Narodopisne posebnosti. Piše Ivan Vrhovec. I. našem eminentno praktičnem stoletji, ki je vtisnilo celö znanosti in umetnosti svoj praktični pečat, ogreje se svet kaj nerad za idejalne napore. Zveza: »utile dulci« ni bila morda nikoli kdaj takö tesna, in z rameni majč gremo mimo človeka, čegar moŽjdni so se takö nenavadno razvili, da se ukvarjajo s stvarmi, ki ne nosijo dobička, »ki prazno slamo mlati.« — Svet se ravnd že skoro popolnoma po tistem pisdrjevem svetu: „Poj riijši t<5, kar trčba je pri hiši, Za hlčve trčba, trčba je na p<5lji, Poj td, kar kmfet in meščan s pridom sliši.14 Tem Čudneje se nam zdi, ko čujemo o potovanjih, združenih s težavami, trpljenjem in smrtnimi nevarnostim! in da žrtvujejo države, društva in tudi posamezniki ogromne vsote zgolj znanosti na ljubo — torej v idejalni namen. Težk0, da je lani zanimala katera stvar toliko izobraženega sveta nego vprašanje: »Kaj je s Stanleyem? Ali se mu posreči izvršiti, česar se je lotil?« Popisi raznih potnikov so nakopičili ogromno narodopisne tva- rine. Pri nas v Slovencih se je pisalo o tem še jako malo, zatö utegne jednemu ali drugemu ugajati, če mu ponudimo za zabavo zbirko narodopisnih posebnostij. Potniki po daljnih nepoznanih krajih še niso našli naröda, ka- teremu bi ne bilo nič do tega, kakšen je po svojem zunanjem in kaköv vtisek napravlja, če se pokaže kje. To svojstvo je neki med vsemi človeškimi svojstvi najbolj človeško in närodopisci trdč, da je prvi znak, ki loči človeka od živali. Ne vč se niti za jeden slučaj, da bi bila kdäj kaka žival — in tudi najumnejŠa ne — posegla po stväri, s katero bi se storila lepšo, kakor je ustvarjena; prirodopisci ne vedö o tem ničesar; le sraka si je bila nabrala »pävjega pčrja«, a tudi ta le v basni in basnikovci niso najboljši prirodopisci. Pri živalih opazujemo sicer mnogo človeškim jednakih svojstev in strastij, a tč ne. Prirojena pa je vsemu človeštvu, genila se je v človeškem srci med vsemi drugimi posebnostimi človeške prirode naj- prej, in ni torej bolezen, ki hodi z omiko; gizdava sta oba, človek s kacega otoka v Velikem oceanu, kakor gizdalin, ki hoče na tlaku dunajskega »Ringa« s svojo lepoto svet spraviti iz uma. Oba tlači tista mora; oba se lepotiČita iz tistega vzroka: všeč hočeta biti! Sevčda se zaljšata vsak po svoje -- a to je stvar, ki pri tem ne prihaja nikakor v poštev. Marsikak narodič se ni vzpel še tako visoko, da bi svoj život odeval z obleko proti mrazu ali vročini, toda kaj naj stori, da bode lepši nego drugi — to vprašanje ga navzlic njegovi skromni izumlji- vosti ne spravi v zadrego. Ker nima obleke in se ne more ž njo lepo- tičiti, udati se mu mora v ta namen svoj život, pri nekaterih naro- dičih le njega posamezni udje, pri drugih pa ves. Skoraj ga ni dela človeškega života, ki bi se odtezal temu nepremagljivemu ozaljševal- nemu nagonu in to celö pri narodih, ki se štejejo med omikane in katerih duh je primeroma res zelö razvit. Gizdavosti na ljubo si pohabljajo razni narodiči po širni zemlji ude svoje dostikrat med hudimi bolečinami. Pa česa ne prebije človek rad zavoljo prednosti pred drugimi, naj si je že naše krvi ali divjak sredi Völicega oceana! Najpreprostejši lišp so barve; ž njimi se lišpa ves svet, divja- kinja puste Avstralije pa tudi krasotica evropskega »boudoira«. Toda ne drčzajmo v to srščnjc gnezdo, pustimo barve popolnoma v nčmar. Najmenj ljudij na svetu je zadovoljnih s takimi udi, kakeršne jim je dal ljubi Bog. Po vsi Avstraliji in po otocih Velikega morja, po južnem delu Afrike in jugovzhodnih in nekaterih vzhodnih otokih Azije je razširjen lišp. kateremu pravijo t at o vira nje. Tatoviranju se ne more odtegniti nihče, komur je le količkaj do Časti' in tega, kaj poreče svet o njem. Dorasli malajski dečaki se vkupljajo v družbo m0ž dosti drago: s tatoviranjem. Za tatoviranje namenjene dečke privedö na prostor, že za to odločeni, z zavezanimi očmi, v sredo zbranih moških. Tu jim je poklekniti ter se upreti na vse štiri. Obraz jim je pri tem obrnjen v tla. H klečečim dečkom stopi čarovnik, ki si je pridobil z različnim sleparstvom pri svojih rojakih potrebno spošto- vanje, oblije jih čez in čez po hrbtu s krvjö, nariše v kri črte — vsako- vrstne, ravne in zvite — ter zareže po njih z ostro kostjö ali ostrimi, nalašč za to posvečenimi kameni globoke zaröze v kožo. Glavna črta gre po hrbtu doli, ž njo vzpoševno še mnogo druzih od pl£Č do Ičdij; tu pa tam tudi katera po röbrih. Sicer pa se vrši tatoviranje skoraj na vsacem otoku drugače; namen in konec pa je vender povsod tisti. Zlasti po onih otocih, ki jih prištevamo Polineziji, ne narezujejo kože, ampak pomakajo le prav ostre, glavnikom podobne zobate kosti' ali pa Školjke v saje ali stolČeno oglje (namočeno v olji) ter vbadajo s tem počrnjenim orodjem v kožo. Ti glavniki imajo po 10—60 zob. Zopet drugod rišejo slike z ogljem na život in režejo po teh za- riskih kožo. Tudi zariski niso povsod jednaki. Nekaterim narodičem so pri- ljubljene ravne, drugim ukrivljene, zopet drugim pa črte, ki se lovč za gubami po obrazu, prsih, plečih i. t. d., nekateri pa zarezujejo v kožo prave pravcate podobe ljudij, živalij in rastlin. Najbolestneje utegne biti tatoviranje pri Avstralcih, kar je tem čudneje, ker so Avstralci jako šibki in strahopetni ljudje. Ko bi se to tatoviranje izpolnilo po vsem životu najcdenkrat, prebil bi je mo- rebiti malokdo, kar Avstralci dobro vedö; zatö je razdelö na več kratov. Mlademu človeku tatovirajo najprej hrbet, ker rane so na tem kraji najbolj boleče, za tem pleča, trebuh, prsi, roke in noge. Ko se zaceli jeden del života, pride na vrsto drugi. Na otoku Tahitiji, kjer so v novejšem času tatoviranje neki do dobra opustili, pričenjala se je ta operacija že z 8. ali 10. letom ter je bila gotova Šele s 30. leti, po druzih otokih pa so zarezovali zadnje zareze cel6 šele starcu, ki je z jcdno nogo lezel že v grob. Od teh zarez se zahteva, da so že od daleč in to vse življenje vidne. Zatö ne pustč ranam, da bi se urno zacelile, ampak drčzajo in dražijo jih, da se ognojč in zaceljcne dvigajo kakor debele klobase čez kožo; čim debelejše in gostejše so, v toliko večji časti imajo člo- veka, ki se more ponašati ž njimi. Med vsemi divjaki so najgosteje tatovirani Markezanci in Mavri na Novi Zelandiji, sicer pa se ravnajo v tej stvari različni otoci Vč- liccga oceana vsak po svoje. Na Tahitiji n. pr. niso obrazov nikoli tatovirali, na drugih otocih pa, n. pr. v Novi Zelandiji so bile ravno zareze na obrazih najbolj v čisti; na Havaji so se tatovirali le na rokah, nogah in prsih, na otočji Samoa pa od Ičdij do kolčn, da so bili videti, kakor bi nosili temno plave obdrnice. Marsikje se tatovirajo tudi ženske, po nekaterih otocih celö še sam6 ženske; na havajskih otocih n. pr. so tatovirali ženskam jezik, toda le takrat, kadar so žalovale po kacem imenitnem umršem gla- varji. Na otocih na jugovzhodu od Nove Gvineje so moški v zadnjem času tatoviranje popolnoma opustili in le ženske si privoščajo še ta lišp. Sevčda, čim bolj prihajajo ti divjaki v dotiko z Evropci, tem hitreje izginjajo pri njih stare šege in stari običaji. V največji čdsti pa je tatoviranje še sedaj pri Markezancih, ki so tem lepše, to se pravi, tem gosteje tatovirani, čim odličnejši so in čim starejši; prav star Markezanec je napösled že celö v zadregi, kje bi se Še ta- toviral ; obrije si toliko glave, kolikor je misli tatovirati; in prav stari Markezanci imajo vso glavo tatovirano. Nasprotno pa si ne smč vsakdo omisliti tega lišpa; na mar- sikakem otoku je celö takim, ki imajo pravico do njega, natanko do- ločeno, katere dele svojega života smejo takö ozaljšati in katerih ne. Sužnjim je prepovedano to povsod, kajti ta lišp je časten znak, čegar more biti deležen le svoboden človek, v prvi vrsti sevčda glavar. Celö pri tacem svobodnem, ki je bil že nekoliko tatoviran, pa je prišel sovražnikom v roke, ne smejo, če se vrne, tatoviranja nadaljevati. Tam pa, kjer velja ta Šega, ne smč seji odtegniti nihče; netatovirance prištevajo otrokom in nedoraslim ljudem; brez vseh pravic so, nikjer in nikoli ne smejo pri javnem posvetovanji ziniti; najbolje je zanje, da pretegnejo, Če je le moči, v druge kraje. Etnografi so gledč pomena te čudne navade različnih mislij, ve- čina pa jih trdi, da je to izraz gizdavosti divjakov, ali da se lepše izra- zimo: izraz önega človeškega svojstva, ki mu pravimo čut za lepoto. Drugim se hoče dozdevati, da ima tatoviranje svoj vzrok v ver- skih nazorih teh ljudij, a če bi bilo temu tako, potem bi morale izvirati od tod tudi šege in navade, ki jih nameravamo v naslednjem popisati, česar nikdo ne bi trdil. Vrhu tega pa je znano dovolj, da se vsak narod in bodisi še takö top, verskim običajem najdelj izneveriti brani. Človek ne prizanaša niti posameznim delom svojega života s svojim ozaljševalnim nagonom. Največ si dd opraviti z glavo. Niti jcdnega nje dela ne pusti tacega, kakor mu ga je ustvaril Bog; po teh krajih se loti tega, po önih önega uda. Celö glava ne ugaja div- jaškim gizdalinom taka; trudijo se dati ji drugačno obliko, kakor so jo prinesli s seboj na svet. Ta šega je razširjena skoro po vsi srednji in južni Afriki, po vsi Avstraliji, po vseh otocih Včlicega morja, pri prvotnikih v južni in severni Ameriki in po velikem delu Azije. Uklanjajo se ji celö izobraženi närodje, n. pr. Krancozje v okolici Toulousa; udan ji je tudi marsikateri ruski razrod. Ruski närodopisec Pokrovski je poročal 1. 1882. moskovski prirodopisni družbi, da je ta šega v Kavkazu, jednem delu Bele Rusije in pri Laponcih v guver- nementu Arhangelskem kaj navadna stvar. Prestvarjanje glave se vrši s tem, da vtiskajo otrokom v naj- nežnejši mladosti čelo in zadnji del glave ploskoma. Videti je glava za tem rtasta, podolgovata in nje zgoranji del nazaj potisnjen. Taka pre- stvarjena glava se vidi zlasti Indijanom v britanski Kolumbiji in Oregonu takö neizogibno potrebna, kakor narodičem Včlicega oceana tatoviranje. Neki kanadski slikar Paul Kane je imel priliko opazovati otroke, katerim so devali glavo v olepševalni indijanski stroj. »Matere pola- gajo, takö pripoveduje, »glavice svojih otrok na deščice, pokrite z mehkim mahom. Da ne postane glava plosknata, devajo na čelo blazi- nice in nänje deskice ali köse gladke drevesne skorje, ki jih prav trdno prevezujejo z jermeni. Ta posel se pričenja precej, ko pride črvfček na svet ter traja celih 12—18 mesecev. Glava je po tem času najpodobnejša zagvozdi in za önega, ki tacega pogleda ni vajen, prav ostudna. Otroci pri tem početji ne jokajo; ravno narobe, začn6 se dreti, če se jermeni odvežejo ter ne utihnejo prej, dokler ni glava dčta zopet v stiskälo.« Ne dosti drugače se vrši to tudi drugod po svetu. Zdravniki in närodopisci trdijo, da ne trpč možjdni in njih opravki pri tem čisto nič. V obče so n. pr. ploskoglavi Indijanci cclö umnejši, kakor öni, ki te navade ne poznajo. Same sebe držč ti Indi- janci za mnogo boljše, od debeloglavih Evropcev. Ploska glava je pri njih tako češčena, kakor pri Polinezih in Avstralcih tatoviranje. Ploskih glav celö ne privoščijo otrokom tacih mater, ki pripadajo kacemu okrogloglavemu indijanskemu razrodu. To je prednost, ki je je vreden le pravi ploskoglavec. V okraji Tiflis, pripoveduje grški duhovnik Popandopulo, preve- zujejo otrokom skozi 2 ali 3 mesece glavo prav tesno, kajti debele glave so tam grde in tudi ne takö premetene, kakor drobne. V erivanskem guvernementu ovijajo Tatari (po poročilu gospč Ostanovičevke) glavč svojih novorojencev z bombažem ter jih pokri- vajo s trdnimi kapami, ki jih obezujejo z močnimi trakovi. Imenovana dama je opazovala, da so postale glave otrok, ki so prišli na svet s popolnoma okroglimi glavami, v kratkem času ostudno podolgovate. Sicer pa ustrezajo temu gizdavskemu ukusu tudi na druge načine in ne samö s prevezovanjem. Že zibelke so napravljene takö, da mora postati otroku glava ploska. Take zibelke imajo po Perziji, Turkestanu in vsi srednji Aziji. Poljaki imajo, kar se tiče glav, ravno nasprotni ukus; lepa glava mora biti okrogla. V poljskem radomskem okraji se loti bäbica glave novorojenčeve ter jo suče in stiska v rokah, da bi jo spravila v okroglo podobo. Le, če se ji to. ne posreči, pomaga si s prevčzami. V Beli Rusiji v obče ni navada, glave prestvarjati; če pa se bäbici venderle zdi, da bi otrokovi lepoti ne škodilo, ako ji priskoči na pomoč, seže tudi tu rada po trakovih in prevčzah. Bržkone, pravi Pokrovski, »je bila ta šega Belorusom spočetka nepoznana; zanesli so jo neki med nje Poljaki,- ki so tudi sicer močno vplivali na šege te dežele.« Na ta način lepi hočejo biti tudi Laponci, vender ne vsi, ampak le nekateri njih razrodov in cel6 od teh le posamezne rodovine. Toda to pokvarjanje naj se nam ne zdi prečudno! Tej ali jednaki razvadi so udane vse naše cenjene prijateljice, ki sicer ne prevezujejo in ne trpinčijo svojih glav, pač pa ubogi svoj pas, da revam kosti pokajo; z zdravniškega stališča so Tatari in Indijani venderle še za nekoliko skokov pred njimi. Kar pa se tiče posameznih delov glave, ujela se je in zamotala olepševalna fantazija človeškega rodu najbolj v lase. Pri tem je izvzet le malokateri ndrod denašnjih in minulih časov. Zlasti izumljiv v tem je ženski svet. Nikjer pa si z lasmi ne daj6 toliko opravka, kakor na papuvanskih otokih Včlicega morja. Skoro povsod si jih barvajo belo ali rdeče, ponajveč s tem, da jih namakajo in pražijo v apnu in drugih razjedivih stvarčh. Ali s tem so še malo zadovoljni. Papuvancu je »frizura« največji ponos; nje priredba mu dela največje skrbi vsega življenja njegovega. Čim večjo in višjo kodeljo more napraviti od nje, tem srečnejši je. Papuvanski imenitniki imajo v svoji službi laserje, ki se ne smejo s svojimi rokami nobene druge stvari dotikati, nego jedino le njih las; dotikati se ne smejo niti jedi ne; pitajo jih kakor otroke. Frizura napravlja papuvanskemu gizdalinu mnogo in velikih sitnostij; čede drobnih živalic, ki se razko- račajo v tem velikem lasastem grädu, še niso največje. Z velikim trudom napravljeno frizuro je treba varovati, da se ne pokvari, kar se zgodi sevčda najlože v spanji. Da pa se mu ne pripeti ta nesreča, podstavi si gizdalin pod vrat lesen stolček, čez katerega mu v spanji visi trudna glava. Ogibati se mora vode, ogibati v gozdi grmovja — vse zaradi lepe in čislane frizure. A na mnogih polineških otokih si glave brijejo — in to moški in ženske, ter puščajo le majhen čop las, ki jih zvijajo v dolgo kito. Na Tahitiji je opazoval Darwin, da so si prvotniki obrili vso glavo na okroglo ter pustili le ob kraji droben obroček las. Krščanski misi- jonarji so ljudem svetovali, naj opustč to gotovo ne Bog si včdi kako lepo navado, a odgovorili so jim, da zahteva to obična noša, »möda«, in ta vzrok odreže na Tahi.tiji ravno tak<5 vsak nadaljni po- mislek, kakor v Parizu. Celö pri ndrodu, ki stoji' na primeroma visoki stopinji omike, jali se šteje vsaj sam med najizobraženejši rod na svetu, pri Kitajcih, so lasje v veliki Čdsti. Brijejo si prednji del glave, od las zadnjega dela pa si pletö slovečo kitajsko kito. Čudno! Dasi je ta šega šele par sto let stara, in dasi so jo Kitajcem vsilili njih zmagovalci, tuji Mandžuri, nastala bi danes pre- kucija po vsem širnem cesarstvu, ko bi jim hotel kakšen vladar kito prepovedati. V svojo kito je Kitajec ves zaljubljen. Zaradi kit so Kitajci v Ameriki pošteni ljudje, kajti v zäpor obsojenemu zločincu odrežejo tam brez usmiljenja ljubljeno kito. Odkar so Amerikanci spoznali, kakšen ponos je Kitajcu ta olepšava, niso njih ječe več s Kitajci tako napolnjene. Dasitudi menda sami ne vedö zakaj, vender se trudijo krščanski misijonarji odpraviti kito. A zastonj! Vero svojo popusti' Kitajec pač a!i kite po nobeni ceni ne. Hildebrand je videl na svojem potovanji po krščanskih cerkvah na Kitajskem celo vse svetnike ozaljšane ž njo. Še Mati Božja se mora udati tej vsemo- gočni šegi; na vsem Kitajskem ga ni kipa ali slike Deteta božjega brez dolge kitajske kite. Kitajčkom brijejo lasč že v zgodnji mladosti ter skrbč pridno za njih kite. Bodisi Kitajec še tak<5 ubog, za svojo kito brigati se ne opusti nikakor. Na cesti pobira trakove, popirne ktfsce in drugo täko šaro ter jo vpleta vanjo. Gizdalinu pa daje sila opravka, toliko kakor evropskemu brada in dišeči in svetli lasje. Naše dame so z urejanjem svojih las za sijajen ples prej gotove, nego kitajski gizdalin s kito. A kadar je gotova, pa izda tudi kaj! Evropski gizdalin vleče nase oči občudujočega ženstvd s svojimi drobnimi brkicami, s tanko paličico, z zlatookovanim cvikarjem, kaže svojo lepo belo in drobno ročico in si popravlja ž njo ovratnik, kadar mu je srečati kako krasotico; mlademu Kitajcu dobre vzgoje pa na- domesti vse to ljubljena njegova kita. Nosi jo pod päzduho, kakor evropski lajtnant svojo bridko sabljo, preklada jo zdaj pod levo, zdaj pod desno roko, maha ž njo po muhah in drugem mrčesu ter se igra ž njo kakor naš rožljavi jezdec s svojo pdličico. A mnogi närodje so pa tudi veliki sovražniki lasčm. Na salo- monskih otocih n. pr. si populijo vsak las, takoj ko se pokaže, in to iz glave in brade. Gizdave Japanke si obrijejo obrvi. Zamorci v Ka- merunu si populijo tudi trepalnice. Tehuelhi v južni Patagoniji ne trpč niti dlakice v bradi. Ženske jim morajo populiti vsak las z nalašč zatö narejenimi kleščami. O lepšanji las po svetu se dä na- pisati debela knjiga. ' (Kouec prihodnjič.)