st. 10 Mapiboj?, dne 11. mapca 1909. Ted^M XLIIL List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo Isto 4 K, pel lota 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S K, Naročnica se pošilja na: Upravništvo ..Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejeraa naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne- zaprte reklamacije so poštnine proste. Rokodelski obrtniki na deželi« (Piša kmet iz Savinjske doline.) Kes, postav nam ne manjka. Vsaj so pa tudi vse dež. zbornice in zlasti državna zbornica delavnice za postave. Koliko še pride k tem postavam ukazov iz ministerijalnih in iz namestniškik in drugih pisarn. .Te postave so pogosto dvorezni meč,, ki hudo rani tudi nedolžnega, Če ga ima v roki nemil izvršitelj. Včaisi pa tudi dobrohoten izvršitelj ne. m,ore pomagati, ker je ukaz ali postava prestroga. V mislih imam za danes obrtno postavo, ki je za mesta dobra, a na deželi preostra. Kdor hoče samostojno kako obrt izvrševati, mora dobiti za to pri skušnji vpričo strokovnjakov priznano usposobljenost. Kdo zamore tako skušnjo napraviti? Za .vzgled si vzamimo tesarja, ki je že mnogo strešij, kozolcev itd. napravil in sicer brez pogreš-ka. Mojster vendar ne more postati, djokler ne zna različnih stavbinskih risarij, ker ni hodil v obrtno šolo. Vzamimo za zgled še zidarja, ki napravi za silo načrte različniii stavb na deželi. Isti je spreten in je že marsikaj v, svoji zidarski stroki dovršil v popolno zadovoljnost. Rad bi postal samostojen mojster za navadne stavbe na daželi, a ne more, ker skušnje ne more napraviti. V mestno obrtno šolo tudi v zimskem času ne more vstopiti radi pomanjkanja denarja in ker ima ¡navadno že družino doma. Da delati sme, oziroma kako stavbo prevzeti, naprosi daleč kje mojstra, ki da svoje ime. Mojstru je pa treba za to nekaj plačati, in za vsako pot, ko mojster pogleda na stavbišče, treba je zopet plačila. In ti mojstri so večinoma pred sedajno postavo brez skušnje samostojni postali. Kadar bodo pa ti mojstri izumrli, bo Še edino y mestu mojstra dobiti. Saj oni, ki so obrtno šolo dovršili in skušnje napravili, silijo le v mesto. Tu se pokaže, da bi naj na deželi polajšali tozadevne postavne terjatve. Kdor se zamore izkazati, da je sposoben za samostojnost svoje obrti, ker je Že bil nekaj let delovodja in mu županstva in stranke, kjer je delal, pri- znanje izrečejo, naj dobi mojstersko pravico za delo na deželi» In slično se godi drugim obrtnikom-rokodelcem. Gospodje poslanci, izvoljeni na deželi, poznajo te 'naše zadeve. Kmečka zveza bi pač vstregla kmetom in obrtnikom in poslanci bi si zaslužili trajno hvaležnost, če bi izposlovali izdatne polajšave rokodelskim obrtnikom na. deželi, ki želijo dobiti pravibo za samostojnost. Kaj jez vojsko ? Kaj se bo v Srbiji Še skuhalo, tega pač nihče ne more z gotovostjo povedati,. Enkrat je že položaj boljši, listi že kar prorokujejo, da ne bo vojske, kar naenkrat pa se zopet poslabša. ¡Tako pa gre vedno naprej. Vendar pri tem ne more dolgo ostati. Skoro gotovo je, da bo prej ali slej prišlo do vojske. V zadnji številki smo poročali, da je ruska vlada svetovala Srbiji, naj opusti svoje zahteve po teri-torijalni odškodnini. Srbski mjnistrski svet je imel takoj zatem sejo, v kateri se je posvetoval, kaj naj na ta nasvet ukrene. Da je nekaj ukrenil, je gotovo, a kaj, tega še sedaj ne vemo. Nekateri trdijo, da je sklenil, odpovedati se svojim zahtevam po teritorijal-ni odškodnini, drugi zopet, da se Srbija ne more odpovedati svojim zahtevam. Nadalje zahteva Avstro-Ogrska od Srbije, naj se ž njo neposredno pogaja. Tega Srbija ne stori, ampak se vedno le skriva ea hrbtom Rusije. Očividno je, da hoče Srbija s svojim več nego čudnim ravnanjem celo stvar le zavleči, ker še sedaj za vojsko ni dovolj pripravljena. Upa tudi, da bo na ta način Avstrija primorana jo sama napasti, kajti v tem slučaju bi se Rusija odločno postavila na stran Srbije in prišlo bi do splošne evropske vojske. Da bodo naši čitatelji vedeli, kakšen je položaj, i smo danes o celi zad,evi zopet nekoliko natančneje ' poročali. Vojne priperave. Berolin, 4. marca. „Lolkalanzeiger" poroča iz Belgrada: Srbija se neprestano oborožuje. Belgrad-ski kolodvor je prenapolnjen s strelivom za odpošilja-tev v notranje dele dežele. Belgrad, 4. marca. Včeraj po noči so se vršile ob Savi vaje ob navzočnosti vojnega ministra tživ-koviča. Belgrad, 4. marca. Pocl savski most pri Bel-gradu so položili mine. Most lahko vsak hip pože-no v zrak. Tudi ob Donavi in Savi pod Belgradom so na vse strani položene mine, zavoljo donavskih monitorjev. VI. pešpolk, ki je bil zavzel postojanke nad Belgradom, je poslan v Sabac; njegove pozicije je zavzel XVIII. pešpolk. Ker je sklenjeno Belgrad braniti, zavzela je vojska višavo Cukarico in Viznjiš-ke vrhove. Artilerija se nahaja na Banovem brdu, odkoder je najlažje preprečiti prehod avstrijske vojske čez Ciganlijo. Na mobilizaciji donavske in drin-ske divizije se pridno dela in so danes zbrani pod zastavo podčastniki 3. poziva. Četam, določenim, da vršijo podvojeno patruljno službo ob Donavi, Savi in Drini, so razdelili novo obleko sivozelene barve po zgledu evropskih uniform; tudi vsi Častniki si morajo nemudoma nabaviti vojno obleko, da jih že nekaj korakov daleč ne bo mogoče razločevati od navadnih vojakov. Belgrad, 4. marca. Včeraj je došlo na tukajšnji kolodvor večje Število rezervistov, med temi Jih je pripeljal samo vlak iz Niša 500. Oddali so Se takoj vojaškim krdelom. Nabiranje prostovoljcev. Ueskiib, 5, marca. Srbija nabira med Albanoi in Turki prostovoljce, ki jim obljublja 60 frankov in za vsak dan 2 franka. Turčija je zaukazala, da se morajo naborniki na meji prijeti. Srbija se zanaša na velevlasti. Petijograd, 5. marca. Petrflgrajska brzojavna agentura je zvedela iz zanesljivega vira, da je srbska vlada jia predlog Rusije, naj mirno počaka na izid evropske konference, in da naj predvsem odneha od svoje zahteve glede teritorijalne odškodnine* odgovorila, da Srbija ne namerava dati povoda za vojsko z Avstro-Ogrsko. Srbija tudi ne zahteva od Avstro-Ogr. teritorijalnih, političnih ali gospodarskih odškodnin, temveč se popolnoma zanaša na modrost in pravičnost velesil. Srbska vlada naimerava poslati velevlasti m, okrožnico v tem smislu. Stališče Srbije. Belgrad, 6. marca. Poročila o stališču srbske vlade so si še vedno v protislovju. V poslaniških PODLISTEK. Sedma zapoved. Poslov. J. Z. (Dalje.) Malo minut pozneje se je pomešal med delavce a s dvorišču, ki so ravno obedovali. Nekoliko strani od njih je sedel, kakor navadno, Lukec. Imel je kos kruha in sira pred seboj, ki ga je kaj slastno jedel; colažljive besede delodajalca in njegova obljuba so ga popolnoma zopet vzdignile. Pa kakor pičen od strupenega mrčesa je odskočil, ko je slišal hripav glas Petra tesno zraven sebe: „Glej", zahrope ta z odurno prijaznostjo, „h kmhu dobro dene požirek in posebno še k slanemu siru — tu imaš Lukec, pogrej se; mrzel veter piše in ravno začenja deževati." Pri teh besedah mu je ponudil tako prijazno svojo steklenico, kakor še nikdar poprej. Zato se je Lukec tudi malo odmaknil, ali Peter se mu je znova pridružil z odurnim smehom in mu Še veliko prijaznejše ponudil steklenico, dokler je Lukec ni vzprejel, da bi se ga rešil; a ni se mogel sprijazniti s to pijačo in ni krivo sodil, ako je mislil, da se pri nekaterih požirkih mora Človek opijaniti. To se je pri njem tudi zgodilo. Nekaj požirkov, katere je storil na pritisk Petrov, ga je kmalu premagalo in ker ni bil vajen pijači, ga je obdal nemiren spanec. Se le glas iz parnega roga, ki je klical delavce k delu, ga je vzbudil. Kakor iz težkih sanj probujen, je skočil na noge, shranil ostanek kruha in sira v žep — a imel je tako težke noge, kot bi imel svinec na njih in mislil je, da jih komaj pregiba. Še le pri delu so se mu vrnile popolnoma mo-[ Či, a tu je sklenil, se nikdar več udati Petru in niti | požirek žganja več piti. Prsa so se mu zopet oprostila, ko se je spomnil ; na Drvarja in veselil se je na večer, ko bo šel domov in ženi vsaj nekaj tolažbe lahko prinesel. Naenkrat je zaslišal nekaj, kar ga je neprijetno zadelo — on sam ni vedel zakaj — kar se mu je | kot kamen na prsi vleglo. Nastala je med delavci v ' tem oddelku velika razburjenost. Pa še le, ko ga je j nekdo za roko prijel, se je zavedel. „Slišiš, Strnad", i mu je zaklical delavec Berlič, „kaj se je zgodilo?" ■ Drvarju so danes opoldne vkradli mošnjo z 200 kron. i Zdaj X) treba usta odpreti in se braniti, da se ne bode reklo, da smo mi bili." Luke.c ni bil malo preplašen, ko je to slišal. Saj je ravnokar s hvaležnostjo na gospoda Drvarja mislil in srce mu je bilo tako ginjeno, da je nehote potipal po srcu, kot bi hotel utripanju konec narediti. A ni še roke odtegnil, ko jo je že Skuhač prijel. „Glejte", je zakričal z odurnim glasom, kako hitro je zgrabil v oprsni žep. Meni se zdi, da sem ga danes opoldne videl, ko je šel k Drvarju." Lukec je postal bleid, v istem trenutku tudi ru-deč od jeze črez te zlobne besede tega, ki se mu je prej s tako očividno prijaznostjo bližal. „Seveda sem bil pri njem", .je rekel Strnad s tresočim glasom, „pa jaz vendar ne bom . . ." Dalje ni mogel govoriti, notranja razburjenost mu ni dopuščala. ,.No — saj hočemo videli", se je rogal Skuhač in sunil nekaj bližajočih, da bi mu sledili. „Le preiščite ga, mogoče najdete v njegovi suknji nekaj, kar mu ne bo povišeč, če pride na dan." Lukec je hotel pritiskajoče odvrniti, a Peter ni prej nehal, dokler ni ta segel v žep, da bi jih prepričal, da nima ničesar druzega ko svoj mošnjiček z denarjem, katerega mu je malo poprej podaril Drvar. A ravno v tem trenutku, ko sta pristopila Drvar in delovodja, je nekaj padlo iz Strnadovega postranskega žepa na tla. Peter se je hitro pripognil in zgrabil z divjo slastjo stvar jn že, v prihodnjem trenutku jo je zma-gonosno vzdignil v zrak, bila je res Drvarjeva mošnja, kakor je gospod Drvar takoj sam potrdil. Lukeo je Jil trd od osupljenosti. Obledel je io porudečil; vsled razburjenosti niti govoriti ni mogel. Pa tudi gospod Drvar je le šiloma govoril, kaj takšnega si o Strnadu ni mislil. Kaj mu je pomagalo vse tajenje, dokazi so bili premočni. Njegove revne razmere, njegova prošnja za predplačilo pri Drvarju, odklonitev, vse je bilo proti njemu in hudobni jezik SkuhaČev je te dokaze še spopolnjeval, da je bil ubogi Strnad kot tat cnečaščen. Vsak drugi, kakor Drvar, bi bil po takšni bridki izkušnji od strani delavca, ki mu je vedno dobro hotel, celo stvar j»aznanil' policiji, da bi hudobneža kaznovala. A gospod Drvar tega ni storil, samo odpustil ga je iz službe, pa tudi ni hotel nobenega opravičevanja slišati, ni več dvomil, da Bi je Strnad osvojil tujo last. Tako je moral hudo obdolženi tovarno zapustiti in celo življenje ni vedel, kako je takrat domov prišel. j (Dalje prihodnjič.) / Današnja številka ::<^oHpod&rakti IVovice«« kot prllogfo. krogih stoje na stališču, da je absolutno izključeno, da bi Srbija odnehala od teritorijalnih zahtev in od avtonomije Bosne in Hercegovine. Vlada, ki bi kaj takega storila, bi izdala državo in bi ne bila niti osebna varnost takih mož .zagotovljena. Da se je na- . pačno tolmačilo, da srbska vlada odnehava, je vzrok v «tem, ker je njen odgovor tako prijazen, kakopr je v takih spomenicah običajno, in se je tako pri po- j vršnem pregledovanju odgovora prezrlo marsikatero i drugo točko ter so tako nekateri pomotoma mislili, ; da se srbska vlada odpoveduje znanim srbskim za- j ktevam. Zemun, 6. marca. V Niš|u je bil shod, katere- j ga po je udeležilo 100 srbskih častnikov. Shod se iz- j javi, da se mora v slučaju, ako velevlasti pritisnejo, • da se mora Srbija odpovedati teritorijalni odškodni- ; m in avtonomiji Bosne m Hercegovine, zahtevati za \ Srbijo Sandžak. Turčija, da se mora kaznovati, ker ! da se je izdajalsko pogodila * 'Avstrijo. Kaj je s konferenco? .Vprašanje konference stoji sedaj zopet v ospred- j Ju. K temu vprašanju piše „Kölnische Zeitung": 'Av- j strijo pred mednarodno sodišče povabiti je zelo ne- i varno. Prisiliti Avstrijo, da bi spremenila svoje mnenje, bi bilo edino mogoče s pomočjo vojne. Spopad med Avstrijo in Srbijo bi lahko povzročil vseevropsko ne-.varnost, ker bi najbrž kakšna druga vlada posegla • vmes." Vpoštevati bi bila edino le Rusija, ki si pa ne apa vojne začeti, ker v trenutku ni nobenega tako ; spornega vprašanja med obema državama. Prvi po- \ goj, da se stvar mirno reši, je hladnokrvnost na obeh straneh. Najbrž bodo tudi Časniki začeli bolj pomir- ■ jevalno pisati. Ne verjamemo, da bi kdo zahteval od ' ^.vistrije, kar bi ji škodilo na ugledu. Petrograd, 6. marca. Tukaj se govori, da vz- š traja Avstrija na svojem stališču, da se srbsko vpra- ' Sanje ne sme rešiti na evropski konferenci, temveč : le po direktnih pogajanjih. Nov predlog za konferenco. Pariz, 7. marca. Kakor hitro poda Avstrija Sr- ¡j biji spomenico, bodejo velevlasti Avstriji predložile \ nov predlog. Na tej konferenci se bode samo formel-no aneksija Bosne vzela naznanje, pač pa bodo velevlasti preiskovale gospodarske koristi, ki se naj dovolijo Srbiji. Velevlasti se najbrž ne bodo pečale tem oziru predložile skupščini^ da se odstrani negotovost o stališču Srbije,. Znano je, da skuša kralj uplivati na vlado, da bi se ozirala na želje velevlasti glede miru. Dozdaj se še ni mogel najti način predloga, ki se naj predloži skupščini. Odločilni trenutek se vedno bolj bliža in ž njim obenem potreba, da Srbija pove, kaj hoče storiti. Nevarni spopadi na bosanski meji. Zvornik, 9. marca. ¡Na Drini se opaža mnogo ■srbskih patrulj. Ogleduhi naznanjajo, da se zbirajo večje srbske Čete v. smeri Valjevio-Krupanj, Zvornik, ik. marca,. Iz še nepojasnjenega vzroka je izbruhnil požar v piganskem predmestju Zvor-nika. C, kr. čete so ga kma(lu pogasile.. Zapajdel je sneg. Na srbskem obrežju se pojavljajo ¿roparske Čete, oborožene z dobrimi puškami.. Zvornik, 9. marca, 4 kilometre južno od Zvor-nika so na potu v Drinaco Srbi streljali na avstrijsko inianterijsko patruljo. Patrulja je odgovorila s 30 streli. Od Avstrijcev ni bil nihče ranjen, pač pa je padel en Srb, Iz Sarajeva se ta vest uradno popolnoma potrjuje. Novi Bibski vojni kredit. Kolin, 9. marca. Iz Belgrada poroča „Kölner Ztg.", da je finančni odsek skupščine sklenil povišati proračun vojnega ministra za ,15 milijonov dinarjev. V to svrho se bo naložila 30% naklada na davke. Odgovor Srbije še le pride. Dunaj, 10. marca, Danes konečno priznavajo, da se na ruske predloge še vedno ni odgovorilo, — „Neue Freie Presse" poroča iz Belgrada: Zunanji minister Milovanovič je naznanil ruskemu poslaniku Sergejevu samo načrt srbskega odgovora, ker se želi srbski kabinet z Rusijo o besedilu ¿srbske spomenice sporazumeti, predno se to uradno naznani. Politični ogled. — Deželnozborske Molitve razpisuje petkova l uradna „Grazer Zeitung". Razglas je z dne 28. februarja. Zato bodo imeli v splošni skupini vsi tisti ^ ^ ^ ^ ^^ i volilno pravico, ki ¿o 28. februarja že eno leti) V enem i š"vprašanji" ki seličejo"samo Avstrije" in"Šrbije7kei ! in ¿stem kraiu prebivali in ki so 24 februarja že j so Še druge gospodarske koristi, ki se tičejo tudi 24 let stari- Volilni dnevi so sledeči: 7. maja sploŠ- « vseh velevlasti. Pri končnem posvetovanju se bode i na skupina {ožje volitve 14. maja); kmečke občine | najbrž zahtevalo, da se optisti železnica Donava -Idrija in da dobi Saloniki prost uvoz. Avstrija odklanja konferenco. Pariz, 9, marca. Tukajšnji listi smatrajo misel, sklicati evropsko konferenco vkljub temu, da jo An- \ glija zopet priporoča, za pokopano. Avstro-ogrski poslanik v Parizu, grof Khevenhiiller, je ministra zu- i nanjih zadev Pichona obvestil, da Avstrija nikakor ; ne privoli v mednarodno konferenco. Evropska konferenca. Berolin, 10. marca, Avstrijski zunanji minister ftehrenthal je dal tukajšnjemu uradu za zunanje zadeve poročati, da je voljen splošna politična vprašanja predložiti konferenci, samo v popolnoma gospodarskih vprašanjih se hoče s Srbijo naravnost pogajati. Avstrija — Srbija. Dunaj, dne 17. marca. Poslanik grof For/gach v Belgradu je dobil ukaz, naj srbsko vlado obvesti, da avstro-ogrska vlada ni v položaju, da bi mogla parlamentarnim potom rešiti trgovinsko pogodbo s Srbijo. Nadalje naj poslanik vpraša srbsko vlado, ako je voljna živeti z Avstro-Ogrsko v odnošajih dobrega soseda ali ne. V slučaju povoljnega odgovora, je Av-stro-Ogrska pripravljena stopiti v pogajanja s Srbijo glede ureditve trgovinskih in gospodarskih vprašanj. Utis Forgachovega poročila v Belgradu. Belgrad, 8. marca. Poročilo, da sta avstrijska in ogrska vlada sklenile, da ne predložite zbornicama trgovinske pogodbe, je povzročilo v krogih srbskih trgovcev neugoden utis,; V političnih krogih je vest o sklepih avstroogrske vlade povečala zlovoljo nasproti Avstro-Ogr&ki. V teh krogih sodijo o ten sklepih, da ima Avstro-Ogrska namen, da zavede evropsko javjno mnenje in da da srbskim trgovcem povoda, da pritiskajo na srbsko vlado v smeri, naj bi ista v gospodarskem interesu dežele popustila v vprašanjih politične narave, zlasti v (aneksijskem vprar Sanju. Ta način je pa zgrešen, kajti narodno misleči trgovci se temu uprejo, ,Od druge strani so izkustva nedavno končaua, skoraj trikleta trajajoče carinske vojne z Avstro-Ogrsko so odprla srbskemu prebivalstvu oči, da zamore Srbija brez nevarnosti za svoje gospodarsko življenje voditi carinsko vojno z Avstro-Ogrsko. Radi tega izpodleti storjeni korak A'v-stro-Ogrske.- Sele srbskega ministrskega sveta. Kolin, 7. marca. vKolnische Zeitung" poroča iz Vsaic dan 36 vrgy° s®!0 ministrskega sve-P«! Kraljevim predsedstvom. Posvetujejo se baje o političnem položaju in o predlogah, ki se bodo v 17, maja (ožje volitve 22. maja, event. 27. maja; pri dveh mandatih so namreč mogoče dvojne ožje volitve); 24. maja trgi in mesta (ožje volitve 28. maja in 2. junija). Veleposestvo in trg.obrtni zbornici ne pri- j i deta za nas v poštev, jMto pftfflN&a »ft*ft*ait*. i D,ne 4, marca: Hrvaškega bana Raucha je I sprejel cesar v avdijenci, 'Ban Rauch mu je poročal l o položaju na Hrvaškem in trdil, da so se razmere zboljšale in da bode v doglednem času popolen red i v deželi. — Lahi nameravajo svoje čete pomnožiti do : vojnega stanja. — V Solunu je bil ¡1. tega meseca umorjen eden najuglednejših bolgarskih vodij v Makedoniji, Simeonov, Umor se je izvršil pri belem dnevu, vendar storilcev niso vjeli. — Turški zunanji minister Rifaat-paša se je predvčerajšnjim popoldne odpeljal V; Petrograd. Dne 5. marca: Belgrajski uradni list objavlja kraljev ukaz glede pomiloščenja vseh političnih zločincev. — Srbskemu odboru zl narodno obrambo so poslali v Ameriki živeči Srbi dosedaj 57.000 dolarjev za vojni sklad. — Nadvojvoda Franc Ferdinand je odpotoval predvčerajšnjim 5z Solnogra. da na Dunaj. Cesar je sankcijoniral postavo glede bolniškega zavarovanja delavcev za Bosno in Hercegovino. D n e i6. marca: Poljski minister-rojak je sporočil predsedstvu državnega zbora, da odlaga svoj državnozborski mandat, — Na zagrebški brzojavni postaji vrše najstrožjo cenzuro nad brzojavkami. — V Belgrad je došel japonski princ Kuni. Kralj Peter ga je sprejel v avdijenci. Dne 7. marca: V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da je stališče Čeških ministrov dr. Žačeka in dr. ¡Brafa zelo omajano. Oba ¡v kratkem odstopita,! kelr je njuno vztrajanje v Slovanom sovražnem ministrstvu v kričečem protislovju z javnim mnenjem med češkim narodom. — Praški župan dr. Groš je bil včeraj zopet izvoljen za praškega župana, h- Pe-trograška bolgarska diplomaška agencija ima od 1. t. m. napis: „Kraljevsko poslaništvo Bolgarije". Rusija je torej priznala bolgarsko kraljevino. — Srbska vlada je prepovedala izvoz zrnja proti Solunu. D n e 8. m a r o a: Na Vaclavem trgu v Prar gi je prišlo včeraj zopet do spopadov med češkimi dijaki in nemškimi burši. Policija je peš in na konjih razpršila Cehe in spremila burše v nemški dom. — Ogrski trgovinski minister Košut je hudo obolel na revmatizmu. — V Italiji se vršijo državnozbor-ske volitve. Dosedaj je izvoljenih 211 pristašev ministrstva, 84 kons;;tucionelnih opozicion * Si Soc. demokratov, 8 katolikov, 23 radikalce1 . epubli-kancev; ožjih volitev je treba 41. — \ /Cm mini-Btrstvu na Dunaju se je vrSila šefa, na ilateri Be je določil železniški red za slučaj vojske. D, n e 9, marca: Am^rikanski poslanik na Dunaju, Francis, je podal ostavko, — Danafiaji na-redbeni list za c* kr, armado ima cesarjevo pismo, v katerem pesar odpušča iz službe poveljnika lá, vojnega zbpraj in poveljujočega generala v Sarajeva in šefa bosanske deželne vlade pl. ÍWindsorja. Ea njegovega naslednika je imenovan poveljnik y Zadr.u Marijan Varešanin pl. Vares. — V Perziji traja Še vedno revolucija. Razne novice. Imenovanja. Pravni praktikantje Anton Stuhea pri dež, sodniji k Gradcu, Alojzij Nendl pri okrajnem sodišču v Celju in Emil .Url pri okrajnem sodišč* v. Mariboru so imenovani za avskultante^ Prestavljen je iz Gradca v Celje c. kr. avskul-tant dr. Adolf Lenard. * Iz 'šole. Za nadučitelja na ljudski Šoli v Kozjem je nastavljen nadučitelj v Blanci, Ivan Krajnik^ v, Gornjo Ponikvo pride učitelj Anton Nerat v Šoštanju. Stalni so postali na ljudski Šoli pri St, Lovrencu v Slov. goricah tamošnja učiteljska euplentinja Fran- ¡ čiška Bratanič, na ljudski šoli pri St. Vidu pri Ptu-] ju tamošnja začasna učiteljica Ana iBezjak, na ljud-\ ski šoli v Vojniku tamošnji začasni učitelj 'Avgust j Drofenig, na ljudski Šoli v Laškem (trg) stalna uči-i teljica v Lehnu, Ana Klein.: * Mesto stalne učiteljice je razpisano na triraz-I redni ljudski šoli p Svičini, p. Gor. Sv. Kungota. j Prošnje do konca tega mesečna. — Na petrapredni j ljudski šoli pri Sv. Benediktu v Slov. gor. je razpisano mesto stalne učiteljice. Prošnje do konca t. m. * itazpisani sta 2 mesti jetniških Čuvajk pri i dež. sodišču v Gradcu. Prošnje do 19. sušca, in ena | mesto pri okrožnem sodišču v Mariboru, Prošnje do | 3. malega travna. Dnevna plača 2 K 40 v kot začet-| nica, po dveh letih letna plača 800 kron, po 15 letni j službi 1200 kron s pravico do službene in starostne doklade.' Odlikovanje. Občine: Dobrenja, Sv. Jurij ob ) P., Gradiška, Kaniža, Leiteršperk, Limbuš, Gornja Í Sv, Kungota, Ruše, Orehovavas, Pekre, Pobrež, Rošpah, Radvanj, Traguč in Vosek so vodja okrajnega glavarstva v Mariboru, gospoda namestniškega svetnika Marija grofa Attemsa, kateri si je v dobi j njegovega sedemletnega delova/fija kot vodja tega I urada znal pridobiti v redki meri simpatije prebivalstva, imenovale radi njegovih zaslug za te občine častnim občanom. * Opozarjamo na obmejni kolek. Nobene poštne po I šiljatve ne odpošljite, dokler niste na njego prilepili koleka: i Obmejnim bratom v pomoč. * Vrste S. K. S. Z. so se zopet pomnožile za dve društvi. Pristopile ste namreč: „Bralno društvo na Ljubnem v Sav. dolini" in „Kmetijsko bralno društvo v Grižah". * S. E. S. Z. Socijalnih tečajev je bilo v letošnjem zimskem času 8, ki so se vsi lepo obnesli. V vei krajih so prosili, da naj „Zveza" priredi še take tečaje. Za letošnjo zimo to ni več mogoče, iz več vsžnih razlogov. Govorilo se je tudi o tečaju za telovadbo, ki bi pa se naj priredil v poletnem času. Za našo mlado telovadno gibanje bi bil velikega pomena. V centralno knjižnico se nakupi večje število mladeniških knjig. D?em društvom se dovoli podpora v knjigah. * Mladeniči! Opozorite svoje tovariše na mladeniški sestanek, ki bo dne 25. marca v Mariboru. Kdor bi bil res zadržan, pa naj pošlje pismeno svoje želje in nasvete glede naše mladeniške organizacije. Na svidenje! * Kompromis za deželnozborske volitve pripravljajo na Čuden, prav liberalen način, O tem so nas zopet prepričali shodi Narodne stranke zadnjo nedeljo. Na nekaterih shodih so zastopniki Nar, stranke kar izjavili, da bo stranka po vseh okrajih postavila svoje kandidate, in pozvali poslušalce, naj volijo te kandidate, ne pa one Kmečke zveze. Lepa priprava za kompromis! Kdo torej onemogočuje kompromis ? * Kmetje ne znajo misliti. Taki in enaki pokloni so se kmetom delali na shodu ¡Narodne stranke v Rušah. Govornik Narodne stranke se je zaletaval v pristaše Kmečke zveze — in teh je vendar ogromna večina na Spodnjem Štajerskem — Češ, da ne znajo misliti; Če Korošec reče: tako je, pravijo vsi: tako je. Kmetje ne vejo, kaj delajo. Kmetje vedno snejo svojo besedo. Kakor se vidi, narodni strankarji nimajo posebnega spoštovanja do štajerskega slovenskega kmeta in ne cenijo visoko njegovih duševnih moči in nravnih lastnosti. Slovensfki kmetje, zapomnite si to! In ko bodo za časa volitev liberalni agitatorji prišli k vam ter vas bodo vabili s gladkimi besedami, takrat pokažite, da znate misliti« takrat jim pokažite duri in sami se še tesnejše oklenite svoje Kmečke stranke! * Za napad in hudobno znsramovanie v „Narodnem Listu" poSilia g. Vid H»bjanič v Veličnmh Kmečki zvezi 4 K in ohljnbi nri bližnji priložnosti poslati tndi tiste krone, ki iih dopisnik „Nar. L:?taa dolguje bivšemu slugu ; „Narodnega Doma" v Mariboru. Di se dolg izterja, je že ■ preskrblieno. * Brez laži liberalci rnso srečni. V „Narodnem Dnevniku" poročajo, da se je shod Narodne stranke v Rušah krapno obnesel in da je bilo okoli 150 udeležencev. Oboje je velikanska laž. Naš poročevalec je štel udeležence in jih je našel komaj neknj nnd 40. Do 150 jih je torej še precej manjkalo T^da to liberalce nič ne moti. Za liberalce i je lagati tudi svobodno. r * K letošnjim vojaškim vajam bo počenši z aprilom poklicanih 4900 rezervnih lastnikov in 278.000 mož in sicer 246 tisoč od pehote, 8400 od konjenice, »400 od artilerije. Tako bo mirovno prezeneno stanje od aprila do avgusta jako .visoko, * 20. september \ liberalni luči. Liberalni „Naš Lisi v Ljubljani t,iko-le poveljuje „uspelie" 20. septembri : Slovensko dopisovanje je sklenil zahtevati ljubljanski občinski svet od državnih pblasti tudi % prenesenem delokrogu, torej \ btvareh, ki tičejo mestni magistrat kot polilično oblast prve instance. S I. iebruarjfia je pričel magistrat izdajati ,'tudi samoalo-venske razglase, ravnajoč se po zgledu nemških za stopov v Celju in drugih mestih, kjer imamo Slovenci lepe manjšine, h- Nove ulične sampslovenske tablice so tudi začeli nabijati in zdaj še le bo imela Ljubljana samoslovensko lice. Vse to je učinil 20. september, in če „Slovenec" Še tako omalovažuje septem-berske dogodke." — Tako liberalci! Torej treba je bilo, da je po nedavnem prelil kri mladenič-dijak našega mišljenja, treba je bilo, da je poleg njega ubogi Lunder moral pasti — še le potem se je spomnil mestni magistrat svoje narodne dolžnosti, na katere so ga opozarjali že leta in leta naši listi. Brez človeških žrtev se samo ni moglo tako visoko povspeti liberalno „vseslovanstvo". Tako nam priča „Naš List". Že pred 20. septembrom so imeli naši zavodi v Ljubljani samoslovenske napise. Hribarjevi »„Kreditni banki" je morala zamazati dvojezični napis še le slovenska kri. Aii bi takih „vspehov" res ne bilo mogoče doseči brez prelivanja krvi? Pošteno sodi o septemberskih dogodkih ljubljanski „Jež", ki pravi, „da z upitjem se ni doseglo druzega, kakor da smo dobili en šnops, ki se mu pravi „Triglav", v slovenske roke." Hoehenimrser na delu? K temu sulio dejstvo! Pred tednom je poslalo okr. sod. v Šoštanju občinskemu uradu Št. Andraž nad Polzelo nemški akt v rešitev. Občinski urad, kateri vsled enoglasnega skle-oa, ki se je naznanil c. kr. okrajnemu glavarstvu v Slovenjgradee, uraduje izključno le slovenski, je vrnil dotični akt nerešen. Kaj se zgodi? C. kr. okrajno sodišče ■ šoštanjsko je poslalo akt c. kr. okrajnemu glavarstvu v Slovenjgradee in isto vpošlje nemški dopis občinskemu uradu ter mu „ukaže", sklicujoč se na par. 19, glasom katerega sta oba' deželna jezika v polni veljavi — ga takoj rešiti! Občina popolnoma slovenska, občinski odborniki trdi Slovenci, sploh v celi župniji razven župnika in učitelja niti eden ni zmožen nemškega jezika — in taki občini se pošiljajo nemški dopisi in se oblastno zapoveduje, jih reševati. Gospoda pri glavarstvu in sodišču, povejte nam, kako? Naj li leta občinski predstojnik od Poncija do Pilata z nemškim dopisom, da se mu raztolmači., ali naj ima in plačuje še prestavljavca za vaše nemške dopise? Sklicujete se na par. 19! Ni li isti tudi veljaven za vas! Morda je pa res Hochenburger na delu! * Poštni promet z Rusijo. Od 14. novembra t. 1. bo v poštnem prometu z Rusijo dovoljeno tudi poštno povzetje in sicer do 1000 K (v prometu iz Rusije do 400 rublov). Povzetnina za zavoje v Rusijo bo znašala o v za vsaki dve kroni povzetne vsote, najmanj pa 20 v. Ime in naslov pošiljatelja mora biti na zavoju in na odrezku spremnice natančno označeno. V Rusiji znaša rok za odjemanje zavojev, ki pridejo po poštnem povzetju, 14 dni, od dneva, ko se je prejemnika obvestilo. 8 Za „Obmejee Slovence": Hubettos 1 K. ® 2a Drostveni Dom v Št. Uju: Dr. Kari Vr^tomk o K. Neimenovan i K. 4 Za S. K. Z.: Al ja Gtičnik, župnik Reka 17 K, pri ženltovanju mena, DvorSak v Jurovski v«si pri Ptnjski gori je nabral po licitaciji itmožk ženinov oio Frane Dvoršak 4 K za Kmečko zvezo. Rodoljubi, jvoroemajte ga! Goltuik Jože v Nasarju 19 K 86 v; 5. g. i opni k Gsrt sw sa Planini 2 K. Mariborski okrog. m Pri Sv. Magdaleni v Miariboru so se trije odpadniki zopet vrnili v sv. kat. cerkev mesecu februarja. m Duhovske vaje se bodo pri Sv. Magdaleni v Mariboru opravljale od 24. do 28. sušca 1900; začetek 24. sušca zvečer ob (5. uri, začetna pridiga, in 28. sušca ob pol 3. uri sklepni govor. m Sclniea ob Dravi. V nedeljo, dne 28. sveča-ia je imela naša Mladeniška zveza v gostilni g. Go-oba občni zbor. V odbor so izvoljeni: predsednik Fr. Timer, podpredsednik Jožef Strnad, tajnik Janez MtirŠic, blagajnik Jakob Golob, knjižničar Makso Strnad. Zveza je štela do sedaj 32 članov, ki so prečrtali 65 knjig. Le vrlo naprej! m Ruše. Shod, ki ga je priredila pri nas v nedeljo, dne 7. t. m. liberalna Narodna stranka, je bil silno klavern. Saj je že itak znano, da so shodi naših liberalcev klaveini, toda da bode shod v Rušah, katere imenujejo naši liberalci „.liberalne Ruše", tako klavern, to kaže, da nima stranka zunaj na deželi nobenega vpliva več, Ko bi no bili liberalci prignali nekaj svojih ljudi iz Maribora in Celja, ki so imeli nalogo ploskati, bi sploh ne bilo nič liberalcev na shodu, razun govornikov. Vsega skupaj je bilo kakih 40 ljudi in od teh najmanj pote vi oa naših. Predsedoval je shodu propadli kandidat liberalcev Viktor Gla-ser. Prvi je govoril dr. Sernocir. Maribora. Cel njécrov govor je bilo samo psovanje čez Kmečko zvezo, dr. Korošca, Slov. Gosp. in zopet obratno Čez Slov. Gospodarja, PiŠeka, dr. Korošca in Kmečko zvezo. Pametnega ni povedal prav nič! Našim ljudem se je gabilo tako psovanje. Ta govor je pokazal, da so postali celjski voditelji liberalne ¡Narodne stranke že popolnoma zmešani vsled strahu pred Kmečko zvezo, in da že ne vejo nič več pametnega govoriti, ampak samo psovati. Nadalje pa kaže ta neolikan govor liberalnega doktorja, kako hinavska je liberalna stranka. Na eni strani ponujajo K. Z. kompromis, na drugi strani pa njo in njene pristaše tako grdo napadajo. m Pri Sv. Lovrencu nad Mariborom je odbor Kmečkega bralnega društva v ,svoji seji dne 28. febr. sklenil odpovedati leposloven list „Slovan", ker je v njem nesrečni odpadnik, duhovnik A. Aškerc obelodanil silno bogokletno in poliujšljivo pesem Ker stoji društvo na versko narodni, nikakor pa ne na brez-versko-svobodomiselni podlagi, zato noče in ne sme naročati in plačevati veri ¡sovražnih časopisov. Posnemanja vredno! m St. Ilj v Slov. goricah. >Na Jožeiovo se bo pri St. Jiju ponovila že pr,ed ¡leti ustanovljena mladeniška zveza. Dekleta nam dosedaj vj tem oziru pred-njačijo, toda skrbeti moramo, da to ¡ne bo dolgo. — Združimo se vsi v „Mladeniški zvezi" in je zato vsak vrl mladenič in prijatelj našega ¿ribanja na ta ustanovni shod najprijazneje vabljen. m Št. Ilj v Siov. goricah. Naša, na Svečnico prerojena „.Dekliška zveza" je imela zadnjo nedeljo že svoj drugi shod. Udeležilo se je tega shoda 34 samo vrlih mladenk. Shod je otvorila in pozdravila navzoče sestrice voditeljica „Zveze", Micka Krenova. Govorile so Zofka Salijeva, M. Golob, z lepimi de-klamacijami pa so nas razveselile Trezika Hamer, Trezika Peo, Pepica Kermow in Lizika Pešl. Mladenke, držite se besed Trezike Pec: „Sestre v kolo se vstopimo" ter se vse oklenite „Dekliške zveze". Združujmo in izobražujmo so! Št. Ilj v Slov. goricah. Onemu „radikalnemu narodnjaku", ki me ljubko napada v „Narodnem Dnevniku", ne odgovarjam na njegovo kolobocijo! Na ljudi, ki pridno zahajajo v kobačo Siidmarkino in tam ».plodonosno" in „radikalno" delujejo za rešitev Št. Ilja s tem, da praznijo s „Heil"-klici kozarce, na take sorte ljudi je pa res borno liberalno celjsko dete lahko ponosno. — O dvomljivih značajih pa naj raje povpraša pri tistih >, narodnih radikalcih", ki svojo last ponujajo Siidmarki na prodaj. Sicer pa če me tak liberalni siromaček tudi desetkrat zdela, Še bom tudi v bodoče dobro spaval in se ne bom zmenil za ,take velekulturne proizvode! — Fr. Žebot. m Št. Ilj v SI. gor. Iz katoliške cerkve sta k pro-testaiitizmu prestopila na ti nastavili zalege. Da bi si v tekočem letu kolikor mogoče zagotovili sadja, opominjal J2S5« Prodavatclj, naj že precej zdaj pričenjamo snažit, sadno drevje ter pokončevati ¿seničje zalege. Suhe mladike iu veje je trejba odrezati ali odžagati. Kjer se veje odžagajo, morajo se rane z ostrim nožem gladko obrezati in z drevesnim voskom zamazati. Tudi roparje ¡ali vodene poganke je treba odrezati; ravno tako vse tiste veje, ki se križajo, da ne uastanejo vsled drgnenja rane. Ko pa se tako drevo čisti, morajo se odtrgati vsi, na drevescu se nahajajoči suhi listi, ker je v njih goseničja zalega. Ce je kak suh, zac.nknjen sad od lanskega leta, moraš ga pobrati. Vršiči mladik, na katerih se nahajajo kolobari goseničjih jajc, morajo se odrezati. Ti pobrani listi, suhi sadi in vršiči mladik z goseničji-mi jajci morajo se sežgati, ker se taiko najbolj gotovo unjičijo škodljivci. Tudi iru*li postrži iz dreves. Predno pa začneš drevo snažiti, si je vsestransko natančno oglej in potem še ¡le splezaj nanj. Za obiranje goseničje zalege so posebno pripravni šolarji, kateri brez posebne nevarnosti splezajo tudi na bolj šibke veje in ,ob šole prostih večerkah osnažjjo drevje. Plačilo za ta trud Jim bodo sočnate jabolke in hruške celo zimo. p Vinski vrh. Tukaj jo dne 7. t. m. umrl Jakob Dolinar, cerkveni ključar mikiavževski N. v m. p. p Brebrovnik, V Gradcu se zdravi v bolnišnici g. Anton Pajtler, gostilničar in posestnik, predsednik bralnega društva in vrl pristaš Slov. kmečke zveze. Dal Bog, da bi se kmalu vrnil zdrav uacU m.s! p Ormož. Mi Ormožani, dasiravno piirgarji, imamo tudi polja, njive in travnike in o mnogih bi se lahko reklo, kadar kmetje orjejo, piirgarjev ni doma. Se ve, na tiste ne smete misliti, ki so iz nemških lesov sem pribežali, Ti ne orjejo in sejejo, ampak na medvedovih kožah sedijo, želod hrustajo in slovensko deco zobljejo ter neumnim slovenskim strankam pridno volno pulijo. 'l ak jaz nisem; Jaz sem piirgar -kmet. Sedaj pa si, g. urednik, lahko mislite, s kakim zanimanjem sem bral razpravo o umetnih gnojilih, kojo so prinesle Gospodarske Novice. Vendar, ko sem prebral članek, om;ioval sem pisatelja, tla nič ne ve o izvrstnem umetnem gnojilu, katero z velikim uspehom rabi en piirgar »,na štikeh". — Odkar je pri-vandral k nam, inm leto za letom naročeno umetno gnojilo, katero se dobiva sicer kot silno smrdeči odpadek iz Plil vrhunec predrznosti! Pokazali smo mu vrata! iTak uslužbenec bo celo občino ¡komandiral in se norčeval iz nas slovenskih kmetov?! — Mi vprašamo Erjavca, če se ne sramuje slovenskega imena? Naj se rajši prekrsti v kakega „Braun-na" ali „Fuks-a"! t— Ali bi mi ne mogli dobiti kakega slovenskega dimnikarja, ki bi ga ne bilo sram sestavljati slovenskih zapisnikov?! 1 V Babincih je g. Jožef Karba ie dni nastopil oseminosemdeseto leto življenja in pa petinšestdeseto leto, odkar je prevzel posestvo, pri katerem še danes gospodari samostojno. In v tem obziru je nekdo pripomnil: On s službenimi leti prekosi celo svetlega cesarja. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici, Dne 28, m, (0-, je imelo naše bralno društvo svoj občni zbor. Predsednik Jernej Košar pozdravi navzoče ter z [veseljem po-vdarja, da je vrlo zastopajna zlasti mladina, ki je naše veselje, naš up. Nato poroča Č. g. Ozvatič v imenu tajnika, nekako sledeče: Bralna društva so se dandanes že bolj preživela, ali bolje rečeno, v krajih, kjer že dolgo obstajajo: — naše že 21 let — so ista svojo prvotno nalogo že vejč ali manj dovršila, to je, vzbudila so v župniji' veselje do Čitanja, hrepenenje po izobrazbi. Našej bralno društvo je to nalogo po možnosti že tudi doseglo, saj je v naši župniji do 500 časnikov naročenih, ïn s kolikim veseljem ljudje povsod segajo po dobrih knjigah!) i— Zato pa zdaj sili y ospredje druga naloga bralnega društva, namreč podrobno delo, ki naj obstoji y skrbi društva, da se povsod naročajo le ¡dobri časopisi, dobre knjige, da ima i društvo fedino take na razpolago, in da se s predavanji, s poučnimi igrami in sploh z vsemi modernimi sredstvi dela na izobrazbo posameznikov. Naši veri ali naši narodnosti škodljivo čtivo naj se zatira. ¡To velevažno nalogo sedanjega Časa pa izvrstno rešuje naša mladeniška in dekliška zveza. V teh zvezah se vzgaja naša mladež jv verskem in narodnem oziru v izobražene, značajne in krepostne može in žene, kar bo v veselje in prid starišem, občinam in državi, zlasti pa narodu. V tem smislu j» društvo marljivo delalo. V javnost je stopalo v tem ' letu s 7 igrami: Pravica se je izkazala. Pri gospodi, Za pravdo in srce, Mala pevka, t Za letovišče. Najdena hči, Sinovo maščevanje. Vse prireditve pa prekašata v tem letu vrlo uspela 20 letnica pevskega društva ter Mladeniški shod. — Po običajnih poročilih Še drugih odbornikov in po volitvah, pa nastopa po vrsti mladina z raznimi navduševalnimi govori. Hraišovec deklamuje „Mi vstajamo"* Korošeo proslavlja kmetski dom, kajti: Kar mož nebfosa so poslala, Da večnih nas otmo grobov, Vso mati kmetska je zibala, Iz kmetskih so izšli domov,: — Kožar Jak. navdušuje za rek; Siti Slovenske krvi, bodi Slovencu ponos, ITrezika Nemec pa poziva dekleta, naj so snačajna, krepostna, domoljubna. Tudi župan, Nemec Jak., poziva zlasti mladino, naj se izobrazuje^ a naj Cita le koristno, pošteno berilo. K sklepu predlaga g. predsednik, naj druitvo imenuje Č. g. Fr. Štuheca častnim članom v zahvalo za obilo njegovo požrtvovalnost in delo v prid društva, kar se z velikim navdušenjem sprejme. I Sv. Jurij ob Ščavnici. Na občnem zbor« bralnega društva je mladenič Anton Holo med dragim govoril-o », Štajercu" tako-le: Kake čašnike naj Sita-mo? „Štajeroa", kaj ne? Saj je rto za slovensko kmečko ljudstvo edini, najboljši list. To se vidi na njegovih pristaših: saj so sami poSteni* a. Iri, very ari in pobožni ljudje. Pošteni sq! Ja, od las ¡višje, pa od pet nižje;: modri so, ja, pa le tedaj, kadar se napijejo šnoppa; verni so, a le takrat, če jim kdo kaj zlaže, ali ši sami kako' laž izmislijo o kakem poštenem duhovniku. Bolj kaj lažnjivega izvejo, rajši verujejo. Pobožni pa ¡vendar so! Saj to vsi vidimo ob nedeljah in praznikih: najprej gre jo v cerkev štajercijanci, in zaanji iz nje, Posebno pazljivo še poslušajo pridigo, kajti to jim pod grehom zapoveduje njihov pošteni in verski list „Stajerc".: (Kaj ne, tako so prepričani vsi štajercijanci, da so oni in njihov list nekaj najboljšega, najpopolnejšega na svetu! Seve, vsi drugi ljudje so ravno nasprotnega mišljenja, da je namreč ..Stajerc" eden izmed najhujših sovražnikovi sv. vere in cerkve, pa tudi naše slovenske besede" . . . itd. Kaj ne, gospod urednik, zanimiva ironija iz ust priprostega kmečkega lanta ?! Seve, bi vse to ravno tako lahko rekli o naših liberalcih okrog „Narodnega Lista" in „Nar. Dnevnika". 1 Kralj evci pri Sv. Juriju ob Sčav. V pondeijek dne 22. februarja, se je pri nas vršila volitev obč. odbora. Volitev je trajala cele tri ure, ker je bilo polno število volil«ev, kateri so težko čakali izida volitve. Po hudem boju smo srečno zmagah. Novi odbor je zopet v dobrih in narodnih rokah, ker naša občina ni velika, je razdeljena le v dva razreda. V II. razredu so izvoljeni: Holc Peter, Holc Franc, Domajnko Matija in Korošec Janez, namestnika: Lah Mihael in Potočnik Alojz. V 1. razredu: Sle-kovee Ivan, Zorko Anton, Izak Ignac in Domajnko Jožef, namestuika: Ciproš Franc in Stramič Janez. Sami značaj ni možje, ki se bodo gotovo držali krščanskega in narodnega programa. 1 Gornja Radgona. Pri nas k Gornji Radgoni so hoteli gornjeradgonski posili-Nemci s poveljem g. Wračkota ustanoviti1 „Kmetijsko podružnico" za gornjeradgonski okraj s sedežem pri Sv, Jurju ob Sčav-nioi ter so se jako trudili po .celem okraju zbobnati skupaj, seve, le posilinemške kmete, slovenskemu posestniku pa niti besedice niso črhnili o tem, kar nameravajo. Toda usoda je hotela, da smo na vso srečo po nemških časopisih izvedeli, da bo dne 1. sušca pri g.. Kurbusi v Gornji ¡Radgoni zborovanje in ustanovitev imenovane podružnice. V tem kratkem času se je raznesla ta novica po našem okraju kot blisk ler privedla lepo število slovenskih posestnikov k zborovanju. A čuj, dragi čitatelj! Je-li mogoiče, da se kaj takega v sedanjem Času godi? Taka podla nesramnost in gnjusna gonja nemčurske sovražnosti do slovenskega kmeta? — Ob 9. uri otvori ^zborovanje vWračko, a prišlo je po par besedah takoj do razpotja med njim in našimi kmeti. Wračko pa Ije rekel: Se vas ne treba tu, se vas je niše nej povaba sen, le viin ite! — Oho ,Wračko! — Torej le povabljeni posestniki imajo vstop za celi okraj pri Kmetijski podružnici? Odkod pa ima Wračko dovoljenje in pravico, z nami pometati in nas nagnati od zborovanja, ki ni politično in je vstop vsakemu dovoljen?! — To je torej ona Wračkova ljubezen do kmeta, da sme le oni, ki je njemu všeč in posili-Nemec kot on, bitind te Kmetijske družbe, a ti slovenski kmet, ti pa le da-čo plačaj in druga taka bremena, tam pa, kjer se bi tudi tebi lahko kaj pomagalo, tam pa: „Le viin, le vun, se te nesmo povabili"! — Dobro! — To ravnanje dne 1. sušca je za WraČka in njegove kimovce spričevalo vsega njegovega početja v dolgih, dolgih letih, odkar je on komandiral v našem okraju. — Ker je torej "VVračko videl, da danes nič ni, je takoj odložil svoje prvo mesto, misleč, da se danes ne bo zborovalo. Pa slovenski kmet ni tako neumen kot si ti „kmečki prijatelji" mislijo. Ko so posili-Nemci zapustili zborovalno sobo, so naši posestniki začeli in nadaljevali z zborovanjem ter nabrali pri vstopu Čez 100, beri: čez sto udov, in potem Še naj kdo reče, da slovenski kmet nima pravice do zborovanja! Po dokončanem zborovanju nam je predaval o Škodljivcih dreves potovalni učitelj g. Pirstinger, kar so navzoči pazno poslušali. Ali glej ga spaka, naenkrat pridrvi občinski policaj med zborovalce in zaukaže: „Vsi viin iz hiše, g. Zorzini flapovejo, vsi včasik viin!" — Navzoči smo bili prvi trenotek kar očarani, a ko pridrvi policaj še enkrat in pravi „Le hitro viin, tu le vsi viin", smo pobrali svoja kopita in šli. Kmetje so bili silno ogorčeni. ,T|orej to so oni „kmečki prijatelji", ki kmetu niti tako potrebnega poduka ne privoščijo? Mi smo sicer vedeli, da nas g. ;Zorzini nima pravice iz tuje hiše s policajem paganjati in čudno se nam je zdelo, da g. Kiirbus nima več besede v svoji hiši, ampak Zorzini, Mi si bomo pa dobro zapomnili to lepo ravnanje pri Kiirbusu. (Sli smo kot armada v gostilno g, Karbaša in se pri njem z dobro kapljico potolažili ter se navduševali, da ostanemo možje na svojem mestu. Čudno se nam je tudi zdelo, da ščavniški školnik Spende lahko tako daleč pride k zborovanju med Šolskim podukom! Kaj rečena to višja Šolska oblast? iTreba bo tudi po naših posi-linemških šolah mato podregati, bomo vsaj marsikaj zanimivega slišali! — Vam pta, neustrašeni kmetje gornjeradgonskega okraja, kličemo: Bodite vedno tako značajn; in vztrajni na vseh potih vašega življenja, kakor fete bili dne 1. sušca ter vzgojujte tudi svojo deco v istom duhu, potem lahko trdim, da bo kma-lo odklenkalo našim sovražnikom za vselej! — Novi Kmetijski podružnici pa kličemo:! „Kmet, pomagaj si sam. a Bog ;e bo blagoslovil"! Navzoči. SlovenJJraiU okraj. s St. Jani pri Spod. Dravogradu. Tukaj je bil v nedeljo, dne ¡7, t. m. shod Narodne stranke. Govoril je urednik Spjndler iz Celja, ki Je udrihal po klerikalcih, posebno po duhovščini, /Za shod so agitira-li: J,: Vrečko, poprejšnji gostilničar v Narodnem domu ,v Slov, Gradcu, Ivan Verdnik ali Podržan, župan v Otiškem vrhu, njegov, brat Jože Verdnik, Matevž Cas, župan v St. Uanu, Ivan Mohorko, nadučitelj v St. Janu, ki je dal po Šolskih otrokih vabila na dom dostavljati. ¡s Velenjski okoličani kupujfp pri narodnem, slovenskem trgovcu Valenčaku v 'Lagerjevi hiši. Svoji k svojim! Pa ima tudi dobro blago, nizke cene in pošteno vago, ker je pod strogim nadzorstvom nemških trgovcev. Že parkrat so bili v neki nemški trgovini tako „ljubeznjivi", da so blago, kupljeno pri Valenčaku, zlasti kavo in sladkor, Še enkrat vagali s to srčno željo, da bi zasledili pomanjkljivo vago. Pa njih želja se jim ni izpolnila. Mprali so priznati, da je vaga pošten a,- s Velenje. V nedeljo, dne V. t. m. se je vršil shod pri našem poslancu Ježovniku, na katerem je on sam poročilo dajal. Pristop so imeli le najzve-stejši Ježovnikovi privrženci. Značilno za našega dič-nega poslanca je dejstvo, da si niti v svojem kraju in y svoji hiši ne upa sklicati javnega shoda, ampak samo zaupen shod svojih ožjih prijateljev, ki mu na besedo vse verjamejo, Se je pač bal, da bi tudi drugi volilci zvedeli, da je poslanec, M nič ne dela. Delavska stavka se je pričela v soboto dne 6. t. m. v rudokopu v Skalah pri Velenju. Dolgo so prenašali delavci neznosno ravnanje raznih ravnateljev, ki so hoteli, da bi jim delavci delali zastonj, a oni pa bi si s trdo prislu-ženim denarjem delavcev trpinov polnili svoje nenasitne žepe; konečno mora zavreti najmirnejši značaj in zahtevati na nekak način svoje pravice. Želimo, da bi delavci s stavko dosegli, da se bo zboljšalo njih obupno stanje. Konjiški okraj. k V Oplotnici se vršijo občinske volitve 15. in 16. marca. Pondeijek, 15. t. m. voli tretji razred in sicer od 9.—12. ure dopoldne ter od 3.—8. ure popoldne. Torek, 16. t. m. voli dopoldne od 9.—12. ure drugi razred, isti dan popoldne od 3.—6. ure pa prvi. k Ziče. Dne 3. t. m. popoldan je umrl Blaž Potočnik, p. d. „Kmet" v 62 letu starosti. Bil je vse skoz marljiv gospodar in krščanski mož. Zredil si je svoje otroke pridne in poštene, kar mu bo delalo blagi spomin. Bodi mu žemljica lahka! k iz toplotniško občine. (Slovenskim volilcem v pojasnilo, Česa želijo oplotniški posili-Nemci.) Oplot-niški posili-Nemci hočejo na vsak način sedanjo veliko občino razdeliti. Za delitev občine se potegujejo že od zadnjih volitev. Njih prošnja je za sedaj — a le za sedaj ,— odklonjena; Če v prihodnji občinski volitvi zmagajo posili-Nemci, bodo Judi dosegli delitev občine,. — Kmečki volilec, boš li vesel, ko boš po delitvi občine plačeval neznosne doklade za ceste, mostove, brvi, šole, reveže itd., OplotniČan bo se ti pa smejal, ko se bo v tvojo škodo rešil plačil? Zato: ne voli ga, da se ne bodeš kesal! Sedanji posilinemški občinski odborniki kramljajo: „Sedaj naj le drugi prevzamejo te sitnosti, čez glavo smo jih siti." Kmet, veš li, zakaj tako govore? Zato, da tebe slepijo, 5eŠ, če zve ta ali oni, kakšine sitnosti imajo odborniki, ne bo nihče prevzel te službe, in zopet bom ... izvoljen, Juhe!! Govor mož „siti smo te službe", je mila in ponižna prošnja za tvoj glas, slovenski volilec. Da se ne boš kesal, reci odločno: „Ce si se naveličal, zakaj pa nisi že prej odložil teh sitnosti?!" Posili-Nemci pravijo, da jim ni za oblast pri občini, ne za ¡Čast in tudi ne za dobiček, ampak le, da „pa-vru" pomagajo. Slovenec, znaš basen „Jež in lisica" ? Jež je lisico tako dolgo zbadal z iglami, da je morala zapustiti brlog. Posili-Nemec oplotniški pa hoče Slovenca-domačina iz rodne zemlje pregnati, oziroma ga zviti v kozji rog, da bi plesal, kakor piska Nemec. Slovenec, da se ne boš kesal, reci: ,„Ce hočeš, da se bo po tvoji polki plesalo, pojdi k svojim krolastim heil-bratom in sestram, kamor Češ; nas Slovence pusti v miru! — Cesa hočejo oplotniški posili-Nemci, je izrazito in dovolj jasno povedal sedanji župan Jonke v svoji gostilni tam nekje v Ca-dramu, ko se je zelo razžaljivo izrazil o kmetu. Slovenski volilec, zapomni si to. — Zakaj se jtedaj gre oplotniškim posili-Nemcem ? Zato, da teb» Slovenec oderejo in slečejo iz kože! Zakaj se,še potegujejo ? Zato, da bi svoj posilinemški jezik nemščino — po slovenskih tleh na potrtih garah tja proti Trstu vlekli; ker tega dela sami ne zmorejo, zato kli&ejo: „Nezavedni, netenačajni domačini, pridite nam pfcrivtan-dranoem pomagat, da naš žolti jezik ne zagnije in se ne izgubi l Grdo bi za nas Oplotničane bilo, Se bi v naprej le jecljali i:Heul! Au! biks, gare so hinl — Kmečki volilci. ColJaU okra). Občinske/ volitve v celjski občinski odbor se bodo vršile dne 16., 17. in 18. sušca. c Griže. Zadnji petek 5. t. m smo položili v grob Franca Cererja p. d. Florijaneto. Dočakal je 81 let. Celo vrsto let je bil cerkveni ključar in je kot tak tudi izdatno pomagal pri zidanju farne in luršfce cerkve. Vsako leto, tudi zdaj v visoki starosti, je šel peš na božjo pot na sv. Višarje. Kako je blagega moža vse imelo rado, je pričal veliki pogreb. V ganljivi nagrobnici se je poslovil od rajnega domači g. župnik. N v m. p. c Iz Polzele. Umrl je Anton Zagoričnik p. d. Čemr v Podvinu star 87 let. Z njegovo 6e živo ženo sta bila skupaj celih 60 let in 22 dni ter bi odhajala to leto biserno poroko, pa nemila smrt ga je nam poprej poprala. Naj v miru počiva. c Šmartno v Rožni dolini. V tem mesecu smo imeli pet mrličev. Umrl je stari Ban, hraber vojak Radeckega. Na odru je ležala 3. t. m. Pohorčeva Kunigunda skozi petdeset let zvesta dekla. Stare dni je živela pri svoji pridni hčeri, sedaj posestnici in gostilničarki v Šmartnem. N. v m. p. c Dramlje. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo 14. t. m. ob treh popoldne društveni shod v župnišču. Trbovlje. Shod katerega je priredila K. Z. se je sijajno obnesel. Navzočih je bilo okoli 300 posestnikov in delavcev. Predsedoval je g. Nace Stravs. Pišek je govoril o delovanju drž. zbora, o važnosti volitev za deželni zbor in odgovarjal na razna vprašanja. Dr. Benkovič je govoril o uradništvu, razlagal kdo je kriv da deželni zbor bolje ne deluje, o aneksiji Bosne Hercegovine in o soc. zavarovanju. Zborovalci so zahtevali da se reforma na delavstvo razširi in izvede. Zborovalci so prosili naj bi večkrat K. Z. napravila shode. Ljudstvo je zelo navdušeno. C Trbovlje. Kmečko bralno društvo v .(Trbovljah je imelo v nedeljo, dne 21,. svečana svoj letni občni zbor. ¡Odbor za leto 1909 se je sestavil tako-le:i Predsednik:, Pečnak Josip, kjaplaii; podpreidsednik Zupap Ivan starejši; tajnik: Zupan Ivan mlajši, paznik; blagajnik: J. Goropevšek, posestnik in gostilničar; knjižničarja: Lorber Ivan in Kadunc Amalija (za dekliško zvezo); odbornika: Vodušek Gustav, župan in šolski nadzornik in pa Strovs Ignac, posestnik. Odbor je imenoval ustanovitelja tega društva č. g. Jož. Lončariča, kaplana pri Sv. Jurju ob Taboru svojim Častnim članom, c Sv. Peter na Medvedovem selu. Kaj zanimiv je bil v nedeljo, dno 7, marca poučni shdd naše dekliške zveze. Vspodbudne govore sta govorili Amalija Verk in Ana Vehovar, deklamovale pa so Marija in Ema Droienik ter Neža Krumpak. Duh. voditelj so nas pa opominjali k srčnosti, ki |jo kažimo v obrambi nedolžnosti in naših verskih načel, pri skrbi za časno blaginjo in pri delu za slovensko domovino. ,7 deklet si je neslo na dom domače hranilnice. Tako rodi vsak shod svoj sad. Prihodnji poučni shod bo 25, marca, — MladeniŠka zveza bo zborovala na Jožeiovo po večernicah. G Marija-Gradec pri Laškem. V Ketrtek, dne 25, svečana t. 1. se je vršila pri na|s volitev Župana in Štirih svetovalcev, Dosedanji župan Lapornik, kateri je nad deset let opravljal ta nehvaležni posel, ni hotel več sprejeti te časti. Županom je bil izvoljen Anton Teršek, posestnik v Harju, svetovalcem pa M. Topole v Zagočah, Jože Lapornik v Ložah, Miha Oj-steršjek v iZagaju in Jurij Krajnc v Lahamnu. Mesto blagajnika je sprejel zopet g.. Konrad Elsbaoher, kateri je tudi dosedaj v splošno zadovoljnost opravljal ta posel. Vsi so pristaši Slov, kmečke zveze. Želimo, in tudi upamo, da bo tudi novi župan skrbel za to, da ostane naša občina vedno narodna, kakor dosedaj. Naša občina je med prvimi bila boj za sa-moslovensko uradovanje, naj novi župan tudi nikoli ne odstopi od te poti. Roblekov shod v Dramljah. Poslanec Roblek je govoril mirno, da ni uspeha za gospodarstvo in slovensko narodnost, ker vlečejo različni ministri le na nemško stran. Razne pogodbe s Srbijo, Ogrsko in Rumunijo škodujejo nekoliko. Poslanec omeni dogodke septembra na Ptuju in v Celju ter opominja, naj bomo edini. Zavarovanje za starost se po burnem posvetovanju odloži. Zavoljo Roblekovega opomina, da bi bili edini, poprime župnik besedo. Veseli ga, ker nas veže več reči. Poslanec je Slovenec, je kmet, je iz najlepšega dela na Spodnjem Štajerskem. Eno nas loči. lPred dvema letoma je. Roblek in v imenu Narodne stranke dr. Karlovšek obljubil, da ne bo nikdar nasprotoval katoliški veri. Tega ne drži Narodna stranka. Izmed obilnih zgledov imenuje župnik tri v „Nar. Listu" tiskane zglede, posebno zadnjega od 4. marca, ko piše v dopisu iz St. Jurija, da je spovednica in» priž-nica inštitucija, ki že tisočletja izmozguje in korum-pira naše ljudstvo. Ker torej „Narodni List" proti, obljubi dr. Karlovšeka očitno napada katoliško vero, opomni župnik, naj poslanec izstopi iz Narodne stranke, ako ne preneha ta s svojim brezbožnim delom. Roblek odgovori, da se je v tem oziru že postavljal zoper „Narodni List" in da sq bo še, toda na vpitje pristašev si ni dalje upal govoriti. Za ne-povoljni odgovor je dobil zlata zaupnico. Na drugi poziv predsednika Jarmoviča, naj vzdigne roko, kdor izreče Robleku zaupanje, se je vzdignila mogoče ena četrtina rok. Gospod poslanec! rostavite se na krščansko stališče, pa dobite vse naše glase. Kdor pa ni odločen za vero, ni naš. Cincarjev ne maramo. Poslanec je še povedal, da je bil zoper pogodbo p Srbijo, „lažnjivi" „Slovenski Gospodar" pa da ga je obdolžil, r4)* je bil za njo. Ako mu to kdo dokaže, odstopi tako] Provizorični učitelj je med zborovanjem menda mislil, da ima kake šolarje r~ed seboj.r Izmed liberalcev se je župan še najbolj' vojno ob. na&al, najmanj pa njegov brat in Vengušt. Glavarja sta pa na vse načine skuSala protiversko nerodnosti „Narodnega Lista" izgovoriti. O volitvah se ni nič govorilo. c V Zibiki se vrši občni zbor kat. slov. izobraževalnega društva dne 14. t. m. v nedeljo popoldan po večeri icali v stari soli. Poročali bodo: tajnik, blagajnik in knjižničtr; volitev novega odbora in slučajnosti. Prišel bo tudi g. revizor v imenu dekanijskega odbora. Pridite v obilnem Številu. __ e Za društveni Dim v Trbovljah so nadalje darovali? g Niko Pntrih nabral 22 K iO v; :'n sicer po darovali: Patrih Niko 2 K, Bo žič Alojzij 2 K, Lamper Štefan 2 K, Prosecc Ivan 1 K, Knez Miha 1 K, Zupan Ivan ml. 1 K 10 v., Krajnčič Ivan 1 K. Iiahne Jernej 1 K, Pinterič Niko 1 K, Lažni k Marija 1 K, Jager Marija 1 K, Balant Anton 1 K, Plavšak Fratc 1 K, Ktiet Marija J K, Zupan Ivan st. 1 K, Jager Sebastijan 1 K, Kahte Jožef 1 Iv Reško Matilda 1 K. Dlc Ivan 60 v, Žnideišifi Jos. 60 v. Medvejšek Leop f.0 v Dolničsr Fr. 60 v, Uranič Jos. IiO v. Knez Jos. 5u t, Klučevšek Leop. 50 v Gostarin Ant. 40 v, Neimenovan 40 v. Kottanje^eo Josipina 20 v, Košak Anton 20 v, Stendler Fr. 20 v. Razpotnik Julja i!0 v, Zgubljena slava Miker-Putr:h 1 K 60 v. Licitacija losa krula 1 K 73 v, Ne:aenovan 2 K 60 v, pri Parašubu se je nabralo 11 K 93 v, g. Fr. K term če k. mejtni kaplan v Ptuju 10 K, Angela Kumik nabrala 12 K S6 v, Ivan Zavbi, kaplan Zuženberg 1 K, dr. Benlov.č nsbral ns zadruž. tečaju v Celju 70 K 16 v, od teh je daroval dr. Korošec 10 K, na pustno nedeljo pri Par&šuhu zbrani rudarji in pazniki 18 K 52 v. c Sv. Vid— Grcbelnc. V mdeljo dne 14. marca po večernicah se vrši v presto-h gosti'ne Benc redni občni zlor našega „Km bralnega društva1- po sledečem sporedu: 1. Poročila dosedanjega odbora. 2. Govor odprsianca S. K. S. Z. 3. Sprejem novih udov in pobiranje ndnine. 4. Volitev nov» ga odl ora. 5. Nasveti in slučajnosti. Nazmes poje društven pe< r. K thilni i;deltžbi vabi odbor. Listnica areMštra. Vse one dopisnike, ki ne bodo našli svojih dopisov v tej številki, i pros mo. naj imajo z nami še potrpljenje. Vsled hndega pomanjkanja j prostora nam ni bilo mogoče, vsega priobčiti. Kar »e bo dalo porabiti, pride prihodnjič. Br«tliki okraj. b Sliod Narodne stranke na Blanci, katerega je sklical gospod, solicitator Ivan Križan iz Sevnice, je bil prav klaVern. Vseh zborovalcev ni bilo niti 30 in še med temi komaj kakih 20 volilcev, katerih pa je bila polovica iz itrga Sevnice. Kot govornik je nastopil g. dr. Koderman iz Celja, ki je govoril o starostnem zavarovanju, zraven pa pridno udrihal po „klerikalnih" poslancih. „Klerikalni" poslanci hočejo s starostnim zavarovanjem kmetu naložiti neznosen davek; sjredtojevieliki kmet bi moral na leto plačevati najmanj 60 K. £Zato so pa tudi kmetje iz sosedne Kranjske na shodu v Ljubljani idr. Susteršiču in dr. Kreku kar besedo vzeli in jima povedali prav gorkih. Dr. Hohnjec, ki je tudi bil na tistem zborovanju, je iz straha „kar klobuček pod pazduho stisnil ter jo popihal nazaj na Štajersko", Govornik si potem Se posebno privošči kranjske klerikalce ter napada dr, Susteršiča, Razume se, da pri tem ni pozabil na našega vrlega poslanca Benkoviča. Omenil je tudi aneksijo Bosne in vojno nevarnost na Balkanu (morda so Judi te krivi klerikalci), Ob koncu svojega govora se spomni deželnozborskih volitev. Narodna stranka bo sicer v kratkem sklicala velik volilen shod na Blanci, vendar pa že zdaj opominja poslušalce, naj ne dajo svojih glasov klerikalcem, ki za narod nič ne storijo, ampak možem iz Narodne stranke. Saj Narodna stranka ni zoper vero, ona je samo zoper duhovnike. Sklenilo se je slednjič: 1. da Be starostno zavarovanje pod nobenim pogojem ne sme sprejeti; II. da na Balkanu ne sme biti vojske. Gospod govornik jo menda imel poslušalce za same backe, ker sicer bi si ne bil upal tajko zavijati resnice in pripovedovati lakih političnih čenč; morda pa ga je impozantno Število poslušalcev spravilo v slabo voljo. b Malikamen. Tukaj je umrl dne 8 t. m posestnik F. Ivačič. Zapušča ženo in dvoje nedoraslih otrok. N. p. v. m. b Gorjane nad Podsredo. Žile na roki si je prereza! Zičkar in izkrvavel. Vzrok samomora ie neozdravljiva bolezen. f,> Ifajnovttjit novic«. Sv. Peter niže i Maribora. V nedeljo, dne 14. marca, po večernicah se vrši ustanovni shod mlade-niške zveze v novi šoli. Mladeniči, pridite v obilnem Številu, pridite vsi! Kolikor več vas bo, toliko večja Čast za vas. Govori predsednik mlatfeniške zveze Fr. Žebot od St. Ilja in drugi. , Sv. Lovrenc na Drav. polju. Pri naSih občinskih volitvah, ki so se vrSile dne 9. marca t. 1. je slovenska katoliška stranka sijajno zmagala v vseh treh volilnih razredih. Dobila je vseh [18 odbornikov in 9 namestnikov. Kef je bila udeležba velika in mnogi glasi razcepljeni, je trajala ¡volitev od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer. V III. razredu je dobil naš kandidat največ po 103 glase, nasprotni pa največ po 44; v II. razredu naš največ po 33 glasov7, na^ sprotni pa 17; v S. razredu vsi naši po 12, nasprotni kandidat pa največ po 7 glasov. Kljub hudemu nasprotovanju od strani liberalcev gre pri nas slovenska katoliška stranka od zmage do zmage. Bog živi zavedne volilee! Vsem marljivim agitatorjem pa iskrena hvala! Najnovejše otl srbske meje. Srbska meja je silno strogo zastražena. Pogosto se sliši po dnevu streljanje. Na oni stram meje vlada živahno vojaško Življenje kakor ob času vojske. Srbija se oborožirje noč in dan. Naznanilo. Vsak vinogradnik dobi ststonj! I eno stotino cepljenih trsov, kdor jih naroči lOOi k m I vrste W. Riessling, cep. ca pod. R. Portalis, kateri je spotoben za vsako lego in vsako zemljo, močno raste, obilo rodi in grozdje pa izvrstno kapljico deli. Cona I vrs' i je za vsako stotino U K in II. vrsti 5 K. Pošilja se vsakemu naročniku na zahte-vsnje v¡¡ru» na zadnjo pošto. Naročiti je pri Francu Seliušek, trt-narju. pošta Naraplje pri črni gori. 187 | Kot šifar želi na kakšnem posest-' vn nastop ti takoj mladenič z dobrim sprčevalom, pošten, zanesljiv in trezen ; razume dobro vs» dela t aaerikanskimi nasadi ter s sadje-rejo, pa tudi poljtko. Ponudbe pod šifro: I. W. št »01., na uprav-ništvo tega lis'- 176 Pojasnila o iassratih daje apravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko 1» 10 vinarjev. 183 Trse cepljene na Riparijo-Portalis lepo in močno zariščeno. 18.000 komadov I. vrste: Mosler, silvaner, beli btirgnnder, laški risling in mnškat. Tudi divje trsa Riparija-Portalis po najnižji ceni ima na prodaj Franc Gole. posestnik in mli-183 nar pri Hrastovskem Oradu, občina Gornja Voličina. ddaja šolske stavbe v St. Pavlu Savinjska dolina. Zmaijševalna dražba vršila se bode dne 22. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne za izklicno ceno 67000 K. Stavbeni operat, načrti in stroškovnih so pri šol. vodstvu Št. Pavel na vpogled. Vsak dražitelj mora pred udeležbo dražbe položiti 10% vadij t. j. v znesku 6700 K. Krajni šolski s/et Št. Pavel. Savinjska d-iilna. 197 Načelnik: Wecaj. Naznanilo in priporočilo. Usojam si vljudno naznaniti, da sem se kot domačin naselil v Celju fcot stavbeni in galanterijski klepar. Svojo delavnico imam v hiši št. I Dolgopolje (Langenfeid). Vsa v mojo stroko spadajoča dela bodem izvrševal točno in solidno ter za najugodnejše cene. Sprejmem tudi vsa popravila. Priporočam se za naklonjenost in prav obila naročila ter obljubljam, da se bodem vestno trudil zadostiti vsem na me stavljenim zahtevam. Z odličnim spoštovanjem vdani Anton Jošt, 185 kleparski mojster-. Pozor! Podpisani dam si. občinstvu na znanje, da kupujem in plačujem vsake vrst« kože po najvišjih cenah, jemljem v delo in izdelujem po najnižjih cenah kože, imam več vrst izvrstnega usnja na razpolago, kakor telečje, teličje in kravje kože vdelane in vstrojene na črno, gladko in biks, tudi blank za konjsko remenje in podplate več vrst: se Vam uljudno priporoča že od leta 1837 obstoječe in ustanovljena usnja-rij» pri okr. cesti Sv. Lovreno v SI. g. Nadalje točim v svoji gostilni najboljša pristna domača vina iz prejmiranega amerikanskega domačega vinograda, domačo slivovko, tropinko in drožeako, dobro kuhinjo, ki potniku ali vozniku ^sak č o dnevnem kuri«, ========== Delniška glavnloa K 3,000.000. — Beaergni foad K 300.000. Podružnice Spijet, CeSovac :: in Trst :: Južnoštajerska hranilnica v Celju v Narodnem domu sprejema hranilne vloge vssk delaviik od 6. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po ¿tiri odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentrl davek plačuje hranilnica sama ttr ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namere za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se HtVIlftČiaiopolrfi hr^rJIr irc pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali jU£IEi;»l«3JKrSftt* lirdimiHbt; varovance in zahtevajte pri ¡|(7rinČfSGOrclin hrfimlnipn sodiščih, da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v JUAliUO*,«SJBI ol\U III alUHIIOU, Za brezplačno dopošiljatev denarja so položnice c. kr. poštnobranilničnega računa št 18.8)8 vsakemu na razpolago. S L AVI J A je največja slovanska zavarovalnica, proti požaru in življenju. Rokavice vse vrste hlače iz usnja, naramnice, razne bandaže, kakor na pr. kilne pase, trebušne obveze, suspenzorije itd. umetne ude ter različno v to stroko spadajoče delo lastnega izdelovanja, priporoča po nizki ceni Fpanc Podgoršek, bandažlst in rokavičar Maribor, Grajska ulica 7. Stampilje iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve VTste, z najboljšim strelnim učinkom priporoča Prva borovska tovarna orožja peter Wernij, družba z omejeno «avezo v Borovljah (Koroško). Kemična pralnica oblek H.JVoIk, Šoštanj se priporoča za pranje in barvanje reznih oblek, kožu-hovin, rokavic i. t. d. Lišpa od oblek ni treba odstraniti. Edini slovenski zavod te vrste. Ivan Ravnikar Celje priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodaja deželne pridelke. Gostilničarjem priporočam vseh vrst mineralne vode, nadalje domače iu ogrske salame. Filjedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljivost se jamči. :: Na debelo in drobno. — Nizke cene : točna postrežba. :: r. S spoštovanjem: IVAN RAVNIKAR. „CROATIA" edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobod- nega in kr. glav, mesta Zagreba ,SBOATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaiu in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hišo, gospodarska poslopja, tvoinice, mline itd. ter premičnine, kakor: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroj«, blago, iito, blago v trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih in nizkih cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica .CEOAflA' v Trstu, Oorao št 1. Prvi zavod za graviranje ia izde-:: Iovanje kavčuk štambillj. v. Anton Cerne, Idiibljaiia8lj;:"6" Zunanja naročila izvršujejo se točno. Ceniki va zihtevo ¿astonj in poštnine prosto. Konkurira z vsakim »ličn m podjetjem. Ptuj!j Domača «vrdka Ptuj! Anton Jurca naslednik Al »17»I SENČARvPtuju priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega, vedno svežega, najboljšega špecerijskega blaga, katero prodaja na dabelo in na drobno pri točni postrežbi po najnižjih :: cenah. Kupnje tudi vse deželne pr.delke, jajce maslo itd. po najvišjih cenah. :: Pridi. D»skoš ve<|qi»!? Velikonočne razglednice priporoča i ovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Itiion«, ntnoKO 1,000 »O» kroni -<€ ramo v naften cesarstvu letno tet prigospodariii, ku te bo p. n. posestniki posluževali V. ki pospeiuje opitanj« vsakovrstnih perutnih in dojivrtii živali, jih obvaruje bolezni in i sigurno, če so belane is difterijo ali pa v prebavilih. 1 K pošt. znamk (nakazano 6 v. več) »Me Palma z navodilom poštnine prosto, spod 4 K ni povzetja! Priporočam se L E. Welzl, ^jt^ra^Si^jivil^arito t Stran 8.. SLOVENSKI GOSPODAR. 11. marca i909.< Grajski tri št- 2 v hiši gostilne pri črnem orlu Denarni promet Je tekom osemmesečnega poslovanja cez en milijon kron, ee sprejemajo od vsakega in ee obrestujejo: navadne po 4%, proži 8 mesečni odpovedi po 41/s. Obresti ee pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovacje kaj prekinilo, i Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Bentni davek plača posojilnica sama. le članom in sicer: na vknjižbo proti pupiiarai varnosti po 48/4%i na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po fr/tVo h1 Ba osebni kredit po 6%. Nadalje izposoj ulje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka piada ie koleke. Uradne ar® so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. __ in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, inreemii praznike. — V uradnih urah se sprejema in is-plfceaja denar. pojasaifa m dajsjo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—IS. dopoldne in od 2.—5. popoldni. 6 PV^oJIIntrM (ma t»ždbm, t. j. 18 marca 1909 ob 1. uri popoldan v gostilni „Fludernik". IDneTraal red.: 1. Pregled in odobrenje računa za leto 1908; 2. piememba pravil §§ 10, 22, 31, 32, 37, 41 in 57; 3. zniževanje zavarovalnine; 4. potrditev sklepov odbora z dne 3. svečana 1.1. ad 8 c in d; 5. razni nasveti. Ako bi se ob določenem času ne sešlo zadostno število udov, sa vrši isti eno uro pozneje, t. j. ob 2. uri, rav-notam in z istim v poredom. K polnoštevuni u el.žbi uljudno vabi 189 odbor. Pražbeni oklic. Za zidanje I. nadstropja pri šoli v Orlivasi se bede vršila zniževalna dražba due 14. sušca 1909 ob 2. uri popoldne v šoli Orlavas. Stavbeni operat in pogoji so na ogled pri okrajnemu šolsk. svetu in pri šolskem vodstvu v Orlivasi. Stavba se odda enemu podjetniku. Stroški so proračnnjem na okroglo 15923 K. Vsak dražbenik ima preden ss dražbe udeleži, položiti 10% varščine t. j. 1592 K. lKrajni šolski svet Orlavas 3. sušca 1909. lte _Načelnik: Fr. VašL pčenci In pomočniki vseh obrtnih strok poizvejo za najboljše mojstre, ako se obraejo doTknpne obrtne zadruge v Šoštanji. To poslovanje je čisto ............brezplačno. Oglašajte se obilne. Skapna obrtna zadrnga Šoštanj pol. okraj Slov. gradeč Načelnik: Iv. Šoln. 181 3 vIbil®; Hranilnica m Posojilnica t Spod. Dravbergu reg. zadruga z neamajerso zaveza ima svoj letni obeni zbor v soboto dne 20. sušca 1909 ob 1. uri popoludae v svoji uradni sobi v „Narodnem Domu" v Spodnjem Dravbergu. c Dnevni red: 1. Poročilo načelstva o delovanju zadrage v letu 1908. 2. Odobrenje računskega zaključka. 8. Razdelitev čistega dobička. 4. Čitanje revizijskega poroSila. 5. Volitev načelstva, računskih pregledovaleev in namestnikov. 6. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri ne prišlo dosti zadružnikov, se vrši drug zbor ob 2. uri istega popsludne, ki je sklep Jen ob vsakem števila navzočih udev. K obilni udeležbi vabi 192 ODBOR Vabilo ^ rednemu občnemu zboru „Hranilnice in posojilnice pri St. Antona t SIot. gor." reg. zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 21. sušca 1909 popoldne v zadružni pisarai s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva iu nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1908. 3. Volitev naiolstva in nadzorstva. 4. Čitanje rev.zjskega zapisnika. 5. Pogovor o sejah načelstva. 6. Slučajnosti! Ako bi ob treh popoldne ne bilo za sklepanje zadostao število zadružnikov navzočih, se vrši občni zbor isti dan in po istem dnevnem redu po! ure pozneje pri vsakem števila zadružnikov. 200 Načelstvo. Kupiti Tadajatalj ln «u.4*0k : Katolilko tiikoruo druživa. o;«ön)k Trm Sffc».««», hiša s 4 sobami, hlev za 2 konja, vrt, v slovenskem kraja Mira Maribora, dol od železnice, proti plačila v gotovini. E. P. 100 Št. Ilj ▼ Slov, gor._ 180 Tisk tlakam «t. Uril« srSB«*».