Zavec.
TM
i- ,	.;
Veroniko Domjan (skrajno desno) na svečani podelitvi nagrad športnikom v MO Ptuj
Foto: Črtomir Goznik

Zz šolskifi 'kldjg
IN VRTCA
Utrinki iz vrtca Zavrč
Letošnja zima nas je le nekaj dni razveseljevala s snegom in nam omogočila veselje in igro na prostem. Po snegu smo tekali, se kepali, se kotalili. Ob tem smo pomislili tudi na ptice, ki preživijo zimo pri nas. V ptičjo hišico smo jim nastavili semena.
Alenka Rižnar


Proslava ob Prešernovem dnevu
Kdo je pesnik? Pesnik je vrtnar besed. France Prešeren je bil pesnik, ki je ljubil besede, imel posluh in čut za besede, bil je zaljubljen v besede.
V preteklosti so si morali naši predniki posebej prizadevati, da so ohranjali svojo, slovensko besedo. Le od nas je odvisno, ali bo domača, slovenska kultura živela tudi v prihodnje. Želimo si, da bi mi vsi vedno znali s ponosom predajati ljubezen
do kulture; da bi se vedno spominjali naših avtorjev, ki jih je ljubezen do domovine in maternega jezika navdihovala k ustvarjanju in je rodila najlepše pesmi, romane, povesti, slike, melodije.
Tako pa smo mi v šoli obeležili praznik.
OŠ Cirkulane - Zavrč, lokacija Zavrč
Mladi novinarji na radiu Ptuj
Učenci osnovnih in srednjih šol so redni gostje in sooblikovalci radijske oddaje Mladi iz Podravja, ki jo lahko poslušamo ob petkih popoldan ob 16. uri. Zimske počitnice so minile in napočil je petek, 4. marca 2016.
S skupino šestih učencev smo se odpravili proti Ptuju; z lokacije Zavrč Lea Kelc Vnuk in Maja Kokot iz 7. b ter Minea Gabrovec, ki je prišla kot glasbena gostja, z lokacije Cirkulane Taja Potočnik iz 5. b, Viktorija Zadravec iz 9. b ter glasbeni gost - Nejc Kralj s svojo harmoniko. Oddaja je trajala eno uro, učence pa je skozi različne teme prijazno vodila novinarka Natalija Skrlec. Beseda je tekla o marsičem; učenci so se predstavili na zanimiv način, govorili so o svojem kraju, o šolah na obeh lokacijah, o pouku in različnih aktivnostih na šoli, o svojih popoldanskih konjičkih. Na lokaciji Zavrč hodijo ti učenci k šolskemu novinarstvu in sooblikujejo šolske radijske oddaje ob četrtkovih jutrih, v Cirkulanah pa so v obliki interesne skupine sooblikovalci in izvajalci šolskih radijskih oddaj. Osrednja tema je bila stres, njegov izvor, posledice in blaženje. Zakaj?
Ker se nam zdi, da je ta beseda tiha spremljevalka slehernega posameznika, ki se z njim sooča, se po svojih močeh trudi, da se mu izogne, in išče možnosti, kako ga ublažiti.
Čeprav je bilo zaznati začetno tremo, pa so učenci nadaljevali
Mladi novinarji z mentoricama na obisku na radiu Ptuj
Foto: arhiv OŠ
sproščeno in samozavestno. Lepo so nas zastopali. Ena ura je zelo hitro minila. Druženje je bilo prijetno, vsekakor pa izkušnja več za mlade, ki se takšnih oblik druženja vedno razveselijo.
Mentorici: Irena Vesenjak in Marinka Zebec
Mein Ort Zavrč
Ich heiEe Leon Cesar. Ich komme aus Slovvenin und wohne in Turški Vrh. Ich bin 14 Jahre alt und besuche die 9. Klasse in der Grundschule Cirkulane-Zavrč.
Die Gemeinde Zavrč ist eine der kleinsten Gemeinden in der Republik Slovvenien. Die Flache von Zavrč ist 19,3 km2 und es h at 1.400 Einvvohner. Die geografische Region hier heiEt Steiermark. Der Biirgermeister ist Herr Miran Vuk.
Zavrč liegt an der kroatisch-slovvenischen Grenze im Nordo-sten von Slovvenien. Die Dorfer in der Gemeinde Zavrč sind: Belski Vrh, Drenovec, Goričak, Hrastovec, Pestike, Turški Vrh, Zavrč, Gorenjski Vrh und Korenjak.
Dieses Weinanbaugebiet heiEt Haloze und das ist ein Hiigel-land. Hier gibt es viele Hiigel, Walder, Teiche, Wiesen, den Fluss Drau, Taler, Teiche, Felder, Weinberge, markierte Wege,
Ferienhauser ... Die Natur ist in allen vier Jahreszeiten sehr schon.
In Zavrč gibt es eine Grundschule mit dem Namen GRUNDSCHULE Cirkulane-Zavrč, einen Kindergarten, eine alte Burg, die Bar Bikers Cafe, eine Post und eine Feuervvehrvva-che — PGD Zavrč, den Supermarkt Tuš Haložanka, das Stadion von Fufiballclub Zavrč, vier Kirchen, eine Ambulanz, eine Tankstelle, vier Gasthauser und den Sitz der Gemeinde. Im Zentrum ist ein schoner, neuer Dorfplatz.
Das Leben hier gefallt mir sehr, weil es nicht so stressig ist. Es ist so toll, es gibt viel frische Luft, die Menschen sind freundli-ch, alle kennen sich und helfen sich, es gibt vveniger Verkehr. Die Leute haben viele Tiere. Leider gibt es hier vvenige Mogli-chkeiten ftir junge Leute und desvvegen gehen viele weg um eine Arbeitsstelle zu finden.
Hier kann man Pferde reiten, einen Spaziergang machen, in den Wald gehen, ein FuEballspiel sehen, auf dem Feld und im Weinberg arbeiten, vvandern, sich ausruhen, die Natur beoba-chten ...
Ich will hier nichts andern, weil es da sehr schon ist.
Leon Cesar, 9. b

Srečanje upokojenih delavcev OŠ Cirkulane - Zavrč v letu 2016
Učenci 5. razreda smo 8. januarja 2016 skupaj z učitelji pripravili kulturni program za upokojene delavce šole. Najprej smo goste vljudno sprejeli, jim zaželeli vse lepo v letu 2016 in jih nato pospre-
mili v jedilnico. Pripravili smo prijeten kulturni program, ki sta ga povezovala Zala in Nejc. Učenci smo se predstavili s petjem, z igranjem na klavir, z deklamacijo pesmi in venčkom plesov. Na koncu
je spregovorila gospa ravnateljica Suzana Petek in se vsem zahvalila za sodelovanje in obisk. Ravnateljica je goste povabila na ponovno srečanje v letu 2017.
Učenci 5. b razreda
Utrinek s srečanja v prostorih završke šole	Foto: arhiv OŠ
Pustna povorka v Cii sončnih žarkov
V soboto, 6. februarja 2016, smo učenci in učitelji OŠ Cirkulane - Zavrč ponovno sodelovali na tradicionalni pustni povorki v Cirkulanah. Dan je bil zelo lep, vzdušje je bilo pravo. Pustne priprave smo začeli s tehniškim dnevom v ponedeljek, ko so nastajale pustne oprave posameznih šolskih skupin. Vrtčevski otroci in njihovi starši so prikazali svet domin, v Zavrču smo se odločili za lego kocke, v Cirkulanah pa je bila pisana druščina veselih pastirčkov, vareških kurentov in pralju-

di, ki so se sprehodili do središča Cirkulan ...
Tudi druge skupine so bile zelo domiselne, posebne - vsekakor so se potrudile k temu, da nas bo kmalu obiskala pomlad in se poslovila mila zima. Veliko nasmejanih obrazov in dobre volje je bilo začutiti. Imeli smo se lepo, kot vsako leto do sedaj.
Mladi novinarji iz Zavrča
Mein Tag
tt-ti HAbe MATKE, EUGi1I5CH,Mi^S»ua...
IAnA Jo2Av>
Šahisti naše šole - lokacija Zavrč
V decembru 2015 smo sodelovali na področnem tekmovanju OS (posamezno) v Spuhlji. Nuša Arnejčič je osvojila medaljo za 4. mesto v kategoriji mlajših deklic, Leo Kokot pa za 6. mesto pri mlajših dečkih. Viktor Pravdič se je uvrstil na odlično 6. mesto od 60 tekmovalcev, starih do 12 let.
Drugi šahisti, ki so nas zastopali na tekmovanjih, so: Igor Pravdič, Alen Žni-
darič, Lion Kokot, Martin Golc, Timi Tušek, David Golc in Timi Zebec. Na tekmovanjih uporabljamo šahovske ure, igramo na 15 minut.
Šahisti obeh lokacij naše šole smo bili januarja 2016 prav tako na tekmovanju v Spuhlji, tokrat smo igrali ekipno. Ekipa dečkov do 12 let je zasedla 7. in 8. mesto od 15 ekip iz drugih šol.
Na teh tekmovanjih je okrog 200 ude-
ležencev, tako da smo zadovoljni z našimi rezultati. Trudili pa se bomo, da jih še izboljšamo. Večina učencev drugih šol nadgrajuje šahovsko znanje poleg šahovskega krožka na šoli še v šahovskih klubih. Na naši šoli je v šahovski krožek vključeno 32 mladih šahistov od 1. do 7. razreda.
Mladi šahisti šole iz Zavrča

Za nami je zimska šola v naravi
Ko smo v ponedeljek prišli na smučišče, mi je učitelj najprej predstavil novega učitelja Aleša. Takoj sva se odpravila deskat na sneg. Ker je bilo slabo vreme in ker smo prišli malo pozneje, sva tu tudi hitro zaključila. Zvečer smo imeli nočni program - igrali smo se cirkus in s sošolci smo poskusili veliko novega.
Najboljši dan je bil torek, saj sva se z učiteljem vozila po sveže zapadlem snegu. Bilo je res odlično, kljub temu da sem trikrat smešno padel. Tisti dan smo se z enim tamkajšnjim učiteljem odpravili spoznavat zgodovino Bohinja. Veliko smo se smejali, saj je bil z nami učitelj Izidor.
V sredo sva z učiteljem naredila srednje veliko skakalnico in se učila skakati z bordom. Najprej sva nekajkrat samo skočila in se še bolj učila osnov, a učitelj mi je pokazal nekaj odličnih trikov. Povedal mi je, da je naredil samo lahke trike, a zame so bili precej težki. Zvečer smo se v učilnici vsi učenci igrali tombolo, pri kateri sem tudi zmagal. Vsi smo dobili čokolade. Zmagovalci smo zraven
čokolade dobili še bombone. Ta dan smo se imeli zelo lepo.
V četrtek sva se z učiteljem vozila po »bejbiki«, saj je bila tam najboljša vidljivost. Naredila sva dve skakalnici. Ta dan sem se naučil zelo dober trik oz. skok. Popoldan smo imeli na programu smučarski tek. Učitelji so nas naučili teči in hoditi na smučeh. Tudi tam smo si naredili manjšo skakalnico in se urili v smučarskih skokih.
V petek smo imeli s sošolci tekmovanje v veleslalomu. Bil sem med zadnjimi, vendar mi je bilo zelo lepo in smo vsi uživali. Ob koncu sva se z učiteljem še enkrat zapeljala po progi. Na koncu mi je zapisal še nekaj napotkov o borderski opremi. Sledila je še podelitev in zaključek šole v naravi. Preživeli smo čudovit teden druženja in učenja.
Jaka Domjan, 6. b
Naravoslovni teden v Rakovem Škocjanu
V ponedeljek, 11. januarja 2016, smo se učenci 7. in 8. razreda odpravili proti Rakovemu Škocjanu. Tja smo prispeli ob 12. uri. Zelo je deževalo. Po kosilu smo odšli na pohod do Zelških jam. Učiteljica Mira nam je povedala zgodbo o zmaju, ki naj bi

KEjSffi S
tam živel. Šli smo se tudi igrico netopir in komar. Po strmi in mokri poti smo se odpravili domov. Takrat smo imeli prosti čas. Po večerji smo šli na nočni pohod. Ta dan je bil čudovit, ampak malo nam je nagajal dež. V torek zjutraj, po zajtrku, smo prehodili deset kilometrov in si ogledali Cerkniško jezero. Poslušali smo legendo o princu in princeski, ki sta bila na skrivaj zaljubljena in na koncu sta se skupaj utopila, da bi bila skupaj v nebesih. Zaradi tega se je včasih Cerkniško jezero imenovalo tudi Žalostno jezero. Poučili so nas tudi, kako ravnamo, če v gozdu srečamo medvedko z mladiči. Ker smo radovedni, smo medvedu šli nastavit hrano in kamero, da bi si lahko ogledali posnetke. Naučili smo se veliko novega. Zvečer pa smo se predstavili s svojim programom. Naslednji dan smo odšli na petnajst kilometrov dolgo pot. Ogledali smo si udornico, Unško koli-ševko. Spoznali smo zgodovino te jame. Po kosilu nas je učiteljica Darja naučila, kako se strelja z lokom. Imeli smo manjše tekmovanje. Zelo je bilo zanimivo.
Učiteljica Mira pa nas je popeljala v gozd, postali smo gozdni detektivi. Učili smo se, kako prepoznamo drevesa po lubju, listih, iglicah ... Iskali smo razlike med smreko, jelko in duglazijo. Jaz pa sem morala z zavezanimi očmi drevesa prepoznati po lubju. Dobro mi je šlo in zelo zabavno je bilo. Po večerji pa smo
imeli »finte in fore«. Takrat pa se smo veliko smejali. V četrtek zjutraj smo se 7. r. napotili po učni poti reke Rak, 8. razred pa na veslanje. Na obeh aktivnostih sem zelo uživala in se tudi nekaj novega naučila. Po kosilu smo odšli plezat na naravno steno in imeli predstavitev naravnega elementa - ognja. Pri predstavitvi ognja smo zakurili leseni »šporget«. Učili smo se tudi vezati različne vozle. Na popoldanskih aktivnostih nas je preganjal dež. Zvečer pa smo še imeli socializacijske igre. Bilo je zanimivo. Zadnji dan smo se zbudili v zasneženo jutro. Učenci smo najprej šli do medvedovega krmišča in po tihem upali, da nam ga je uspelo posneti. Že na poti smo našli njegove sledi. Medveda smo si
lahko pogledali na posnetkih, kjer se je hranil s sadjem in Žanovimi sendviči. Na koncu smo se še pomerili na orientacijskem teku. Po kosilu pa je bila razglasitev in podelitev priznanj. Polni lepih vtisov smo se odpeljali domov. Res nam je bilo lepo.
Lea Kelc Vnuk, 7. b
Blaž Kopša se je znova izkazal na gimnastičnem tekmovanju
Na Osnovni šoli Dobrova pri Ljubljani je v četrtek, 11. februarja, potekalo državno tekmovanje v skokih z male prožne ponjave (trampolina). Prvič smo se tovrstnega tekmovanja udeležili z učencem OŠ Cirkulane - Zavrč. Zastopal nas je Blaž Kopša, učenec 3. b razreda iz Zavrča.
Učenci so morali prikazati štiri skoke, eno obvezno prvino in tri izbirne. Konkurenca je bila kar velika, saj se je tekmovanja udeležilo več kot 300 tekmovalcev iz vse Slovenije. Blaž se je odlično izkazal in je v kategoriji najmlajših dečkov dosegel odlično 6. mesto! Glede na to, da je to bila njegova prva udeležba na tekmovanju v skokih s prožne ponjave, lahko imamo njegov rezultat za zavidanja vreden dosežek.
Mentor: Mitja Vidovič, prof. ŠPO
Gimnastičar Blaž Kopša v akciji	Foto: arhiv OŠ
Judoisti nadaljujejo zbiranje odličij
Judoisti iz Cirkulan, ki vadijo v okviru judo krožka na OŠ Cirkulane - Zavrč in nekateri tudi na Ptuju v Judo klubu Dra-
OŠ Cirkulane - Zavrč je na področnem tekmovanju v judu zastopalo 12 učencev v dveh starostnih kategorijah.	Foto: arhiv OŠ
va Ptuj, so 30. januarja 2016 zastopali našo šolo na področnem tekmovanju osnovnih šol v judu v Mariboru. Nastopilo je 232 tekmovalcev iz 42 osnovnih šol vzhodne regije.
OS Cirkulane - Zavrč je zastopalo 12 učencev v dveh starostnih kategorijah. Pri najstarejših deklicah žal ni nastopila naša najboljša judoistka Viktorija Zadravec, saj je že dalj časa poškodovana. Kljub njeni odsotnosti so naši judoisti dosegli dobre rezultate, nekateri so celo dosegli kolajne.
Kolajne za tretje mesto so osvojili Anže Feguš, Lara Hercog, Maja Hercog, četrto mesto je osvojil Jan Vidovič, peto mesto Žiga Štumberger ter sedmo mesto Žan Brodnjak in Špela Ilec.
Čestitke vsem judoistom za dobre rezultate in prizadevno delo na treningih. Večina judoistov je v januarju namreč tudi uspešno opravila izpite za višje pasove.
Mentorja: Mitja Vidovič in Urška Urek
Dve kolajni za atlete
Atletska ekipa OŠ Cirkulane - Zavrč se je tudi letos pod mentorstvom športnih pedagogov udeležila Zimskega atletskega mnogoboja. Tekmovanje tradicionalno poteka v zimskem času na Ptuju v organizaciji Atletskega kluba Ptuj in Zavoda za šport Ptuj. Gre za dvoransko tekmovanje, na katerem učenci izmed štirih atletskih disciplin (tek na 40 metrov, skok v višino, skok v daljino in met težke žoge) izberejo tri discipline, v katerih tekmujejo. Vsak dosežek je točkovan po mednarodnih tablicah. Organizirani sta dve tekmovanji, končni dosežek je seštevek rezultatov z obeh tekmovanj. Prvo je potekalo 20. januarja, drugo pa 3. marca 2016.
Tekmovanja se je udeležilo 16 učencev OŠ Cirkulane - Zavrč v vseh starostnih kategorijah. Dosegli so odlične rezultate, pohvalimo se lahko tudi z dvema uvrstitvama na zmagovalni oder. Tretje mesto sta zasluženo osvojili učenki Tina Žnidarič (deklice 2003/04) in Nika Pijan (deklice 01/02). Malo je zmanjkalo do stopničk učencem Sandri Bo rak, Nini Košak in Jaki Domjanu. Tudi drugi učenci so se zelo dobro odrezali in napovedali dobre rezultate na spomladanskih atletskih tekmovanjih na prostem.
Mentorja: Mitja Vidovič, Maja Tašner
Učenci OŠ Cirkulane - Zavrč na zimskem atletskem mnogoboju na Ptuju
		fjek UHk #-.r fel. fA, t
		
		
ikdJH		
		
SIH-VPjjSpVnp (6		
	h	i	II "1
	R - - jgpeL J	jjfe
	L. V*			
BEIIS, d			iw.i&	
i * &	rnffkLjm	p	(um	m 	i 11 n		
Foto: arhiv OŠ
Tehniški dan
V sredo, 27. januarja 2016, smo imeli tehniški dan. Izdelovali smo pustne maske. Letos smo bili lego kocke. Jaz sem bila rdeče barve.
Za izdelovanje smo potrebovali veliko in malo kartonsko škatlo. Kdor je imel doma kakšno barvo, jo je prinesel v šolo. Barvo smo si nalili v priročne posodice, kot je na primer posodica od skute. Pri izdelovanju so nam pomagali tudi nekateri starši. Majhne lončke mi je dala sošolka Sara. Pobarvala sem jih z rdečo barvo, nato pa mi jih je Sarin ati prilepil na škatli. Velika škatla je bila za telo, mala pa za na glavo. Ko sta minili dve šolski uri, smo šli na malico, starši pa so počakali v učilnici. Po malici smo še dokončali svoje lego kocke.
Starši so odšli domov, nas pa je učiteljica še vprašala poštevanko števila devet. Po tem prijetnem tehniškem dnevu smo šli na kosilo.
Nuša Arnejčič, 3. b
Zjutraj sem vstala in se uredila za tehniški dan.
Ko sem prispela v šolo, sva se z Nušo pogovarjali. Začeli smo barvati škatle. Vzela sem pleskarski čopič in pričela barvati škatlo za glavo. Ko sem končala, sem pričela barvati škatlo za trup. Z Nušo in Anejem Ko p reko m smo imeli rdečo barvo. Prišel je moj ati in mi pomagal barvati. Ko sem končala, sem pomagala Nuši. Bil je čas za malico. Moj ati mi je medtem nalepil na škatlo lončke. Jaz sem jih pobarvala. Ati je nalepil lončke še Nuši. Pobarvala jih je in sva šli risat. S tem je bil tehniški dan z atijem zaključen.
Sara Prelog, 3. b

Zimski športni dan
ti
Ko je zapadel prvi sneg, smo se ga zelo razveselili in v šoli izvedli zimski športni dan.
Zjutraj smo v šolo prišli kot ponavadi, le da smo s seboj prinesli pripomočke za kepanje, sanke in za dejavnosti po snegu. Najprej smo odšli v razred, se malo pogovarjali, nato smo pomalicali, se preoblekli v zimska oblačila, vzeli sanke in, juhuhu, odšli na sneg. Odpravili smo se na hrib, kjer smo se sankali, kepali, delali snežake in uživali v zimskih radostih. Tudi naša učiteljica se je malo preizkusila v sankanju in šlo ji je zelo dobro. Dan je bil krasen, imeli smo se zelo lepo in doživeli veliko zimskih pustolovščin.
Anej Prejac, 3. b
About my Village Zavrč
In the North-Eastern part of Slovenia, along the river Drava, lies one of the smallest municipalities, municipality Zavrč. On the East and South it borders with neighbooring Republic of Croatia, and on the West with the municipality of Cirkulane, on the North by the municipality of Gorišnica.
Zavrč measures only 19 kilometers and h as 1600 inhabitants, who live in nine villages. It employs about 10% of the people some are also self-employed. The average age of the population is around 40 years.
People in Zavrč deal with different activiti-es. The most developed are wine-growing and agriculture, because of clay and soil. Other than these gastronomic and commercial craft is also the developed. In Zavrč we have a lot of natural beauties, such as: the Drava river, the more of the original streams, forests, pastures,
meadows, vineyeards and counter paths. The-refore agro-turism is getting more and more popular. Except of natural beauties, in Zavrč we find these cultural attractions: the mansion of Zavrč, church of St. Miklavž, a new prima-ry school. It is necessary to mention also the newly built sports park Zavrč and our first--league footballers.
The centre of the Zavrč is a village Goričak, where we also have mail, medical centre, seat of the municipality and arranged children's park with playground. There is also a fire stati-on, a patrol station and border crossings.
Zavrč is an interesting plače, where everyone can find a point of interest. Our symbols, coat of arms and flag are dedicated to viticulture. We are pround that Zavrč and the niče people, are a part of our lives.
Janja Lorbek, 6. b
2siQ
SDS
OO SDS Zavrč
Spoštovani občanke in občani!
Leto je hitro naokrog in pred nami je spet največji krščanski praznik. Letos prihaja velika noč precej zgodaj, zadnji teden marca. Letošnja velika noč skoraj sovpada z začetkom pomladi. Prvega marca se začenja meteorološka pomlad, 12. marec pomeni začetek pomladi po ljudskem izročilu (gregorjevo, ko se ptički ženijo) in 21. marca je začetek koledarske pomladi (spomladansko enakonočje). Narava oživi in ozeleni, človeka prebudi in spodbudi, da dela lepše, bolje in drugače.
Čas pred veliko nočjo je tudi postni čas. To bi moral biti čas globokega pogleda vase, okrog sebe in pogleda do vseh ljudi, ki nas obkrožajo. To ni čas samo 40-dnevnega posta, ko se mora vsak posameznik vzdržati različnih oblik
zasvojenosti, ampak je tudi čas upanja in pričakovanja. Storimo veliko dobrega zase in za druge ljudi. To so stvari, ki so pomembne in nas osrečujejo, več kot karkoli drugega. To so zakladi slehernega človeka, ki so večji od vsega materialnega in minljivega.
Dobre misli, lepe besede in opravljena dejanja v skladu z našimi mislimi in besedami. Te vrednote potrebujemo ljudje v teh časih: strpnost, naklonjenost, poštenost, odkritosrčnost, sodelovanje in iskanje najboljših skupnih rešitev za vse nas.
OO SDS Zavrč vam ob prihajajočih prazničnih dnevih želi vesele, doživete in blagoslovljene velikonočne praznike. Želimo vam veliko medsebojnega spoštovanja, pristnih medsebojnih odnosov,
notranjega miru in obilje iskrenih trenutkov sreče. Veselimo se drobnih stvari, ki nas osrečujejo. Bodimo srečni, veseli in zadovoljni, da smo zdravi, da imamo družine, tople domove, in bodimo hvaležni za sleherni trenutek našega dragocenega življenja.
Obenem vas želimo spomniti, da lahko obiščete poslanko našega volilnega okraja Suzano Lep Simenko. Poslansko pisarno smo odprli z namenom, da je poslanka na voljo vašim pobudam in vprašanjem. Obiščete jo lahko vsak četrti ponedeljek v mesecu od 10.00 do 11.30 v prostorih občine Zavrč. Vljudno vabljeni.
Mag. Dušan Rojko,
predsednik OO SDS Zavrč
SLS.
Slovenska ljudska stranka
Spoštovani občanke in občani!
Ob prazniku velike noči, Kristusovega vstajenja, vam in vašim družinam voščimo blagoslovljene velikonočne praznike ter lepo in mirno praznovanje.
Prazniki, kot je velika noč, nas spominjajo, kako pomembna je družina in kako se lahko na ta praznik počutimo močne in medsebojno povezane. Naj nas
trenutna dogajanja na gospodarskem, predvsem pa na političnem področju ne omajejo. Naše vodilo naj bodo krščanske vrednote, na katerih temeljih je ustanovljena in deluje Slovenka ljudska stranka. Prevladujejo naj ljudskost, skrb za družino, skrb za sočloveka ter spoštovanje in skrb za domovino. Želimo vam mir in
toplino, brez sovraštva in zavisti, ter moč in pogum za prihodnje dni.
Lepe in blagoslovljene velikonočne praznike vam želi Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Zavrč.
Janko Lorbek,
predsednik OO SLS Zavrč
N.SiS?JJJZ£Z!ia
OO NSi ZAVRČ
V času, ki prihaja, v času ponovne rasti, prebujenja in izobilja v naravi bodimo del tega prebujenja tudi mi in naj nam velikonočni dnevi, ki so pred nami, pomagajo, da tudi mi rastemo v veri in ljubezni.
Vsem občanom občine Zavrč želimo vesele velikonočne praznike. Preživite jih v ljubezni s svojimi bližnjimi. Veselo pisanko!
OO NSi Zavrč
Svež veter v Društvu gospodinj Zavrč
Završke gospodinje smo v leto 2016stopile z velikimi, optimističnimi in odločnimi koraki. V februarju smo izvedle volilni občni zbor, na katerem smo izbrale novo vodstvo, ki bo društvu prineslo svež veter, novih moči in nove aktivnosti.
Za novo predsednico smo izvolile Ireno Kokot; funkcijo je prevzela od Jelke Belšak, ki je bila gonilna sila društva vse od leta 2008. Jelki Belšak se za njeno požrtvovalnost in uspešno vodenje društva iskreno zahvaljujemo in upamo, da nam bo s svojimi nasveti in bogatimi izkušnjami pomagala tudi v prihodnje. Naša želja je namreč, da tudi v prihodnje obdržimo vse naše tradicionalne prireditve in aktivnosti, ki so se dobro »prijele«, in da morda vpeljemo še kakšno novo.
NAČRTI ZA LETO 2016
Letos nameravamo organizirati nekaj zanimivih delavnic z različnih področij: izdelava velikonočnih aranžmajev, peka starinskega peciva, nabiranje zdravilnih zelišč, izdelava nakita, izdelava rož iz krep papirja, izdelava punčk iz cunj za humanitarne namene in še več, če nam bo čas dopuščal. Vse naše izdelke bi rade predstavile na stojnici 15. avgusta pri
Završke žene so v marcu izdelovale velikonočne aranžmaje.
Foto: arhiv društva
Devici Mariji. Tudi letos bomo sodelovale z drugimi društvi v občini ter jim pomagale pri organiziranju njihovih prireditev. Prvo delavnico iz našega bogatega letnega načrta smo že izvedle - 8. marca smo v kulturni dvorani izdelovale velikonočne aranžmaje. Nekaj zase, nekaj pa smo jih tudi podarile (gospodu
župniku, občini Zavrč, osnovni šoli ...).
Ob tej priložnosti vabimo vse zainteresirane, tako ženske kot moške, da se nam pridružijo pri naših aktivnostih, bodisi kot novi člani bodisi z udeležbo na posameznih delavnicah.
Društvo gospodinj Zavrč