Sodobna   makedonska  poezija
Radovan P. Cvetkovski
Rojen leta 1931 v Sopotnici, Demirhisarsko. Pesnik, prozaist, literarni kritik, avtor otroških in mladinskih del in folklorist. Diplomiral na Filo-loški fakulteti v Skopju. Avtor naslednjih pesniških zbirk: Moje podnebje (1971), Krogi iz brazgotin (1974), Kamen in nebo (1977), Bele nespečnosti (1982), Moj ded v balkanskih vojnah (1985), Ko zvezde padale so proti nebu (1993), Vozli duše (1996), Korenine praga (1998), Pasovi (1999), Minuli čas (1999). Poleg tega je avtor zbirke novel Angel in ključ (1995); knjig za otroke: Jamski gož (1992), Raško (1997) in Zgodbe iz vinograda (2000); knjig s področja folkloristike: Makedonski ljudski pregovori (1993), Demirhisarske pripovedke (1996) in Demirhisarske in druge pripovedke (2003), ter literarnokritiških študij Videvanja in S te in z one strani časa. Dobil je več literarnih nagrad.
Vojvodi Gocetu Delčevu
Tako mu je bilo pisano: da sanja svoj grob
G. Todorovski
V Banici
so svetlo zvezdo
nam sklatili svetlo zvezdo.
V Banici
so nam zaznamovali dan, da ne moremo pozabiti ne dneva ne noči.
V Banici
so nam ubili sonce trikrat
Sodobnost 2004 I 1423
1.
Sodobna  makedonska  poezija
smo te prekopali,
trikrat
smo te zakopali,
a za tabo
bomo večno žalovali.
2.
V Sv. Spasu
smo zagrebli te v sončavo,
da nam svetil boš kot sonce,
za vekomaj
v žaru
naj iskri ti misel
naj zavreva kri,
beseda naj nas greje.
V Sv. Spasu nam težko je srce kot sveta kri
iz bitk,
kot želja,
da pesem
nikdar
nam ne ugasne.
(Lisolaj, Bitolsko, 1990)
Arhangelu v rovu
Odkar sem tu,
le danes se ne strelja.
Arhangel ne pobira duš.
Na ta dan doma čakamo goste.
Kdo jih bo sprejel tokrat?
Dola mi je umrla ...
Vidiš, kaj izpade,
če v snu izgubiš sekiro.
Sodobnost 2004 I 1424
Sodobna  makedonska  poezija
Arhangel, ti, ki pobiraš duše, obvaruj mi otroka, kajti le on mi je ostal.
Dvojno žganje bom izlil in največjo svečo ti bom prižgal, na tvoj dan bom ovna zaklal, če obstaja, če obstaja pot nazaj.
(Bitola, 3. februar 1983)
Smrt Sekule iz Karamanov
Zemlja in nebo
zamenjala sta mesti.
V naših okopih smo na delce razdelili
zemljo in nebo.
In nismo vedeli, kje smo -
gori ali doli.
Nebo je steklo v zemljo,
zemlja pa v nebo.
Voda nam je segala do pasu,
okopi pa se niso niti premaknili.
Pomendrali naj bi prostor
tamle čez, z vsem žarom.
Od tridesetih smo uspeli trije.
Hudiča, nihče se ne bo vrnil domov.
Dedca Sekulo iz Karamanov
smo pustili, kot je bil -
z glavo v nebu,
odsekal jo je komandir,
ker se ni dvignila na prvi klic.
Gospod naj jim povrne!
S sabljami so stali nam za hrbtom,
z našimi telesi
so merili ozemlje,
koliko je njihovega.
(Bitola, 21. avgust 1983)
Sodobnost 2004 I 1425
Sodobna  makedonska  poezija
Šlem
Kot mi je znano, cerkve ni maral in se nikoli ni pokrižal. Toda pred šlemom na lesenem tramu je zastajal kakor pred oltarjem.
Pobožno gaje snemal
in po trikrat,
kot poljublja se ikono, ga poljubljal.
Potem smo vsi pomislili, daje na vse to pozabil. Šlem je celo nekdo bil snel. In ni se niti močno jezil, ker je Petonja iz njega zobal.
Tik pred smrtjo pa je vsega zarjavelega
hotel še enkrat videti kot vojnega tovariša,
saj mu je dvakrat
ohranil
živo glavo na ramenih.
(Bitola, 29. september 1982)
Sodobnost 2004 I 1426
Sodobna  makedonska  poezija
Prva noč po vrnitvi
Najprej se mu je zdelo ...
Kot bi se poodpirala vsa okna
in okovana vhodna vrata hiše.
Kot bi nekaj lezlo k njemu po stopnicah.
Slišal je glasove, streljanje, vzdihe ...
Nevajen tišine
oživljal je predmete in dogodke,
podoživljal dneve vojne.
Od jeze
bi nad njim kmalu se razprla streha.
Zaškrtale so vilice in izletele psovke ...
Potem pa je s pokončnimi koraki
dolgo meril hišo in dvorišče,
se skušal spomniti sloves,
ponavljal besede otrok,
božal žar neugasnjenega doma -
in pričakoval bolj bele dni.
(Bitola, 1. avgust 1983)
Sodobnost 2004 I 1427