TEMA MESECA Žiga Humar Prepovedani biseri Najlepše slovenske soteske Slovenija se ponaša s prenekatero čudovito stvaritvijo narave. To lahko v večji meri pripišemo legi na presečišču alpskega in dinarskokraškega sveta, kar je kot nalašč za nastanek sotesk. Ti čudeži narave so se pri nas izoblikovali v apnencu, kamnini, ki je nastala z odlaganjem ostankov morskih organizmov na dnu oceanov. Ko se je morsko dno sčasoma dvignilo na površje in izoblikovalo gore, je voda iskala najhitrejšo pot proti morju. In našla jo je skozi različne doline, jame in soteske. K nastanku sotesk je torej pripomogla voda, ki odteče v razpoke in se v zimskem času ob zmrzo­ vanju razširi. Razpoka se posledično poveča, sčaso­ ma se deli sten odkrušijo in padejo v sotesko. V oda jih ob visokih vodostajih premešča po soteski in ob tem z brušenjem ustvarja gladke oblike. T a pojav imenuje­ mo erozija. Na pomoč pa priskočita tudi raztapljanje in preperevanje, ki soteske še dodatno poglobita. Pomembna značilnost sotesk, poleg njihovih globin, so slapovi. Ti nastanejo na več načinov, a v glavnem so posledica različnih trdot kamnin. Ob ustju slapu je trša kamnina, na dnu pa najdemo mehkejšo, ki jo voda spodjeda ali raztaplja, dokler trša ne obvisi v zra­ ku in se zlomi. Za nastanek sotesk je pomembna tudi makro lokaci­ ja. V Alpah kraljujejo alpinisti, pohodniki in smučarji, soteskarji pa se večinoma skrivamo na obronkih Alp. Alpe namreč povzročijo ohlajevanje toplih vlažnih zračnih mas, ki jih nad celino prinesejo vetrovi. Po­ sledica ohlajanja so padavine, ki skrbijo, da se soteske poglabljajo. Teh je največ na obronkih Alp. V osrčju Alp pa sicer prevladujejo ledeniške soteske, ki so za­ radi prenehanja taljenja ledenikov za obisk primerne v poznem jesenskem in zimskem času, zato jih obi­ skuje le peščica najbolj srčnih ljubiteljev "navpične vode". V Sloveniji je več kot štirideset sotesk, primernih za soteskanje. T ežko je opredeliti najlepše ture, saj imajo vsake oči svojega malarja, a vseeno bomo v nadaljeva­ nju predstavili nekaj sotesk, o katerih večina soteskar­ jev soglaša, da so vredne obiska. Žal marsikatera soteska leži v enem izmed varstve­ nih območij Triglavskega narodnega parka, kjer je soteskanje prepovedano. Druga ovira za soteskanje je Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spo- menikov ter naravnih znamenitosti na območju ob- čine Tolmin. Ta na definiranih naravnih vrednotah prepoveduje športne dejavnosti, ki imajo na naravno dediščino škodljiv vpliv (npr. plezanje po skalnih ste­ nah). Velja omeniti, da so na seznamu tudi npr. Lo­ ška stena ter skali v Trenti pri Plajerju, vendar s tem širša javnost ni seznanjena, zato v Trenti redno vidi­ mo športne plezalce, ki vadijo svoje veščine na tam­ kajšnjih balvanih. Predelica Edina na seznamu najlepših slovenskih sotesk, kjer je soteskanje pogojno dovoljeno, je Predelica. Za do­ voljenje je treba nekaj dni pred vstopom zaprositi Narava poskrbi tudi za pranje opreme. Sobotno žehto lahko opravite v spodnjem delu Predelice. Foto: Žiga Humar Triglavski narodni park in plačati upravno takso. V sto­ pimo pod predelsko trdnjavo in za bližnjico do Loga pod Mangartom uporabimo kar Predelico. No, trajalo bo res nekoliko dlje, a izkušnja bo ustvarila močne ne­ vronske vezi v vaših možganih in še dolgo ne bo zapu­ stila vašega spomina. Zgornji del soteske je precej neo­ krnjen, začnemo s skoki v smaragdne bazene, nato pa se še nekajkrat spustimo po vrvi in že smo v spodnjem delu soteske, kjer se nam pridruži Mangartski potok. Znajdemo se na mestu, kjer je leta 2000 prihrumel plaz in opustošil celo sotesko ter poskrbel za urbani­ stično preurejanje vasi Log pod Mangartom. A nara­ va zna poskrbeti zase in vzpostaviti normalno stanje, zato je nadaljevanje soteskanja mogoče. V spodnjem delu lahko še nekajkrat zanimivo skočimo in se spu­ stimo po vrvi ter soteskarsko turo zaključimo pod Po­ ševnim slapom, ki jemlje dih. Soteskanje v Predelici je ob normalnih vodostajih primerno tudi za manj izku­ šene soteskarje − a ne neizkušene!, lahko pa najame­ te tudi vodnika, ki vas bo varno popeljal skozi sotesko. Gačnik "Tam nekje na obronkih Idrijskega hribovja je. Zlo­ vešča soteska, za katero potrebuješ dva dni, da pri­ deš skozi. Ni ravno za vsakogar. Mi smo šli, pa nam je zmanjkalo dnevne svetlobe in potem se nas je pet spravilo skozi kanjon z eno čelko." To so besede, ki sem jih kot soteskarski zelenec slišal od izkušenej­ ših soteskarjev. No, pozneje se je izkazalo, da so ime­ li le za ščepec več izkušenj in precej sreče … A ven­ dar, Gačnik je še dolgo ostajal na mojem seznamu kot večdnevna avantura, za katero se nikoli nisem počutil ustrezno pripravljen. Trajalo je celih osem let, da sem nabral dovolj izkušenj in se ji upal "zoperstaviti". In verjemite mi, je kaj videti. Na razdalji kakšnih petih kilometrov in višinski razliki osemsto metrov se med Vojskim in Trebuščico vije najdaljša slovenska sote­ ska. Voda se proti dolini spušča čez sedeminštiride­ set slapov (od tega vsaj trideset, po katerih se moramo spustiti po vrvi), najvišji med njimi je visok petinštiri­ deset metrov. Gačnik ni poseben samo zaradi svoje dolžine, temveč tudi zaradi svoje lepote. Edinstveno je obdan z mahom, ki soteski dodaja mističen pridih. A slabost takšnega rastlinja je, da je soteska spolzka, kot da bi hodil po žajfnici. Zato so modrice na kolenih ali zadnjici kar običajen okras po obisku. Krila pri de­ kletih torej odpadejo za kak teden ali dva. A v kanjo­ nu niso le hoja in spusti po vrvi, temveč najdemo kar nekaj privlačnih in visokih priložnosti za skok. Adre­ nalina torej ne bo manjkalo! Omeniti velja, da spada Gačnik v območje Natura 2000, hkrati pa je varovan tudi z občinskim odlokom, zato je soteskanje v njem prepovedano. Še nedavno je pod sotesko stala tabla, ki je to naznanjala in opozarjala, da je globa 100.000 SIT. A tako kot naša nekdanja denarna enota je tudi tabla končala nekje na smetišču zgodovine. Plačeva­ nje kazni v tolarjih bi bil dandanes svojevrsten pod­ vig – le kje jih nabrati toliko? Možnica Naslednja na seznamu presežkov je Možnica, eden izmed treh največjih kraških izvirov, kjer voda s ka­ ninskega pogorja najde svojo pot na površje. To mu­ hasto gospo najdemo v dolini Možnice med Logom Občasno se zgodi, da ob slapu najdemo erozijske lonce, v katerih so ujeti prodniki in pesek. Voda jih s svojo energijo vrtinči in s tem poglablja erozijske lonce. Foto: Žiga Humar 14 pod Mangartom in Bovcem. Z veliko količino vode, naravnim mostom in ledeno mrzlo, kristalno čisto vodo naravnost jemlje dih. Žal je v drugem varstve­ nem območju Triglavskega narodnega parka, zato je soteskanje v Možnici prepovedano. Koritnica Baje so najboljše stvari v življenju nemoralne, redijo ali pa so prepovedane. T udi Koritnica pri tem ni izje­ ma, soteskanje je zaradi načrta upravljanja TNP tudi tam prepovedano. Mala Koritnica leži malce za vas­ jo Log pod Mangartom proti Bovcu, v korita lahko pokukamo z mostu. Vklesana je v večdesetmetrsko sotesko, ki je na dnu kar nekoliko mračna, a kristal­ no čista voda daje občutek, kot da bi se človek gibal po sterilnem okolju kakšnega laboratorija fantastične V soteskah z velikimi pretoki so skale precej obdelane in na njih ne najdemo veliko mahu in ostalega rastja. V teh kanjonih soteskamo v sušnih obdobjih leta. Foto: Žiga Humar Barva vode je odvisna od različnih dejavnikov, med katere lahko štejemo vrsto kamnine, pretok, rastlinstvo v okolici, temperaturo in onesnaženost. Foto: Žiga Humar KOLUMNA Žiga Humar Sodobni izzivi soteskanja Pogosto se mi zgodi, da me ljudje vprašajo, s čim se ukvarjam v življenju. Ko jim povem, da prosti čas namenim soteskanju, ne vedo čisto dobro, o čem govorim. Ko jim začnem razlagati, da se spu­ ščam po soteskah, hitro pride do vprašanja, kak­ šen čoln za to uporabljam. Nato sledi šok, ko poja­ snim, da smo oblečeni samo v neoprenske obleke, za spuste pa uporabljamo vrv ali pa kar skočimo v naslednji tolmun. Takšna je prepoznavnost naše dejavnosti. A to niti ni presenetljivo, saj se z njo re­ kreativno ukvarja le peščica posameznikov. Razloga za tako slabo prepoznavnost sta po mo­ jem mnenju dva, med seboj zelo povezana. Kot prvi razlog bi navedel prepoved soteskanja v več­ jem delu Triglavskega narodnega parka. Ta je s sprejetjem upravljavskih smernic močno zmanj­ šal število sotesk, v katerih lahko izvajamo dejav­ nost. Davno pred tem pa je število dovoljenih so­ tesk zmanjšal občinski odlok občine T olmin. T ako lahko danes legalno soteskamo le v dvanajstih slo­ venskih soteskah od skupno dvainštiridesetih. Prepoved nas pripelje še do drugega razloga – odsotnosti organiziranega usposabljanja rekrea­ tivnih soteskarjev. Ker nam primanjkuje ustrez­ nih sotesk, v katerih bi bilo soteskanje dovoljeno, ni zanimanja za ustanovitev organizacije, ki bi iz­ vorno skrbela za usposabljanje rekreativnih sote­ skarjev. Obstajajo sicer poskusi posameznih po­ slovnih subjektov, a ti doslej niso obrodili želenih sadov. Stranski učinek prepovedi pa je viden tudi v sote­ skah. Soteske, v katerih je dejavnost prepovedana, narava počasi "jemlje nazaj". Sidrišča, ki so bila do prepovedi redno vzdrževana, so že nekaj let ne­ varna za uporabo. Drugi stranski učinek pa je pre­ obljudenost dovoljenih sotesk, ki jih obiskujejo komercialne skupine. Od sotesk, v katerih je de­ javnost dovoljena, so za turistično dejavnost naj­ bolj zanimive soteske Sušec, Fratarica, Grmečica oblike. Mala Koritnica postane "velika" ob večdnev­ nem deževju, takrat se prod premešča po soteski, kot da bi bil peresno lahek. Zato soteska vsako leto znova preseneti z različno globokimi tolmuni. Pod trdnjavo Kluže je še en del Koritnice, kjer nas po strmem spu­ stu pričaka prava pravcata reka, ki je izdolbla sedem­ deset metrov globoka korita. Kozjak Seznama najlepših slovenskih soteskarskih tur ne mo­ remo sestaviti brez soteske Kozjak. V ečina vas je verje­ tno vsaj uzrla fotografijo slapu Kozjak, ki pada v zelen amfiteater , poln gledalcev. A le malokateri obiskovalec slapu ve, da se za njim skriva še cela soteska, z več kot desetimi slapovi, če upoštevamo še pritok Murhek. In kakšna je? Atmosfera kot iz filma Avatar. Zelena bar­ va in čudovite oblike. Sanjsko! Kozjak ni samo lep, slo­ vi tudi po mnogih visokih skokih. Žal je soteskanje v soteski Kozjak prepovedano z občinskim odlokom. m Poleg doživetja čudovite narave, nas pri soteskanju spremlja še ščepec adrenalina. A pri tem moramo preveriti globino vode, v katero skačemo. Dno soteske se zaradi premeščanja proda in skal vseskozi spreminja. Foto: Žiga Humar 16