TA TEDEN / TA TEDEN
Ormoško poletno
ioga/off/e
o ormoškem poletnem dogajanju je, verjemite, zelo težko
pisati. Misleci, filozofi in modri možje so se ukvarjali s pisan-
jem o niču v svojih zrelih letih, sedaj pa je ta naloga pred
mano in če naj opišem poletni kulturni utrip Ormoža, lahko le
rečem, da ga ni čutiti in da je pacient umrl. Medtem ko v
sosednjih mestih prirejajo poletne večere domače, tuje, kla-
sične in zabavne glasbe, predstave, dogodke, veselice in zaba-
ve, se vse poletje v Ormožu ni zgodilo prav nič. Ormožani, ki
so tako ponosni, da živijo v mestu, bodo morali priznati, da se
je poleti »na kmetih« dogajalo več kot v občinski prestolnici.
Pa bi se moralo, saj imamo v mestu kar nekaj delovnih mest,
ki naj bi skrbela za živahno kulturno ponudbo. Pa kaj
pričakovati od mesta, ki vse leto ni niti z besedo omenilo, da
letos praznuje 666 let ponašanja z mestnimi pravicami,
medtem ko sosednje mesto slavi svojo 70 (!) letnico. Na občini,
kjer krojijo politiko najbrž menijo, da so Ormožani dobili svo-
je Igre brez meja in to je za njih dovolj. Starejši Ormožani
znajo povedati, da gre z mestom zares navzdol, saj so se nekoč
od blizu in daleč hodili zabavat v Ormož, danes pa nič.
Mogoče pa bi prišli, če bi v mestecu znali kaj pripraviti in
ponuditi, če se TIC ne bi ukvarjal s tem, kako odpeljati
Ormožane na slovensko in hrvaško primorje, ampak kako pri-
peljati ljudi k nam. Tisti, ki so odpotovali, so se za teden ali
dva rešili poletne črne luknje. Na morje s seboj niso mogli vze-
ti kakšne knjige iz ormoške knjižnice, ker je knjižnica odprta
le do 13 ure, običajno pa zaposleni delajo vsaj do 15. Tako je
osrednja kulturna institucija svojim uporabnikom nedostopna
in sama sebi dovolj. Za otroke je bilo še največ ponudbe: dva
športna tabora in enotedenska delavnica Zveze prijateljev
mladine. Letošnje poletje se nismo mogli kopati doma, zato pa
so bila okoliška kopališča polna Ormožanov, ki so šli na ce-
lodnevne izlete z vso družino in so odnesli denar drugam, saj
doma ne moreš kupiti ničesar, tudi če bi želel. Tudi kino, ki v
občinskem središču deluje enkrat ali dvakrat na teden, je med
počitnicami zaprl svoja vrata. Ob vsem tem človeku preostane
le še da zboli, pa lahko potem nekaj ur preživi v čakanju na
dežurnega zdravnika, ki potem s primerno prijaznostjo kul-
turno vpraša: "Pa što ti fali?".
Vse to so prednosti življenja v mestu, ki mu vsak mesec na
oltar položimo položnice za te in one takse, pa to in ono nado-
mestilo. Za nadomestilo pa poleti NIČ. Če je ta zapis koga
predramil iz prijetnega poletnega dremeža, se iskreno opra-
vičujem in mu, medtem ko se obrača na drugo stran, še naprej
želim prijeten	.
GORNJA RADGONA / OD SOBOTE SEJEMSKO MESTO
Sejem bo odprl Milm Kmmn
Kmetijsko živilski sejem bo v
soboto, 23. avgusta odprl
predsednik države Milan
Kučan. Na sejmu bo sodelovalo
1.550 razstavljal cev iz 25 držav.
Na sejmišču Pomurskega sejma
v Gornji Radgoni bo največja se-
jemska prireditev v naši državi
odprta od 23. do 31.avgusta, na
njej pa pričakujejo več kot 200 -
tisoč obiskovalcev. Prireditev bo
obiskalo kar 6 ministrov iz držav
članic CEFTE, seveda poleg
množice drugih uglednih gostov
in strokovnjakov.
2
četrtek, 21. avgust 1997 ■ TEDNIK
CERKVENJAK / PRIZADEVANJA ZA SAMOSTOJNO OBČINO
Noiejo vei iakati v
vrsti in zaostajati
SVET KS CERKVENJAK JE NA IZREDNI SEJI VNOVIČ POTRDIL POBUDO ZA IZLOČITEV
IZ SEDANJE OBČINE LENART IN ZA USTANOVITEV SAMOSTOJNE OBČINE • V GOS-
TEH DRŽAVNI PODSEKRETAR ZA LOKALNO SAMOUPRAVO MILAN ŽELEZNIK
Leta 1994 so se cerkvenjačani na poizvedovalnem referendu-
mu (takrat oblast tega ni povedala naravnost) odločili za sa-
mostojno občino. Dobili je seveda niso in pritožili so se Us-
tavnemu sodišču. Skupaj s pritožbo in odgovorom, da mora DZ
njihov problem rešiti pol leta pred novimi lokalnimi volitvami,
so letos pripravili novo pobudo in jo poslali občinskemu svetu
v Lenart.
Ta jo je obravnaval, se strinjal z
vsebino in dobila jo je pristojna
vladna služba. Cerkvenjačani so
potihem upali, da bodo v paketu
novih občin, vendar njihovega
imena med 22 predlogi za zdaj ni.
Da ne bi držali križem rok, so v
Cerkvenjaku, kjer imajo ekipo
mlajših, ambicioznih funkcionar-
jev, ki bi radi nadoknadili velika
razvojna zaostajanja, sklicali iz-
redno sejo sveta KS. Nanjo so po-
vabili tudi državnega podsekretar-
ja Milana Železnika. Ta je tudi
prišel in pozorno prisluhnil
uvodnim razlagam vodstva KS, ki
je imelo za glavni razlog na poti
odhajanja iz sedanje lenarške
občine, željo po hitrejšem razvoju.
Tega jim Lenart ne omogoča, je
povedal predsednik sveta KS Jan-
ko Maguša. Nanizal je celo vrsto
primerov, ki njegove ocene potrju-
jejo. Izpolnjujejo vse pogoje, razen
števila prebivalcev. Seveda pa vidi-
jo tudi okoli sebe, kjer imajo veli-
ko manjših občin, ki prav tako ne
izpolnjujejo formalnih pogojev, pa
izvrstno delujejo. In se razvijajo,
kar je največji problem Cerkvenja-
ka. Tudi tajnik KS Jože Kraner je
slikovito povdaril, da jih sedanja
organiziranost lenarške občine pri
razvoju ovira, vedno čakajo v
vrstah, ko pa mine sedem let (toli-
ko je namreč KS) pa je vse že
zdavnaj prepozno. Omenil je zaos-
tajanje na področju infrastrukture
in izpostavil slabo gospodarjenje
občine s kulturnim domom, ki je
že nevaren za mimoidoče, saj ope-
ka na veliko pada s strehe. Od kup-
nin za prodana družbena stano-
vanja Cerkvenjak ni dobil niti to-
larja za stanovanjsko zidavo, zdaj
ne premorejo niti enega kadrovs-
kega stanovanja več. Ljudje odha-
jajo, saj razvojnih možnosti ni veli-
ko, je pribil Jože Kraner. Državni
podsekretar Milan Železnik je
uvodoma pojasnil zakonske ovire
in možnosti ter povdaril, da se pri-
tisk na ustanavljanje novih občin
nenehno stopnjuje. V prvem pake-
tu 22 občin so tiste, o katerih se
morajo izreči zaradi zahtev us-
tavnega sodišča in velike, mestne
občine. Gre tudi za tri izjeme, za
Solčavo, Bloke in Jezersko. Sta-
lišča političnih strank do tega so
zelo različna: SKD zagovarja
manjše občine, SLS je nekje v sre-
dini, LDS pa je za velike občine, je
povedal Milan Železnik in dodal,
da se ta stališča nenehno spremin-
jajo. Lenart se bo najbrž razdelil
na sedem občin, drugačnega po-
vezovanja tudi v vladni službi za
lokalno samoupravo ne vidijo. Zal
pa nobena KS ne izpolnjuje temel-
jnega pogoja, to je števila prebival-
cev. Svetoval je čimveč skupnega
nastopanja in sodelovanja z držav-
nim poslancem Janezom Kram-
bergerjem in političnega lobiranja
s političnimi strankami. Omenil je
pripravo sprememb zakona o fi-
nanciranju občin, po katerem
manjše občine ne bi bile več
deležne tolikšnih ugodnosti in
prednosti. O vsem tem naj bi se
septembra pogovarjali na posebni
okrogli mizi, na kateri bodo
razčlenili primer Lenarta in
Destrnika - Trnovske vasi. Milan
Železnik jo postregel še z zanimi-
vimi podatki in dodal, da kriteriji
pač morajo biti, sicer se bo plaz
majhnih občin kar vsul. Za zdaj
naj bi bilo že 77 pobud za nove
občine, nastalo pa naj bi jih
kakšnih 55. Vse je odvisno od poli-
tične volje. Svet KS Cerkvenjak je
na izredni seji menil, da morajo
poiskati skupni jezik tako s preos-
talimi KS v občini Lenart, ki želijo
na svoje, kot tudi s poltičnimi
strankami. Izpostavili so še boja-
zen, da se ob zavrnitvi pobude ne
bi spet znašli v nemilosti aktualne
občine. Tega ne želijo, saj so že
brez tega na repu razvitosti. Lani
so na primer v enem vaškem nasel-
ju Cerkvenjaka dobili za urejanje
poti in cest 140 - tisočakov. Kaplji-
ca v morje, so povdarili člani sveta
KS in opozorili na nevarnost
praznjenja podeželja. In še nekaj je
pomembno, tudi tokrat je bilo jas-
no zagotovilo, da na silo ne bo
nihče nikogar združeval. Zgodba o
sedmih občinah se torej (vendarle)
nadaljuje.
M. Toš
PTUJ / PTUJSKE VEDUTE
Spominkarstvo
pred novimi izzivi
Podjetje ptujskih turističnih vodnikov Ptujske vedute je v
. uniju pridobilo uradno dovoljenje za dejavnost prodaje
spominkov v prostorih ptujskega gradu, ki jih imajo v na-
jemu od pokrajinskega muzeja. V prvi fazi imajo dovoljen-
je za poskusno obratovanje do 31. decembra letos.
Direktorica Sonja Krajnc je
povedala, da za zdaj niso dobili
soglasja od muzeja in mestne
občine za daljše obratovanje.
Vlogo za pridobitev dovoljenja
za opravljanje prodaje spomin-
kov so dali že pred letom in pol.
Šele s prihodom nove direktori-
ce v muzej so soglasje dobili. Na
podlagi muzejskega, se je za iz-
dajo soglasja odločila tudi
mestna občina Ptuj. Poskusno
obratovanje bo pokazalo oziro-
ma dokazalo potrebnost take de-
javnosti na ptujskem gradu, ki se
ponaša z največjim turističnim
obiskom med vsemi turističnimi
objekti na Ptujskem in tudi
širše. Lani je bil ptujski grad
tretji po obisku med gradovi v
Sloveniji.
Odpiralni čas prodajalne spo-
minkov je vsak dan v tem času,
tudi ob nedeljah od 9. do 18. ure
oziroma je vezan na odpiralni
čas muzejskih zbirk. Prodajalna
je bogato založena s spominki in
izdelki, ki se lahko prodajajo kot
spominki. V poskusnem obrato-
vanju bodo tudi podrobneje ana-
lizirali prodajo oziroma prever-
jali založenost. Prizadevajo si, da
bi turistom in obiskovalcem
ponudili vse tisto, kar si želijo:
raznovrstne in kvalitetne spo-
minke oziroma izdelke različnih
cenovnih razredov. Železni re-
pertoar predstavljajo razglednice
Ptuja in okolice različnih avtor-
jev, različne publikacije o Ptuju:
novi vodnik Ptuja z okolico, mo-
nografija Najlepši pa je zame
Ptuj, Ptujski zbornik in drugo.
To ponudbo bodo še razširili in
vključili tudi turistične zemlje-
vide. Od drugih spominkov
zavzemajo pomembno mesto iz-
delki lončarske obrti, drobni le-
seni izdelki, stekleni izdelki, iz-
delki umetne obrti, in tekstilni.
Prodajajo pa tudi vina ptujskih
kletarjev. Kot spominke proda-
jajo tudi izdelke Zavoda dr. Ma-
rijana Borštnarja iz Dornave, s
katerim Ptujske vedute izredno
dobro sodelujejo. Skupaj z njimi
so oblikovali že nekaj novih iz-
delkov, še več pa jih imajo v
načrtu. Za zdaj je le še načrt tudj
serija avtorskih spominkov, s
katerimi želijo sodelovati na
različnih ocenjevanjih. Vse pa je
odvisno od tega, v kakšni smeri
se bo sodelovanje po preteku
poskusnega obratovanja razvilo.
Pomembno mesto zavzemajo
tudi izdelki iz lecta Ivana Puža.
Dobro gre v prodajo tudi Pisla-
kov med, ki ga prodajajo na
ličnih nosilkah, v zavodu pa so
izdelali tudi zajemalke.
Spominkarstvo predstavlja
eno od dejavnosti v izgrajevanju
ponudbene strani ptujskega tu-
rizma, zato bi se še kako morali
zavedati njegovega pomena.
MG
CENEJŠE KOPANJE ZA ŠTUDENTE
Klub ptujskih študentov vabi člane kluba na kopanje v ptujskih
Termah, ki bo potekalo do srede septembra, po vnaprej objavlje-
nem tedenskem koledarju. Študentje bomo lahko izbirali med
različnimi termini vodne rekreacije, med katere sodita popol-
dansko in nočno kopanje. O vseh terminih boste obveščeni v
Študentski oddaji Radia Ptuj, ki je vsako soboto med 21. in 22.
uro, ter v časopisu Tednik. Prvič pa se bomo podali v termalno
vodo že danes, v četrtek, 21. avgusta 1997, na popoldanskem
kopanju, ki se prične ob 15. uri. Vstopnice za člane kluba, bodo
na voljo med 15. in 15.30 uro, pred letno blagajno ptujskih Term.
Že naslednji dan, v petek, 22. avgusta 1997, pa vas vabimo na
nočno kopanje, s pričetkom ob 21. uri. Tudi takrat bodo cenejše
vstopnice na voljo pri letni blagajni in sicer med 21. in 21.30 uro.
Izkoristite ugodno študentsko^ priložnost ter o terminih kopanja
obvestite tudi ostale člane KPŠ.
Predsednik KPŠ: Uroš Vidovič
ORMOŽ / UMETNO BOGATENJE PODTALNICE
Voda iz potokov v vodovodne icvi
v ORMOŠKI OBČINI IMAJO VSAKO POLETJE ZNOVA TEŽAVE S PREMAJHNIMI
KOLIČINAMI PITNE VODE. ŠE POSEBEJ KRITIČNO JE OB KONCIH TEDNA, KO SE PO-
RABA POVEČA ZARADI ZALIVANJA IN ŠKROPLJENJA V VINOGRADIH.
Ormožani vsako poletje preživijo ob prepovedi uporabe pitne vode
za zalivanje in podobne namene. Da bi dolgoročno rešili to
težavo, so se ormoški svetnilii odločili za projekt bogatenja po-
dtalnice. Projekt se je začel izvajati v letošnjem letu, zajema pa
črpanje vode iz kanala Drave in iz Pesnice. Voda iz teh dveh črpa-
lišč potuje potem v usedalnike, od tam pa prek grobih filtrov v po-
nikovalna polja in do vodnjakov. V projektu so natančno določene
razdalje, po katerih voda potuje in se pretaka iz enega območja v
drugega. "Po precej zapletenem sistemu prihaja iz rečnih vod v
studence, od koder se potem distribuira v potrošnjo kvalitetna pit-
na voda", je povedala Pavla Majcen, direktorica Komunalnega
podjetja Ormož, ki izvaja omenjeni projekt.
Umetno bogatenje podtalnice je
relativno nov in redek način
oskrbovanja s pitno vodo v Slove-
niji, v svetu pa se uporablja že
vrsto let in je ustaljena tehnologi-
ja. Zaradi tega je bil ormoški pro-
jekt v reviziji tujega revizorja, ki se
ukvarja s pitno vodo na inštitutu v
Nemčiji. Nemški strokovnjaki so
projekt podprli in svetovali, da se
izvede postopoma, sproti pa je se-
veda potrebno ugotavljati mo-
rebitne pomanjkljivosti in jih odp-
ravljati. Pavla Majcen je povedala,
da je s proizvodnjo vode prav tako
kot z vsakim drugim proizvodom.
Najvažneje je, da je proizvod kvali-
teten in do pot do primernega
končnega produkta vodi postopo-
ma. Projekt je bil izdelan v Mari-
boru, izvajali pa ga bodo v fazah. V
prvem delu prve faze se izvaja use-
dalnik, studenci in povezovalni ce-
vovodi. Prva faza projekta je v ce-
loti vredna okrog 150 miljonov to-
larjev. Z deli bodo predvidoma
končali v oktobru, celotna prva
faza pa naj bi bila končana pri-
hodnje leto.
Po zagotovilu izvajalcev bo ta
pridobitev močno izboljšala
oskrbo s pitno vodo. Eden izmed
vodnjakov je že priključen v sis-
tem, tako da so z njim blažili na-
jbolj kritične trenutke maksimal-
ne porabe, končna rešitev pa je od-
visna od finančnih sredstev. H
kvaliteti pitne vode bo gotovo veli-
ko pripomogla tudi čistilna napra-
va, ki jo načrtujejo za okolico
vodnega zajetja.
vki
Da Rogozni€a ne bi
vei poplavliala
Potok Rogoznica ob vsakem močnem deževju poplavlja, največ škode
pa povzroči v občini Destrnik - Trnovska vas. Zato je bila ponovno podana
pobuda za ureditev potoka Rogoznica.
Prejšnji četrtek so se sestali pobudniki in ustanovili odbor za urejanje potoka Rogoznica.
Odbor šteje 9 članov, za predsednika pa so izvolili Mihaela Burina (občina Destrnik - Trnovs-
ka vas), podpredsednik pa je postal Jože Toplak iz Primestne četrti Rogoznica (Mestna
občina Ptuj). Člani odbora zbirajo izjave lastnikov zemljišč ob potoku Rogoznica, da lastniki
dovoljujejo obnovo. Od lastnikov zemljišč v občini Destrnik - Trnovska vas so zbrali že 90
odstotkov izjav lastnikov zemljišč, tudi na območju primestne četrti Rogoznica pa je že steklo
zbiranje izjav. Za ustanovitev konzorcija, ki ga nameravajo ustanoviti, je potrebno zbrati 80
odstotkov izjav lastnikov zemljišč, da dovoljujejo poseg.
lami odbora pripravljajo tudi razširjeni sestanek z predstavniki VGP Ptuj o ureditvi vodoto-
ka, saj je urejen vodotok pogoj za pridobitev sredstev Ministrstva za kmetijstvo za melioracije
in nato za samo izvedbo.
lani odbora računajo na podporo občin, skozi katere teče potok Rogoznica, saj so župani
(občina Lenart, občina Destrnik - Tmovska vas in občina Ruj) takoj po veliki poplavi v letu
1995 podpisali dokument o sodelovanju pri ureditvi celotnega območja.
Zmago Šalamun
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki ga
je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj
leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK,
d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože Bračič,
Majda Goznik, Viki Klemenčič -
Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji),
Slavko Ribarič, (grafično-tehnični
urednik), Jože Mohorič (tehnični
urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
o 041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95,
Raičeva 6. 2250 Ptuj; ® (062)
771-261, 779-371, 771-226; faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Ormož: Vrazova 5;
tel./faks: (062) 702-345.
E-pošta: tednik@ kdm-ptuj.si
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije št.
23158-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje
Tednik za izdelek informativnega
značaja iz 13. točke tarifne številke
3, za katerega se plačuje
petodstotni davek od prometa
proizvodov.
Nenaročenih fotografij in rokopisov
ne vračamo.
I fCDNIK - Četrtek, 21. avgust 1997
3
TEČAJI ŠOLANJA PSOV
Kinološko društvo Ptuj organizira na društve-
Loem vadišču v Budini pri Ranči, jesenske
tečaje šolanja psov različnih kotegorij. Za mlade
pse v starosti 4 do 6 mesecev bo vpis v malo
Šolo, za pse starosti do 1 leta bo začetni tečaj, za
odrasle pse bo nadaljevanjini tečaj ter tečaj agi-
|ity. Za lastnike službenih pasem ter za višje
stopnje izpita bo vpis v soboto 23. in nedeljo 24.
avgusta med 1 O in 12. uro v društvenih prostorih
v Budini. Vpis bo možen tudi na teoretičnem delu
tečaja in predavanja, ki bo v torek, 25.avgusta
ob 18. uri ali kasneje, (ms)
NE ZAMUDITE ROKOV ZA
ŠTIPENDIJE
Republiški zavod za zaposlovanje tudi letos
razpisuje štipendije za dijake srednjega
izobraževanja v javni mreži srednjih šol, študente
višjih strokovnih šol in študente visokošolskih za-
vodov, ki se izobražujejo v dodiplomskih ali po-
diplomskih študijskih programih. Vloge na po-
sebnem obrazcu, ki ga dobite v knjigarnah in z
ustrezno dokumentacijo, morajo dijaki predložiti
do 5. septembra, študentje pa do 30. septembra
na Uradu za delo na Osojnikovi 1 v Ptuju. Z ura-
da tudi pozivajo, da kandidati vloge oddajo čim
prej. Uradne ure so v ponedeljek, torek in sredo
od 7.30 do 12. ure, v sredo tudi od 14. do 1 6.,
ter v petek od 7.30 do 11. ure. (ms)
BAR ALEKSANDRA ZNOVA ODPRT
VPobrežju 14, ob cesti Suha Veja - Podlehnik,
že nekaj časa znova posluje Bar Aleksandra,
ki ga je odprl Slavko Gorjup iz Maribora. Slavko
pravi, da je moto njegovega lokala "Veselo, pri-
jetno, sproščeno, zabavno in poceni. Gostom
nudijo bogato izbiro jedil in pijač, pripravljenih
po domačih receptih. Sprejemjo lahko tudi večje
družbe. Njihov telefon je 764-305.
V SOBOTO IN NEDELJO
NA TV PTUJ
V soboto in nedeljo si lahko na ptujski TV ogle-
date svečano sejo Mestnega sveta, slovesnost
ob 2. Občinskem prazniku Mestne občine Ptuj,
podelitev priznanj, otvoritev mostu, ptujske turis-
tične dneve, obrtno in cvetlično razstavao, lajnar-
ja na ptujskih ulicah, prispevek o Ptuju - najbolj
urejenem kraju v Sloveniji v letu 1 996, Dom upo-
kojencev, dobitnik najvišjega občinskega priz-
nanja, vzorno urejeno kopališče Kidričevo in
mednarodna karting dirko.
SODINCI, BORL^ JANEŽOVCI / PRIŠEL JE ČAS KLOPOTCEV
K/e sfoji naj Irlopofec?
v HALOZAH, PRLEKIJI ALI....
v zadnjih tednih ne mine dan, da ne bi kje postavljali klopot-
cev. Majhnih, velikih, starih, novih, bolj ali manj nena-
vadnih, vsakemu vinogradniku pa se zdi prav njegov klopotee
najlepši in najboljši daleč naokoli. Tudi če bi imel Tednik
precej več strani kot jih, ima bi težko predstavili vse klopota-
joče lepotce. Zato vas, spoštovani bralci pozivamo, da foto-
grafirate svoj klopotee, ga opišete, napišete njegove dimenzi-
je, ne pozabite napisati tudi svojega imena, naslova in tele-
fonske številke in vse skupaj pošljite na naš naslov: Tednik,
Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Najbolj zanimive bomo
predstavili v jesenskih števil-
kali Tednika. Pred kratkim
smo bili priča postavljanju le-
pega in precej velikega klopot-
ca v Sodincih. Postavljanje je
spremljela pesem, dobro razpo-
loženje, seveda pa med gorica-
mi ni manjkalo dobrega vina in
jedače. Marjan Brodnjak iz
Gorišnice je ponosni lastnik
klopotca, ki ga je dobil ob 40.
rojstnem dnevu v dar od strica
Cirila iz Formina. Ciril
Brodnjak je izdelal že veliko
klopotcev, pri tem pa se je še
posebej potrudil. Upošteval je
vsa pravila izdelave in klopo-
tee, ki ima premer kril okrog 4
metre, bo do pozne jeseni oz-
nanjal čas zorenja grozdja in
trgatve.
PESEM
KLOPOTCA TUDI
NA BORLU
Odbor za kulturo je na gradu
Bori izvedel prvo kulturno pri-
reditev pod naslovom Pesem
klopotcev. Ob sami prireditvi so
postavili tudi klopotee, ki bO oz-
nanjal jesen. Glavni organizator
je bilo Društvo vinogradnikov
in sadjarjev Haloze, soorganiza-
torja pa sta bili Turistično in
Prosvetno društvo Franček Ko-
zel obe iz Cirkulan. K sodelo-
vanju so povabili pevske zbore
ter skupine ljudskih pevcev in
pevk iz širše okolice. Upajo, da
bo prireditev postala tradicio-
nalna in tako naredila piko na i,
katerega je napisal IdriArt.
mPOTEC
VJANEZOVCm
Klopotci imajo od nekdaj na-
men opozarjati na bližajočo se
trgatev. Letos pa mineva še 200
let od prve ohranjene pisne
omembe imena klopotee. Tako
so klopotee postavili tudi v pe-
tek, 15. avgusta, v Janežovcih pri
Bifeju pri Mici. To je bila že tret-
ja tradicionalna postavitev klo-
potca. Kot vsako leto do sedaj so
tudi letos ob tej priložnosti
pripravili zabavne igre. V za-
bavnih igrah sta se pomerili eki-
pi vinogradnikov in kletarjev.
ajprej so se lotili hoje s hodul-
jami, nato sta odločali moč in
teža, saj sta se ekipi pomerili v
vlečenju vrvi, največ težav pa
jim je povzročilo sestavljanje
soda. Pomerili so se tudi v nogo-
metni tekmi. Zmagala je ekipa
vinogradnikov. Po končanih
igrah sta obe ekipi združili moči
in ob zvokih gasilske godbe na
pihala iz Destrnika postavili
klopotee, zabava pa se je nadalje-
vala pozno v noč.
vki
Zmago Šalamun
Milan Krajnc
^ud/ klopotee na Borlu bo oznanjal jesen?	(Foto: Nini)
^VORI SE...
•••■D/l je nova atletska steza spre-
menila namembnost. V času
počitnic namreč namesto tekačev,
na progi merijo motoristi in
kolesarji.
-Da je polfinale za slovensko
mistco znova dokazalo, kako lepe
so Ptujčanke. Strokovnjaki, ki se
ukvarjajo z nataliteto pa se
sprašujejo, kje je vzrok za padan-
je rojstev. Potencial, ki ga ima-
mo, torej radi pokažemo drugim,
sami pa ga ne znamo dovolj učin-
kovito uporabiti. Približno tako,
kot je z našo lepo deželo in turiz-
mom.
...DA za morebitne napake v pre-
pisanem tekstu tokrat ne bo kriv
tiskarski škrat, temveč navadna
osa. Zakaj pa je našo sodelavko
pičila v organ, ki ga te dni najbolj
potrebuje, namreč v oko.
Posamezni deli so pošteno težki in požirek se prileze.
Sestaviti klopotee ni tako preprosto kot se zdi na pn/i pogled.
fFntn- vki)
4
četrtek, 21. avgust 1997 ■ TEDNIK
HAJDOŠE / MESEC DNI PO GASILSKI OLIMPIADI NA DANSKEM
Osem olimpijskih dni z gasilti in gasilkami
GASILCI IZ 25 DRŽAV NA DANSKEM • USPEH SLOVENSKE GASILSKE REPREZEN-
TANCE IN ZLATO OLIMPIJSKO ODLIČJE HAJDOŠKIH GASILK • ZASLUŽNI TUDI MEN-
TORJA IVAN BRODNJAK, SREČKO TOMINC IN KONDICIJSKI TRENER FRANC ZUPANIČ
• V HAJDOŠAH SO PONOSNI NA SVOJE GASILKE
Preden se je slovenska gasilska
olimpijska reprezentanca julija
odpravila na letošnjo, 11. gasils-
ko olimpiado v Skandinavijo, je
bilo potrebnih šest mesecev in-
tenzivnih fizičnih in psihičnih
priprav. Zadnje, bolj spoznavanju
naravnane priprave, so imeli slo-
venski gasilci in gasilke na Rogli.
Za gasilsko olimpiado je bilo
zbranih 13 slovenskih desetin, od
tega tri ženske in dve mladinski.
Vodstvo GZ jim je plačalo
stroške bivanja in potovanja v
Herning, mesto, ki je sprejelo
prek 2590 udeležencev olimpia-
de. Gasilska društva so morala
poskrbeti za vse ostale stroške, ka-
kor so se pač znašla in si poiskati
sponzorje. Predsednik PGD
Hajdoše Alojz Bedrač, je dan pred
odhodom potarnal: "Težko je bilo
zbrati toliko potrebnega denarja za
vse stroške, vsaj nekateri sponzorji
pa so nam znali prisluhniti. Samo
da so naše tekmovalke dobro
pripravljene na tekmovanje. Za
naše društvo je ženska desetina
najdragocenejša in od srca ji pri-
voščimo zmago." Hajdoško
društvo je le stežka uspelo zbrati
dovolj denarja za nakup dodatne
gasilske opreme, uniform, kaj šele
da bi lahko svojim dekletom dalo
popotnico. Samo nekaj ur pred od-
hodom so v Hajdošah, vasi, ki še
spada v mestno občino Ptuj in kjer
so gasilci gonilna sila vsega, hiteli
s pripravami za slovo od svojih
deklet, ki bodo tako po osmih le-
tih, ko so na olimpiadi v Varšavi
zasedle drugo mesto, v svet znova
ponesle ime Hajdoš, Ptuja in naše
dežele. Napočil je dan odhoda, 5.
julij, malo pred polnočjo, ko so se
pred gasilskim domom v vasi zbra-
li domači, prijatelji in fantje ga-
silk, vsi samo z enim namenom, da
z dobro voljo, z govori in polno
mero optimizma pospremijo na
pot hajdoško desetino. Gasilska si-
rena domačega avtomobila Peu-
geot boxer - ki je bil naš zvesti
spremljevalec vseh devet dni - je
naznanila odhod olimpijske dese-
tine. V Mariboru nas je čakala šte-
vilna olimpijska odprava. Noč se je
kmalu prevesila v jutro, potovali
smo že skozi Nemčijo, se tam v
večernih urah ustavili in si oddah-
nili. To je bila tudi priložnost, da
se ekipe med seboj bolje spoznajo,
v nedeljo zjutraj pa se je naša pot
nadaljevala. Ko se je dan prevesil v
nedeljski popoldan, smo se že
bližali našemu cilju: Danski in
mestu Herning, ki leži v osrčju te
čudovite skandinavske dežele.
Mesto je majhno, polno prijaznih
in gostoljubnih domačinov, ki ti
na vsakem koraku ponudijo bese-
do, pa četudi njihovega jezika ne
razumeš najbolje. Bilo je prvič, da
je CTIF pripravil gasilsko olimpi-
ado v Skandinaviji, zato se je mes-
to še toliko bolj pripravilo na tako
pomembno tekmovanje. Odlično
je poskrbelo za vse udeležence:
tekmovalci so dobili postelje po
vseh mestnih šolah, v samem
mestnem jedru se je iz dneva v dan
zvrstilo več zabavnih prireditev.
V nedeljo, pozno popoldan, je
bila za nami naporna, kar 1650 ki-
lometrov dolga vožnja, zato smo si
želeli nekaj minut počitka. Pa nas
je vseeno premagala radovednost,
saj smo si že prvi večer želeli ogle-
dati mesto. Ko smo prevozili šte-
vilna semaforizirana križišča in
ulice ali krajše »vej«, smo se morali
sprijazniti z dejstvom, da smo iz-
gubljeni in se znajti po svoje. Pri-
jetno je bilo spoznanje, da so Dan-
ci umirjeni vozniki, vsem ude-
ležencem v prometu znajo zagoto-
viti varnost, zato se tudi mi nismo
kaj veliko vznemirjali. Naša vozni-
ka sta bila mentorja ekipe Srečko
Tominc in Ivan Brodnjak (dekleta
ga kličejo Ivo), z nami pa je bil še
en Hajdošan - Zvonko Glažar, ki je
bil sicer na olimpiadi v vlogi
mednarodnega sodnika. Nedeljski
večer je bil umirjen, naši tekmo-
valci so prepevali slovenske
uspešnice in se ob tem veselili no-
vih doživetij v naslednjih dneh
olimpiade. Zanjo bi lahko rekli, da
je bila, sodeč po ceremonialu,
precej podobna tisti športni.
Ponedeljkov popoldan je bil
svečan, saj so se predstavile vse
države udeleženke, vsi prijatelji
gasilstva iz 25 držav in ko je prvič
v objemu vetra zaplapolala olim-
pijska gasilska zastava. Že prvi dan
so nekateri izkoristili za treninge,
čeprav je teh bilo tudi v torek in
sredo več kot dovolj, tudi na sa-
mem športnem stadionu, kjer so se
odvijala vsa tekmovanja desetin.
Na uradnih treningih so že bili
prisotni mednarodni gasilski
sodniki in vedno nasmejana dese-
tarka ekipe Gabriela Galun je v šali
dejala: "Je že res, da so sodniki
strogi in natančni, ampak me smo
že uredile z njimi. V sredo, malo
pred večerom, je bila napovedano
uradna slovesnost, ki se je pričela
natanko ob napovedanem času, z
nagovorom župana mesta Her-
ning, Hilmarja Solunda,
predsednika CITFa Gunnarja
Hauruma. Visoko se je dvignila
olimpijska zastava in ko je zagorel
še olimpijski ogenj, se je 11.
mednarodno gasilsko tekmovanje
zares pričelo. Fotoreporterji, sne-
malci in novinarji smo našli svoje
kotičke za delo. Press center je tis-
tega dne na široko odprl svoja vra-
ta in kaj drugega kot voljo do dela,
tam skoraj nismo potrebovali.
Kongresni center je bil prostor
vsega dogajanja. V mestu se je ves
dan drenjalo gasilcev in zelo sem
bila presenečena, ko me je nek
mlad moški ogovoril v slabi
angleščini: "Od kod prihajate? Iz
Slovenije...?! Potem vam bom po-
daril to značko, čez štiri leta pa ste
povabljeni k nam, na Finsko, kjer
bomo organizirali naslednjo olim-
piado."
PREMAGALE SO
VSE, POTEM PA
OD SREČE
JOKALE
v čertrtek smo si vzeli čas za od-
dih, rezervirali smo ga za kratek
izlet do najbližje danske obmorske
ribiške vasice. Nekateri med nami
so bili celo tako korajžnji, da so
stopili v ledeno hladno vodo. Ob
iskanju malenkosti, ki nas bodo
spominjale na Dansko, smo se
prvič srečali z vikingi in kolesi, po
teh dveh posebnostih je dežela,
vsaj nam, najbolj znana. Tistega
dne se nam je pridružili tudi
predsednik gasilske zveze Sloveni-
je Ernest Eory in še nekateri
predstavniki iz ministrstva za
obrambo. Skupaj pa smo dan pred
dnevom razpleta že napovedovali
izid tekmovanja in po tihem
pričakovali olimpijsko zmago.
Zvečer je bil še zadnji posvet tre-
nerjev in tekmovalcev, v mislih so
še enkrat naredili suho vajo,
odtekli štafeto in upali na na-
jboljše. Prva slovenska desetina je
tekmovala okrog 13. ure, bila je
uspešna. Moške desetine so priha-
jale in odhajale, za slovensko prvo
mesto je bilo vse manj upanja. Po-
tem so ostale samo še ženske dese-
tine, med njimi pa že težko
pričakovani nastop Hajdošank, ki
so po danski komandi kar "polete-
le" med orodje, zelo dobro sestavi-
le sesalni vod in takrat smo še
zadnjič stisnili pesti zanje. Naši na
tribuni so glasno navijali, plapola-
le so slovenske zastave... Zatem, ko
so odločale stotinke, so uspešno
raztegnile še tlačne B - cevi, jih po-
vezale v razdelilec. Metka in Lidija
sta dvignili C - cevi.^ Vaja je bila
zaključena, čas 44,6. Čez nekaj mi-
nut je bil na vrsti štafetni tek in za
vsako tekmovalko 50 metrov do
morebitne zmage. Prva je dobro
štartala, kmalu je bila v rovu tudi
»majhna« Klavdija. Tudi to je bilo
dovolj za zmago in resnično se je
zgodilo tako, zmaga je bila v tistem
trenutku že »naša«. Odločilo je 7
desetink sekunde! Uspešne
Hajdošanke, s solzami sreče v
očeh, so same sebi govorile: "Uspe-
lo nam je premagati Poljakinje.
Poplačane smo za ves trud. S
kakšnim veseljem bomo veselo no-
vico poslale domov..." V trenutku
smo bili Slovenija v malem, čestit-
ke so prihajele od vsepovsod,
začelo se je zasluženo praznovanje.
Po stari slovenski navadi sta mo-
rala tudi mentorja plačati za zma-
go: eden je ostal brez brk, drugi
brez las.
Sklepna slovesnost je bila nas-
lednji dan, ko je desetarka Gabrie-
la Galun v iemnu ekupe sprejela
olimpijsko zlato. Metka je nosila
tablo Slovenija in Lidija slovensko
zastavo. Slovenska gasilska rep-
rezentanca je bila povsem zadovol-
jna, saj smo domov odnesli devet
zlatih olimpijskih značk, eno
srebrno in eno bronasto. Poveljnik
GZ Slovenije Tone Sentočnik, je
ves srečen povedal: "Vsakega uspe-
ha na tekmovanjih smo gasilci ve-
seli, tokrat pa moramo biti več kot
zadovoljni, saj se domov vračamo
kot zmagovalci..."
ZMAGOVALKAMI
SO DELILI
SREČO
Počasi smo v soboto zapuščali
Herning in deželo, ki nam bo že
zaradi prijaznih ljudi in urejenosti
ostala v najlepšem spominu. Do
doma nas je čakala še dolga in
utrujajoča pot. V Hajdošah so nam
pripravljali sprejem in tja se je v
nedeljo popoldan odpravila cela
gasilska druščina. Zbrala se je
množica ljudi, ki je pozdravljala
"zlate gasilke" v pardnih oblekah,
igrala je godba na pihala. Čestitali
so jim domači gasilci, župan dr.
Miroslav Luci, vodstvo gasilske
zveze v mestni občini Ptuj in
domači župnik, ki je menil, da je
morda le zadnja molitev pred od-
hodom pripomogla k tako velike-
mu uspehu na olimpiadi. Uspeh se
bo z zlatimi črkami zapisal v zgo-
dovino slovenskega gasilstva, za
vedno bo ostal v kroniki PGD
Hajdoše, o tem bodo govorile foto-
grafije, posnetki na video kaseti in
o tem bomo govorili vsi, ki smo
lahko delili srečo z zmagovalkami.
Rade bi se zahvalile vsem, ki so jim
pomagali in navijali zanje,
predvsem pa svojim fantom, ki so
prisluhnili njihovim gasilskim žel-
jam. Mnogokrat se bomo spomnili
11. gasilske olimpiade na
Danskem, ne bomo pozabili na to-
liko prijetnih trenutkov z našimi
gasilci in gasilkami. Čez štiri leta
pa se bomo morda znova veseli
kakšne zmage. Zato: srečno leta
2001 v Kuopiu na Finskem .
Tatjana Mohorko
Zlate hajdoške gasilke so:
Klavdija Kozoderc, Lidija
Terbulec, Metka Vidovič,
Kristina Zajšek, Vesna
Hren, Gabriela Galun,
Anita Polanec, Renata
Habjanič, Alenka Metličar
in Suzana Žumer.
"Zlate" gasilke. Za spremembo so uniforme zamenjale s kratkimi hlačami
Vaja hajdoških gasilk
Uspeha so se veselili tudi mentorji
Na olimpiadi so bili tudi člani PGD Šmartno na Po-
horju
fCDNIK - Četrtek, 21. avgust 1997
5
ORMOŽ / ARHEOLOGIJA
Najdbe bodo
ostale v Ormožu
>linuli teden so na trasi ormoške obvoznice zaklučili arheo-
loška izkopavanja, ki so trajala dobre tri mesece in so dodobra
zaposlila domače in tuje arheologe. Eldpa je bila sestavljena iz
sedmih arheologov, 18 tehnikov in 60 kopačev.
Ker je šlo za zelo obsežno izko-
pavanje in ker so hkrati potekala
izkopavanja tudi drugod po Slo-
veniji, so arheologom iz Pokra-
jinskega muzeja na Ptuju na
pomoč priskočili kolegi iz
Hrvaške in nekaterih domačih
muzejev. Poleg izkopavanj na
Hardeku so opravili tudi niz
sondiranj na trasi obvoznice na
Lešnici, kjer so že ugotovljena
najdišča in plasti prazgodo-
vinske keramike. Ves čas izko-
pavanj so delali pod pritiskom,
saj so bili roki točno določeni,
vsako nespoštovanje le teh pa bi
zadrževalo gradnjo obvoznice, ki
bo potekala ravno preko naselbi-
ne na Hardeku. Izkopavanja fi-
nancira DARS, ki je podpisal
pogodbo z Zavodom za varstvo
naravne in kulturne dediščine.
Zaradi obilice dela, ki ga ima za-
vod zaradi razvoja cestnega križa
in obvoznic, so se pojavili podiz-
vajalci, na Hardeku je bil to Po-
krajinski muzej Ptuj.
Dela je vodil arheolog in kus-
tos Ivan Žižek, ki je bil ob zakl-
jučku izkopavanj zelo zadovol-
jen: "Zaključili smo daleč najob-
sežnejša izkopavanja na Štajers-
kem. Vsak poseg na terenu je
uničevanje obstoječega stanja.
Tako je tudi arheologija, sicer
strokovno, a vendar uničevanje
najdišča, s katerim za vedno iz-
gubimo prvotno sliko. Zato je
pomembno čimbolj natančno
opraviti dokumentacijsko delo,
ker kasneje originala ni več, re-
konstrukcijo nadbišča in s tem
tudi življenja v tem najdišču.
Površina je pokazala obliko po-
selitve iz časa začetka bakrene
dobe 2600 do 2400 pred našim
štetjem." Arheologi so bogatejši
za spoznanja, ki jih je mogoče
dobiti le z izkopavanjem. Gre za
spoznanje življenja v določenem
trenutku zgodovine človeštva na
našem območju. Posamezni
segmenti so bili že raziskani, saj
je bilo najdišče na Hardeku
znano že lep čas. Arheološko
delo pa je vedno vezano na fi-
nance, ki so bile nezadostne in
zato nikoli ni so imeli možnosti
vpogleda v samo obliko bivalne
kulture. Ni bila znana arhitektu-
ra, velikost hiš, zemljank, pozna-
li so jih le iz literature, pri nas v
Sloveniji pa še niso bile raziska-
ne. Na Hardeku so raziskali hišo
z vsem kar sodi zraven - shram-
be, hlevi, priročna skladišča. Po-
leg tega so dobili vpogled tudi v
dogajanje okrog hiš in način
življenja takratnega človeka, ki
je obdeloval kamen, izdeloval
različne sekire, praskala, strgala,
orodja, vrtal je v kamnite sekire
o čemer pričajo čepki in izvrtki,
ki so bili kot odvečen material
zavrženi. Našli so do polovice iz-
delane sekire, ki so se pri obdela-
vi očitno zlomile in jih je izdelo-
valec zavrgel. S temi najdbami
bodo zapolnili vrzel pri pozna-
vanju kamnitega orodja v Slove-
niji.
Očitno gre za pomembne
najdbe, ki pa primerjave z boga-
timi ostanki visokih kultur seve-
da ne vzdržijo, povedo pa marsi-
kaj o življenju na našem
območju. Žižek pravi: "O bakru
v našem prostoru doslej še ni
bilo sledu. Kronologijo so
vzpostavili s pomočjo krono-
loške sheme centralnega Balka-
na in srednje Evrope ter ta doga-
janja prenesli na Slovenijo.
Življenje včasu naselbine na
Hardeku spada v čas, ko so v
Egiptu postavljali piramide, ko
živijo visoke kulture v Mezopo-
tamiji, ko že imamo prvo pisano
besedo, pri nas pa živijo ljudje
na nivoju primitivnega polje-
delstva. Razkorak v razvoju
človeštva je enak še danes, ko ra-
kete letijo v vesolje, na področju
Amazonke pa ljudje živijo na ni-
voju kamene dobe". Poleg omen-
jenih najdb so našli tudi na-
jrazličnejše novce, nekaj jih je po
vsej verjetnosti tudi antičnih, za
natančnejše analize pa so jih že
predali numizmatikom. Najdeni
novci niso nikogar posebno pre-
senetili, saj blizu poteka stara
jantarna cesta, ki je povezovala
Baltik z Mediteranom.
bližini naselbine je bila locira-
na tudi gomila, ki je bila raziska-
na že konec prejšnjega stoletja.
Teren je raziskoval Franc Ferk,
ki je govoril o dvanajstih gomi-
lah, ki so bile že takrat slabo vid-
ne. Gomila je bila spomenik
prve kategorije, vendar ni izpol-
nila pričakovanj letošnjih izko-
pavanj. V posebno zadovoljstvo
pa sta arheologom dve cikadi iz
antike, ki jih doslej na tem
območju ni bilo najti. Gre za dva
srebrna našitka, ki so jih nosili
našite na obleki ali pasu, v obliki
stiliziranega škržata, najbrž iz
časov, ko so skozi naš prostor šla
barbarska plemena. Žižek meni,
da bi jih lahko izgubil eden
vojščakov Atile, saj gre za
hunski ali alemanski element.
Ker gre za pomembno najdbo jo
bodo vključili v projekt predsta-
vitve barbarskih plemen v Slo-
veniji.
edaj ko so arheologi potešili
svojo raziskovalno strast in
končali z izkopavanji pa se
prične kabinetno delo, ki ga je
zelo veliko, saj izkopavanja
predstavljajo le desetino vsega
dela. Najdbe bo treba dokumen-
tirati, restavrirati, konzervirati,
urediti in na koncu tudi primer-
no razstaviti. Zato so v Ormožu
odprli delovno mesto arheologa
in vse najdbe naj bi ostale v
Ormožu, počasi pa naj bi se iz
Ptuja vrnile tudi vse druge
najdbe, ki so jih v petdesetih le-
tih izkopali na tem območju. V
pristavi gradu bi želeli urediti
razstavni prostor, saj je za najdbe
potrebno tudi primjerno skrbeti
in če tega ne bo mogoče zagoto-
viti v Ormožu, bodo eksponati
zaradi zaščite romali v najbližji
muzej, ta pa je pač na Ptuju. Ve-
deti je treba, da so najdbe vedno
tudi nekakšno breme, saj zahte-
vajo vzdrževanje. Želja vseh je,
da izkopanine ostanejo v
Ormožu, saj bi bilo smiselno, da
ima Ormož kot eno najpome-
mebnejših najdišč iz časa kultu-
re žarnih gradbišč, svojo zbirko
in prostore, kjer bo ta material
shranjen. Najnovejše najdbe si
bo mogoče ogledati v
predbožičnem času.
vki
Ivan Žižek iz Pokra-
jinskega muzeja Ptuj z
delčkom bogatih najdb
keramike.
To je bilo eno najobsežnješih izkopavanj pri nas,
PODČETRTEK / POLFINALE ZA MISS SLOVENIJE 1997
Med finalistkami tudi Ptuiianjld
Tudi v letošnjem uradnem tekmovanju za miss Slovenije so
bila ptujska dekleta uspešna. V polfinalem telunovanju, Id je
potekalo minulo soboto, 16. avgusta, v čudovitem ambientu
Atomskih toplic, sta se med 24 zmagovalkami regionalnih le-
potnih tekmovanj, v finalni del, ki bo 13. septembra v Ljublja-
ni, med dvanajst najlepših finalistk uvrstili tudi Ptujčanki: 19
- letna Suzana Toplak in 18 - letna Daija Koren. Letošnji izbor
za miss sveta bo 22. novembra na Sejšelskih otokih.
Najstarejše, edino uradno in
najbolj ugledno lepotno tekmo-
vanje, izbor za miss sveta že 47.
leto organizira Miss world Cor-
poration iz Londona. Lastnik li-
cence tega tekmovanja za Slove-
nijo pa je agencija Geržina Vi-
deoton, ki je skupaj s POP TV in
Slovenskimi novicami organizi-
rala že osem regionalnih tekmo-
vanj za miss Ljubljane, Maribo-
ra, Primorske, Pomurja, Do-
lenjske, Koroške in Štajerske.
Prve tri, skupaj torej 24 najbolje
uvrščenih lepotic posameznih
tekmovanj, se je minulo soboto
zbralo na polfinalnem tekmo-
vanju v Podčetrtku, med atrak-
tivnimi bazeni zdravilišča
Atomske toplice. Cvet slovens-
kih deklet se je v prvem izhodu
predstavil v dnevnih oblačilih
boutiqua Elite iz Ljubljane, v
nogavicah Polzela in čevljih
Peko. V drugi predstavitvi smo
lahko občudovali njihova telesa
v kopalkah Nancy line in obutvi
Kopitarne Sevnica. V tretjem
izhodu pa so zablestele do popol-
nosti v večernih oblekah bouti-
quov Resnik iz Domžal in Mo-
dabravo iz Nove Gorice, ter
obutvi čevljarstva Lopatec iz
Novega Mesta. Devet članska
komisija, ki ji je tudi letos
predsedoval Janez Ujčič, v njej
pa je bila med drugim tudi lans-
ka miss Slovenije, Ptujčanka
Alenka Vindiš, očitno ni imela
lahkega dela, saj je morala izbra-
ti le 12 najlepših. Šele pol ure čez
polnoč smo, mnogi premraženi,
končno izvedeli imena finalistk.
Za naziv miss Slovenije '97 se
bodo potegovale: Suzana Toplak
in Darja Koren iz Ptuja, Lea
Breznik iz Celja, Tina Orač iz
Novega Mesta, Simona Kotnik
iz Zreč, Ema Troha iz Dobra-
velj, Barbara Meta Kričej iz
Šmarij SAP-a, Natalija Povhe iz
Trebnjega, Maja Šimec iz
Črnomlja, Tjaša Vidic iz Zg. Go-
ri j pri Bledu, Bojana Komplet iz
Celja, ter Lea Turk iz Ljubljane.
Najlepšo Slovenko, miss Slove-
nije '97 čaka kup lepih nagrad,
med njimi osebni avtomobil, pa
seveda oprema in oblačila za fi-
nale, ki bo v soboto 22. novem-
bra na sanjsko lepih Sejšelskih
otokih. Kot je povedal Zdravko
Geržina, se bodo kandidatke iz
60. do 80. držav sveta zbrale v
Londonu že 26. oktobra, kjer bo
več predhodnih prireditev in
snemanj. Po enotedenskem bi-
vanju na britanskem otoku pa
bodo vse lepotice odpotovale na
Sejšele, kjer se bodo pripravile
na navečji lepotni spektakel na
svetu. Organizatorji poleg tega
obljubljajo tudi čudovite počit-
nice, ki jih bo preživljala tudi
najlepša Slovenka. Držimo pesti
za naši Ptujčanki, ki jima želimo
čim boljšo uvrstitev!
M. Ozmec
Med finalistkami sta tudi tokrat dve Ptujčanki: črno-
lasa Suzana Toplak in svetlolasa Darja Koren.
12 najlepših slovenskih deklet, ki se bodo 13. sep-
tembra potegovala za naslov miss Slovenije '97.
Kljub poletju je po 22. uri
v objemu bazenov Atomskih
toplic postalo hladno, in
skoraj zaman so se obisko-
valce trudili ogreti skupina
Napoleon, MZ Hector, pa
Gimme 5 in DAZ, Deja
Mušič, ter iz sosednje
Hrvaške skupina Gettos.
Negativno so na potek prire-
ditve vlivale tudi predolge
(snemalne) pavze, hlad pa
je, kot kaže, po svoje vplival
tudi na povezovalca prire-
ditve simpatično Katjo
Tratnik, ki se je motila po-
gosteje kot običajno, a je s
svojo visoko postavo kljub
temu skoraj zasenčila za
glavo in pol majnšega, a zgo-
vornega Zorana Turka.
Ui prepoznate toaf
na fdtoffnfiii?
'z ptičje perspektive je videti vse nekoliko dru-
9ače. V prejšnji, 33. številki Tednika snno objavili
^enart, v 32. številki Tednika pa tovarno Talum
Kidričevo, za katero smo prejeli množico pra-
vilnih odgovorov. Izmed njih smo izžrebali
'^sgrajenko. To je Marija Lorenčič, Grajenščak
Ptuj.
Ciobro si oglejte današnjo fotografijo. Med
Vašimi pisnimi odgovori, ki jih boste poslali do
četrtka, 28. avgusta, na naslov Uredništvo
Tednika, Raičeva 6, Ptuj, bomo ponovno izžre-
bali nagrajenca. V pisarni uredništva ga bosta
čakali dve vstopnici za festival domače zabavne
glasbe, ki bo 5. in 6. septembra v dvorani Center
na Ptuju.
MZ
6
MASI KRAH IN UUDiE
četrtek, 21. avgust 1997 ■ TEDNIK
PTUJ / Z IVANOM BRAČEM OB KONCU POLETNIH KULTURNIH VEČEROV
iefos sodelovalo 120
umetnikov iz Sloveniie in h/fine
Konec julija, natančneje 26. julija, so se iztekli poletni kultur-
ni večeri Ptuj '97 Društva umetnikov in ustvarjalcev Ptuj, ki
so jo svojo idejo oživljanja starega mestnega jedra s
približevanjem kulture, ki bo neke vrste vez med arhitekturo
in prebivalstvom, pričeli že pred štirimi leti. Danes njihovo
idejo povzemajo tudi drugi, letos pa so se prvič našli pod pos-
kusno skupno streho Festivala Poetovio '97. Društvo umetni-
kov in ustvarjalcev Ptuj je v ta skupni program od 15. do 26.
julija prispevala 25 nekoemercialnih prireditev, ki so jih
plačali s sponzorskimi sredstvi. Bolj kot domače okolje, so
jim prisluhnili zunaj mestne občine.
"Z velikimi napori smo
končali za nas morda preob-
sežen projekt glede na to, da
delujemo skoraj brez denarja
in da nimamo na voljo potre-
bne infrastrukture. Ker pa smo
tudi sami umetniki in ker med
nami vlada solidarnost, smo
uspeli v Ptuj pripeljati toliko
skupin z minimalni sredstvi.
Po obsegu oziroma po sodelu-
jočih skupinah je bil to v Slo-
veniji največji festival te vrste,
kar ni zanemarljivo. Temu pri-
meren je bil tudi odmev v slo-
venskem prostoru. Po vsebini
so letošnji poletni kulturni
večeri dosegli svoj namen. Tis-
to, kar smo si z letošnjim pro-
jektom zastavili, nam je uspelo
v celoti realizirati.
Na ptujskih ulicah in trgih je v
času od 15. do 26. julija v takšni
ali drugačni obliki nastopilo 120
umetnikov iz Slovenije in tujine,
ki smo jih skrbno izbrali. To so
bili v glavnem mladi ustvarjalci,
ki v kulturi slovenskega prosto-
ra, zavzemajo, vidno mesto. Po-
zitivno je, da sta ta izmenjava iz-
kušenj in druženje, dosegla svoj
cilj," je ob koncu letošnjih polet-
nih kulturnih večerov vidno za-
dovoljen, a utrujen, povedal
Ivan Brač, predsednik Društva
umetnikov in ustvarjalcev Ptuj.
V Bo cafeju na Slovenskem
trgu v Ptuju, kjer je bila v času
dogajanj njegova začasna "pisar-
na" (Društvo umetnikov in
ustvarjalcev namreč svojih last-
nih prostorov nima) in kjer se
tudi najraje zadržuje, smo Ivanu
Braču postavili nekaj vprašanj o
letošnjih večerih. Slovenski trg
pa je bil poleg Prešernove tudi
osrednji prireditveni prostor
umetnikov in ustvarjalcev.
Tednik: Kako se skozi poletne
kulturne večere uresničujejo cil-
ji delovanja Društva umetnikov
in ustvarjalcev Ptuj?
I. Brač: "Vedel sem, da bo
potrebno veliko energije, da
bomo zastavljeni projekt ures-
ničili. Vedel pa sem tudi, da gre
za idejo, ki mora zaživeti. Arhi-
tektura tega prostora je mrtva,
potrebuje vsebino in ljudi, skrat-
ka življenje. Začetni odziv je bil
slab, iz leta v leto pa se je iz-
boljševal. V začetku so se odziva-
li v glavnem študentje, ki se že
ponavadi radi spontano odzivajo
na ponudbo in dogodke. Pozneje
so se jim pridružili tudi drugi.
Prepričan sem, da bodo nas-
lednje leto Ptujčanom poletni
kulturni večeri manjkali, če jih
ne bo."
Tednik: Poletni kulturni
večeri imajo nastopajoče, ima-
jo publiko, kaj pa denar? Od
kod prihaja?
I. Brač: "Kot Društvo umetni-
kov in ustvarjalcev Ptuj nimamo
še svojega statusa. Več let že
uspešno pripravljamo te poletne
prireditve, zato bi morali biti
vredni večjega zaupanja. Pa
temu ni tako. Možno je, da so
naši predlogi, ki smo jih vsako
leto oddajali na občino, v
določenem smislu prehitevali
čas. Sedaj pa teh protiargumen-
tov ni več, zato dvomov glede fi-
nanciranja naših prireditev v
prihodnjem letu več ne bi smelo
biti. Za letošnje prireditve smo v
glavnem denar dobili iz Ljublja-
ne. Odzivi na naše letošnje prire-
ditve v celi Sloveniji predstavlja-
jo najlepšo promocijo mesta, ki
mora dati sadove. V njih se zrca-
li tudi promocija turizma."
Tednik: Kakšno pa je vaše
mnenje, da se ptujske poletne
prireditve združujejo pod enot-
no streho, streho Festivala Po-
etovio '97?
I. Brač: "Direktor GIZ Poeto-
vio Vivat Branko Brumen je pra-
vilno zaznal, da ptujske poletne
prireditve že preraščajo v festi-
val, in da potrebujejo neko siste-
matiko, integracijo na fi-
nančnem in organizacijskem
področju. Osebno bi projekt zas-
tavil polemično. Po mojem bi
bilo potrebno gledališki in naš
del povezati s tem, da bi bilo
potrebno določene vsebine ter-
minsko uskladiti. Prepričan
sem, da lahko že do prihodnjega
leta naredimo res odmeven festi-
val, ki bo zajet v vse koledarje
prireditev v Sloveniji."
Tednik: Društvo umetnikov
in ustvarjalcev bo s svojim de-
lom oziroma projektom polet-
nih kulturnih večerov nadalje-
valo?
I. Brač: "Zagotovo. Koncept,
ki ga mi nastavljamo, po svoji
duši in vsebini mora obstati. Po
svojem cilju je nekomercialen,
temelji na sami potrebi, da ta ar-
hitektura dobi vsebino, zato bi
moral biti proračunsko financi-
ran. Drugo, kar je nastavljeno
marketinško, nas toliko ne zade-
va. Naš cilj ni pripeljati gotov
proizvod in ga plasirati na
tržišče, ampak izmenjava umet-
nikov, za katere je zelo pomem-
bno, da se srečujejo na takih do-
godkih kot so poletni kulturni
večeri, se medsebojno spoznava-
jo, izmenjujejo informacije. To
pa je tudi najboljša investicija za
prihodnost."
MG
Jani Kovačič je že star znanec ptujskih poletnili kultur-
nih večerov
Odzvali so se tudi ptujski likovniki
(Foto: Kosi)
SREDISCE OB DRAVI / RAZISKOVALNI TABOR BIOLOGOV
Hriek se ni ujel
Proti koncu julija se je v Središču ob Dravi na raziskovalnem
taboru študentov biologije zbralo lepo število bodočih biolo-
gov in njihovih mentorjev. Razdeljeni v več skupin so razisko-
vali rastlinski in živalski svet ob Dravi, ob zaključku tabora
pa so svoja opažanja predstavili krajanom Središča.
Skupina za male sesalce, ptice in
ektoparazite, ki jo je vodU dr. Tomi
Trilar, je lovila ptiče z mrežami in s
pomočjo napeva reproduciranega
preko kasetofona. Male sesalce pa so
lovili s pomočjo pasti - živolovk.
Živahm so zbrali ektoparazite - klo-
pe, uši, perojede, bolhe in muhe
kožuharice, malim sesalcem pa tudi
vzorce krvi in organov za testiranje
prekuženosti z zoonozami (borelija,
klopni meningitis, steklina). Ekto-
parazite in osteološki material bodo
shranili v prirodoslovnem muzeju
Slovenije, vzorce za virološka in
bakteriološka testiranja pa na inšti-
tum za mikrobiologijo in imunolio-
gijo medicinske fakultete. Ujeli so
79 malih sesalcev, največ gozdnih
voluharic, rumenogrlih miši,
gozdnih rovk in dimastih miši. Na-
jbolj so si želeli ujeti hrčka, ki živi
edino na tem koncu Slovenije. Čep-
rav domačini te plašne živali večkrat
videvajo, pa so bili hrčki tokrat
presneto zviti in se niso pustili
ujeti.
Ornitološko skupino je vodil
Andrej Bibič, popisali pa so
ptiče med Središčem in
Ormožem. Pri svojem delu so
uporabljali daljnoglede, telesko-
pe in seveda vsa svoja čutila, še
posebej sluh. Na tem območju so
našli 99 vrst ptic. Ugotovili so,
da je reka Drava z obdajajočim
poplavnim gozdom zelo pomem-
bno območje, še posebej v tem
času, ko ptice končujejo z gnez-
denjem in si že nabirajozaloge za
bližajočo selitev.
tudenti biologije ki so se pod
vodstvom Griše Planinca ukvar-
jali s plazilci so krajane poto-
lažili, da strupene kače pri njih
ne živijo. V času tabora niso od-
krili nobene strupenjače, opazili
pa so, da krajani kobranko in
smokuljo vse prevečkrat zamen-
jujejo z navadnim gadom. Plazil-
ci, še posebno kače so prav zara-
di nepoznavanja in namernega
pobijanja močno ogroženi. Zas-
ledili so osem vrst plazilcev: na-
vadnega slepca, pozidno kuščari-
co, martinčka, navadnega zelen-
ca, navadnega goža, kobranko,
belouško in smokuljo. Še pose-
bej so si želeli najti želvo
močvirsko sklednico, ki so jo
pred leti opazili domačini, ven-
dar je niso izsledili.
donatološka skupina se je
ukvarjala s popisovanjem kačjih
pastirjev na območju med Dravo
in Muro. Lovili so odrasle oseb-
ke, iskali pa so tudi ličinke in
leve. Slabi vremenski pogoji so
se poznali pri gostoti kačjepas-
tirske populacije in
oteškočenem iskanju. Kljub
temu so na 110 lokalitetah uspeli
popisati 41 vrst kačjih pastirjev.
Večino vrst so tudi ulovili. Sku-
pine so vodili Alja Prnat, Matjaž
Bedjanič in Ali Šalamun.
amen dela skupine za
preučevanje pajkov je bil favnis-
tični popis pajkov širše okolice
Središča ter izvedba poskusa
ocene vrstnega bogastva pajkov
regije. Živali so vzorčili na dese-
tih mestih, v gozdu pri Šalovcih
so izvedli poskus intenzivnega
kvantitativnega vzorčenja pa-
jkov, pri čemer so uporabili šest
različnih dopolnjujočih se teh-
nik vzorčenja. Iz rezultatov pos-
kusa, ki bodo po obdelavi nabra-
nega materiala sledili v nas-
lednjih mesecih, bodo s statis-
tičnimi metodami izračunali
vrstno bogastvo pajkov preisko-
vanega gozda ter tako sklepali na
splošno biodiverziteto preisko-
vanega območja. Skupina je v
dnevnem in nočnem lovu ujela
okrog 2000 pajkov, nemalo pa so
bili presenečeni, ko so našli ta-
rantelo, ki je tipični sredo-
zemljski pajek. Skupino je vodil
Matjaž Kuntner.
lani skupine za biološko anali-
zo vod in njihovi mentorji Mar-
gareta Guček, Aleš Gutmaher in
Boris Kolar so zatrdili, da so
naše vode zelo onesnažene. Os-
redotočili so se na raziskave
Trnave in Drave. V Dravi so se
potopili v Ptujsko in Ormoško
akomulacijsko jezero, vzorci iz
obeh pa kažejo na veliko ones-
naženost. V Ptujskem jezeru za
razliko od Ormoškega niso zas-
ledili nobene žive školjke. Vzrok
pogina pa ni znan, poskušali pa
ga bodo raziskati na zavodu za
varstvo narave. Tudi analize
Trnave kažejo na veliko ones-
naženost, tako pred in za Sre-
diščem, kljub temu pa se v toku
višje od Središča pojavljajo raki.
Ugotovili so, da ima voda veliko
prevodnost, kar kaže na veliko
količino raztopljenih snovi v
vodi, kar je posledica komunal-
nih odplak, saj je Trnava kanali-
zacijski kanal, ki odvaja odplake
v Dravo. Opravili so tudi toksi-
kološke teste z vodnimi bolhami
in ribami, vendar rezultat še ni
znan.
elo botaničnih skupin je bilo
zelo pes to, vodili pa so ga trije
mentorji - Nejc Jogan, Tinka
Bačič in dr. Brane Vreš. V petih
kvadrantih so se ukvarjali s po-
pisovanjem flore višjih rastlin -
praprotnic in semenk. Na obde-
lovalnem območju so popisali
čez 500 rastlinskih vrst, po posa-
meznih kvadrantih pa po od 240
do 450. Kar 35 rastlin je bilo ta-
kih, da niso zabeležene v Mali
flori Slovenije, 21 od njih se je k
nam razširilo šele v zadnjih de-
setletjih, 14 pa jih je bilo dolgo
prezrtih zaradi podobnosi z bolj
znanaimi sorodnimi vrstami, 12
vrst je bilo prvič najdenih v
subpanonskem fitogeografskem
območju, od teh jih je kar 6 sa-
moniklih na Primorskem in se v
vzhodni Sloveniji pojavljajo
predvsem ob železnici. 9 od po-
pisanih vrst je uvrščenih na
Rdeči seznam ogroženih pra-
protnic in semenk flore Sloveni-
je. Najbolj veseli so bili najdbe
Carex stringosa, ki je bil doslej v
Sloveniji najden le sredi 19. sto-
letja v okolici Celja, odtlej pa us-
pevnje ni bilo več potrjeno.Našli
so ga v vlažnem gozdu pri
Ormožu.
dvoživkah na območju širše
okolice Središča do sedaj še ni
bilo skorajda nič znanega. Na-
men skupine pod vodstvom
Katje Poboljšaj,^ Aleksandra
Lešnika, Tamare Čelhar in Bar-
bare Skaberne, je bil popisati tu-
kaj živeče vrste ter na ta način
prispevati nove podatke za Atlas
dvoživk Slovenije, ki je projekt
društva za raziskovanje dvoživk
in plazilcev v sodelovanju s pri-
rodoslovnim muzejem Sloveni-
je. Našli so 12 vrst, vse pa so za-
konsko zavarovane z uredbo o
ogroženih vrstah. Poplavno
območje Drave se je izkazalo kot
ki je zelo pomemben habitat za
živali in ga je nujno ohraniti v
sedanjem stanju. Najprimer-
nejša bi bila ureditev krajinske-
ga parka s katerim bi preprečili
nadaljno degradacijo Drave in
njenega poplavnega pasu.
vkl
Študenti biologije pri delu na terenu.
LENART / KONJEREJA
Zanimanje vse večje
Prva potomka Durasa raste pri Antonu Druzoviču v Le-
nartu	(Foto: M. Toš)
Na lenarškem hipodromu Polena je bil strokovni pregled plemens-
kih kobil z žigosanjem žrebet. Pripravila ga je strokovna služba za
konjerejo v Sloveniji skupaj s strokovnjaki Veterinarske fakulture v
Ljubljani. Tudi tokrat so rejci konj Iz osrednjih Slovenskih goric pri-
peljali veliko plemenskih kobil, največ noriške oz.hladnokrvne slo-
venske reje, pa tudi kasačev in hafilngerjev. Živali so kakovostne, po
mnenju poznavalcev in strokovnjakov so rejci dosegli zavidljive uspehe-
Tudi številčno so konji v porastu, marsikje jih že vključujejo med razvija-
joče se dopolnilne dejavnosti na kmetijah. V porastu so tudi kasaški konji,
s katerimi lenarčani nadaljujejo tradicijo konjih dirk in prireditev na hi-
podromu Polena. Tokrat so pripeljali nekaj izjemnih plemenskih kobil, ne-
kaj žrebet so določili za vrhunsko rejo, med naraščajniki pa smo videli tudi
prvo potomko legendarnega kasaškega žrebca Durasa, žrebičko Diano.
ki raste v hlevu lenarčana Antona Družovca. Mnogi ji napovedujejo slavno
kariero, do katere pa je še zelo, zelo daleč.
M.Toš
jtDHlK-četrtek, 2J. avgust 1997
7
zjunMivosn, MPOitr4zi
BERNARDA B. PULKO / DIŠALO JE PO AMERIKI, A BILO JE LE ŽIVLJENJE NEŠTETIH DOGODIVŠČIN
Kal si ti Štajerka, iuj
IV.
2e prvi dan mi je bilo jasno,
(ja se življenje od lani ni
(bistveno spremenilo. Ni res, da
je Amerika sinonim za hitrost
življenja. Z izjemo VVall Streeta
je življenje povprečne Ameri-
l^e, predvsem tiste izven mest,
precej počasno in umirjeno.
Starši se veliko raje odločajo za
šole izven mest, kjer imajo nji-
hovi otroci brezmejne možnos-
ti življenja z naravo.
Šola, ki mi je nudila gostoljub-
je, je bila ustanovljena leta 1968.
Mjena ustanoviteljica, danes pri-
letna gospa Diana Hanboury
King, je še danes aktivna in
neizprosno zahtevna do svojih
sodelavcev. Od njih zahteva vi-
soko strokovnost, znanje in
uspešnost ter doslednost pn
delu, ceni komunikativne,
odločne in tiste, ki vedo, kaj
hočejo. Kmalu po prihodu me je
povabila na kosilo v svojo raz-
košno vilo. Bilo je zanimivo in
poučno. Imela sem že nekaj
možnosti dela z nadrejenimi in
mirno lahko trdim, da nobeden
od njih ni bil tako odprt in kri-
tičen. Ob kosilu, ki se je zavleklo
v pozno popoldne, je pogovor te-
kel o ameriškem šolstvu, statusu
zasebnih šol, potrebah in stro-
kovnosti šol za dislektike in še
čem. Zanimala jo je Slovenija,
šolski tokovi, predvsem kar se
tiče otrok s posebnimi potreba-
mi, in težnje slovenskega prosto-
ra po privatnih šolah. Seznanila
me je z možnostmi, ki mi jih je
ponujala šola. Videla je dovolj
stičišč za sodelovanje z nami in
bila zelo radodarna v posredo-
vanju spoznanj in izkušenj, česar
doma ravno nisem bila vajena.
Svoj živi dan ne bom pozabila,
kako je bila razočarana nad me-
noj, ko je ugotovila, da ne obvla-
dam desetprstnega slepega
tipkanja. Takoj sem dobila de-
lovno knjigo, povedala mi je, kje
so računalniki, in jasno mi je
brez besed dala vedeti, da od
mene pričakuje brezhiben na-
predek v najkrajšem možnem
času ... Kasneje sem razumela
njeno razočaranje, saj so že šest-
letniki imeli vsak dan uro
računalništva. In to uporabnega!
Spomnila sem se na računal-
niške učne ure na fakulteti, kjer
se nismo naučili niti, kje
vključiti stroj, kaj šele kaj več.
Ameriška mladež se že v
najzgodnejšem šolskem obdobju
spoznava z računalnikom kot
vsestranskim prijateljem, ki se s
teboj igra, ti pomaga in te veliko
nauči. Predvsem pa velikokrat
dela namesto tebe. Na moje veli-
ko začudenje so ob končnem tes-
tiranju vsi gladko tipkali, ne da
bi pasli oči po tipkovnici.
Skupinsko delo se je odvijalo z
izrednim ustvarjalnim tempom.
"Najpomembnejši vzgojni vidik
dela z lesom, glino in keramiko,
platnom in čopičem ter še čem je
v razvijanju pozitivne samopo-
dobe," pravi Diana King, ki je
sama kot dislektik spoznala po-
membnost utrjevanja stabilne in
samostojne osebnosti. Vsaki uri
dela, bodisi slikanja, učenja ali
drugačnega ustvarjanja, je sledi-
la ura igre, plavanja, jahanja,
smučanja na vodi ali družabnih
igric.
Da bi se izognili občutkom
enoličnega delovnega ritma, so
imele posamezne skupine otrok
organizirane nekajdnevne ak-
tivnosti izven šole. Mlajši so
kampirali, starejši so odhajali na
trekinge, gorska kolesarjenja in
prosto plezanje. Tudi ce-
lodnevna jahanja so bila nekaj
posebnega. Na srečo so bile vse
te aktivnosti povezane tudi z
mojim delom in ni bilo potrebe
po odrekanju, tudi golfu in vsa-
kodnevni partiji tenisa ne.
Ko se je čas, namenjen šoli,
počasi bližal koncu, so otroci
postajali nemirni. Vsi so imeli
polne sobe izdelkov, ki so jih
ustvarili, od pravih kosov
pohištva, oljnih slik, nakita in
keramičnih izdelkov, punčk iz
cunj do veselo poslikanih majic,
igrač in mnogo drugega.
Nestrpno so čakali na zaključno
testiranje, ki bo pokazalo, kako
pridno so delali čez poletje in
kakšen napredek so dosegli. To
je bilo zanje zelo pomembno, saj
je bilo od tega odvisno, v kateri
šoli bodo lahko nadaljevali
šolanje naslednje šolsko leto in
kasneje. Pa seveda za njihove
starše, ki so morali samo za po-
letni šolski program odšteti 6000
dolarjev. To je sicer manj od ok-
roglih 30.000 dolarjev, ki jih je
potrebno odriniti za celo šolsko
leto v šoli za dislektične otroke v
New Yorku, ki traja od srede
septembra do maja. Lahko vam
prišepnem, da je to le 200 dolar-
jev več, kot plačate za isto
obdobje študija na Harvardu ...
In kdo so bili otroci, ki so čez
poletje uživali v zabavni šoli? V
večini ameriški mladiči iz pre-
možnih družin, nekaj Japoncev,
en Šved in španska deklica. Nea-
meričani so se ob vsem drugem
učili tudi tujega jezika, ki sicer
nobenemu od njih ni bil zares
tuj. Slovenci se še nismo
pridružili bogati klienteli, ki
nudi svojim otrokom najboljše
šole po svetu že na samem
začetku izobraževanja. Med nji-
mi pa se je znašel sin jugo rodu,
ki s starši živi v Franciji in zra-
ven francoske obiskuje še
angleško šolo.
Kilometri knjižnih polic v
šolski knjižnici in v pisarni gos-
pe King so bili moj veliki zavez-
nik in prijatelj. Zaradi njega se
nisem nikoli dolgočasila. Zaradi
prebiranja, fotokopiranja, preva-
janja in študiranja sem pogosto
zaključila svoj delovni dan
pozno ponoči, ko so ameriški
kolegi že hrusti j ali čips pred te-
levizorji. Prijetni Neameričani,
ki so mi delali družbo, so priha-
jali iz Nemčije, Anglije, Avstra-
lije, Nizozemske, Portugalske in
Irske. Nekaj dni po tem, ko so
bili že vsi otroci v kampu in sta
delo ter življenje že stekla, se je
znašel med nami nekdo z zamu-
do. Bil je videti precej zbegan,
nepočesan mladenič v belo-
rdečih črtastih hlačah. Predsta-
vil se nam je in povedal, da pri-
haja iz Slovenije. No, lepa reč. Še
tu, Bogu za hrbtom, človek ni
varen pred Slovenci. Tako sem
preživela naslednjih pet tednov
blizu nekoga, ki me je tu in tam
tudi razumel. Več težav je imel z
razumevanju monologov, ki sem
jih imela s štajersko podlago, in
ni mu bilo jasno, da ima lahko z
domačim dialektom skoraj toli-
ko težav kot z razumevanjem
angleščine.
Čas med ameriškimi otroki in
pisano množico kolegov
različnih narodnosti je hitro
bežal. Morda zato, ker se je vsak
dan dogajalo toliko stvari. So-
parne popoldneve sem preživlja-
la na teniškem igrišču, prijetne
večere pa na gibkem vrancu. Ja-
hanje je bilo ena boljših stvari,
ki sem jih tisto leto počela.
Najbrž zaradi družbe učiteljice
jahanja mojih let, ki me je
naučila toliko novega. In lepega,
poslušnega konja, ki sem mu le
stežka zlezla v visoko od tal
dvignjeno sedlo. Redke ure dol-
gočasja sem zapravila za tele-
fonske klepete s prijatelji širom
sveta, s sladoledi, piškoti, kikiri-
kijevim maslom in jabolki. In za
učenje vseh ameriških držav,
njihovih vzdevkov in glavnih
mest. Tako nekako sem se začela
učiti tudi japonščino in risanje
njihovih treh abeced me je nav-
duševalo brez konca. Večerna
posedanja ob skodelici čaja so
bila pravo doživetje zaradi ra-
dijske postaje, ki je vsak večer
neutrudno vrtela sentimentalno
sceno. In tisti nežni glas, ki sem
ga poslušala noč za nočjo in se ga
spominjala še od lanskega polet-
ja, mi je dajal vedeti, da se bo
kmalu nekaj zgodilo ...
Naši mali prijatelji - vseh ras In vseh starosti
PIŠE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA «
Dominikanski
samostan
36.
Kreiztallerjev načrt kaže domi-
nikansko cerkev kot stavbno
sestavljanko. Cerkvena ladja je
vzdolžno usmerjen neobokan
prostor brez zunanjih oporni-
kov. V samo ladjo se na zahodni
strani vstopa skozi vhodno
lopo. Na zahodni strani se ladja
zaključuje v višini začetka prve
obočne pole severnega trakta
križnega hodnika (gledano v
smeri zahod - vzhod). Tako
zavzema vhodna lopa pred za-
hodno fasado dominikanske
cerkve širino, ki je enaka širini
zahodnega trakta križnega hod-
nika. Vendar vhodna lopa pre-
sega zahodno fasado cerkve po
dolžini in tako sega vse do sa-
mostanskega obzidja, s katerim
se na severni strani stika.
Cerkvena ladja se po dolžini
na južni strani naslanja na se-
verni trakt križnega hodnika in
se na vzhodni strani zaključuje v
višini sedanjega t.i. mlajšega,
drugega slavoloka; enako velja
za severno ladjino steno. S tem
dobimo vzhodni zaključek po-
dolžno usmerjene cerkvene
ladje. Vendar moramo pri tem
omeniti, da se vzhodni zakl-
juček cerkve na načrtu nahaja
skoraj v isti višini, kot se nahaja
zahodno pročelje vzhodnega
samostanskega trakta.
V opisani višini vzhodnega
zaključka cerkvene ladje se
nanjo prislanja vzdolžno usmer-
jen prezbiterij, ki je ožji od širine
vzhodnega zaključka ladje, ven-
dar za malenkost širši od slavo-
ločne odprtine. Prezbiterij obda-
jajo zunanji oporniki, na vzhodu
pa se tristransko zaključuje.
Vseh vrisanih zunanjih oporni-
kov je šest, vendar lahko
domnevamo na severni strani,
na mestu, kjer se pričenja pe-
tosminski zaključek, še sedmi
opornik, saj je približno v tej
višini vrisan prečni zid, ki s tem
zapira oz. predstavlja zidani
vhod, ki vodi na notranje dvo-
rišče ob severni stranici cerkve.
Tako podpirajo severno steno
prezbiterija trije oporniki, ki so
razporejeni v približno enako-
mernih razdaljah. Na severni
strani prezbiterija se prvi, za-
hodni zunanji opornik nahaja v
višini, ki ustreza sedanji višini
vzhodne fasade cerkve oz.
višini, v kateri se nahaja sedanji
t.i. prvi slavolok. Z opornikom
dobimo prvo obočno polo, ki bi
ustrezala dimenzijam sedanje
šilastoločne opečne banje, vzi-
dane med oba t.i. slavoloka, s
tem da ta obočna pola tvori pra-
vokotno prečno postavljeno
obočno polo.
Drugi, zunanji opornik na se-
verni strani prezbiterija je od
prvega opornika (zahodnega)
oddaljen za približno enako
dolžino, kot jo znaša prva
obočna pola. Se enkrat za isto
dolžino bi bil tako oddaljen nas-
lednji, tretji, zunanji opornik se-
verne stene prezbiterija. Od
tega mesta naprej je vrisan
tristrani vzhodni komi zaključek,
ki ga podpirajo štirje zunanji
oporniki, s čimer pravzaprav do-
bimo petosminski zaključek. Na
južni strani je ob prezbiterij pris-
lonjena zakristija, ki se na
vzhodni strani zaključuje malo
pred osjo domnevnega tretjega
opornika na severni strani, ven-
dar pendanta na južni strani ni
videti. Širina zakristije ustreza
širini severnega kraka križnega
hodnika.
Zanimivi so vrisani detajli v
notranjščini samostanske cer-
kve. Tako lahko v sami cerkveni
ladji vidimo na vzhodni strani
vrisana dva baldahinska oltarja,
ki se naslanjata na severno in
južno slavoločno steno. Oba ol-
tarja pa v širini slavoloka med-
sebojno ločujejo stopnice, ki vo-
dijo iz cerkvene ladje v prezbi-
terij, zato lahko domnevamo, da
sta se, po talnih nivojih sodeč,
ladja in prezbiterij ločevala.
Stopnice nas pripeljejo v pros-
tor prve obočne pole. Ta
obočna pola se na južni strani
odpira v neki križno obokani
prostor, ki je po dolžini enak prvi
obočni poli, po širini pa vzdolž
južne slavoločne stene sega še
naprej v dolžino, ki je enaka širi-
ni severnega trakta križnega
hodnika in pa zakristije. Na tem
mestu se je nahajal zvonik, ki pa
je dejansko bil dosti manjših di-
menzij. V samem prezbiteriju pa
vidimo v višini drugega zunanje-
ga opornika prečni zid, ki deli
kor v dva dela, pred prečnim zi-
dom pa je vrisana oltarna men-
za glavnega oltarja.
Edine znane upodobitve, na
katerih se vidi prvotna domini-
kanska cerkev, so iz druge po-
lovice 17. stoletja. Na vedutah
vidimo pogled na Ptuj z južne
strani, z desnega brega Drave.
Dominikanski samostan kaže
svojo južno in vzhodno stran.
Na vzhodni strani sega pred
cerkev gotski prezbiterij, kjer
lahko vidimo njegov petosmins-
ki vzhodni zaključek, ob južni
stranici prezbiterija pa prislonje-
no nadstropno dvoosno zakris-
tijo. Sam komi zaključek os-
vetljujejo visoka in ozka okna.
Na jugovzhodnem stičišču
prezbiterija in ladje se dviga v
višino trinadstropni osmerokot-
ni zvonik, ki ga pokriva strma pi-
ramidasta (stožčasta?) streha,
ogle osmerokotnika pa krasijo
fiale. Sleme ladjine in kome
strehe se nahaja, za razliko od
minoritske cerkve, v isti višini.
Tako lahko iz današnjega
baročnega tlorisa nekdanje sa-
mostanske cerkve izluščimo do-
kaj natančen tloris prvotne cer-
kvene ladje in prve obočne pole
nekdanjega gotskega kora, ki
se skriva v baročni pevski em-
pori. Pri tem je treba upoštevati
dosedanja umetnostnozgodo-
vinska spoznanja, ki pa vzbujajo
nekatere dvome. Predvsem se
poraja vprašanje, kje naj bi se
prvotni vzhodni zaključek cer-
kvene ladje nahajal, s tem pa se
avtomatično pojavlja dvom gle-
de razmerij prvotne romanske
ladje, kakor jih je bil opredelil J.
Curk, ki je izhajal predvsem iz
Zadnikarjeve teze o kon-
strukcijski rešitvi vstavitve cer-
kvenega zvonika v jugov-
zhodno stičišče ladje s prezbi-
terijem, in s tem razlage o dvo-
jnem slavoloku oz. starejšem in
mlajšem slavoloku.
G- M. Vischer: Osnutek za veduto Ptuja, risba; prekopirano iz M. CIGLENEČKI 1989, kat. št. 1
LESKOVEC / PRIPRAVILI SO DRUGI KMEČKI PRAZNIK
Najlepše urejen dom
imajo Mauiitevi
Za najlepše urejen dom v videmski občini so letos razglasili IS/laučičevo
domačijo v Zakiu.
Tudi v videmski občini skrbi-
jo za lepo urejeno podeželje in za
ohranjanje	arhitekturne
dediščine, letos drugič zapored
pa so lastnikom najlepše ureje-
nih domov podehli posebna "tu-
ristična " priznanja. Akcijo so si
lani zamislili v aktivu žensk
Leskovec, letos pa so jo prevzeli
člani novoustanovljenega Turis-
tičnega društvu, v sodelovanju s
ptujsko svetovalno službo.
Lastnikom najlepše urejenih do-
mov v občini Videm so priznan-
ja podelili na sobotnem drugem
kmečkem prazniku v Leskovcu.
Znova so Leskovčani pripravi-
li bogat program kmečkega praz-
nika: obudili spomin na stare
ljudske običaje in kmečke igre,
izpeljali povorko s prikazom
kmečkih opravil, šeg in navad v
Halozah. Zanimiv je bil tudi
kulturni program, ki ga je znova
pripravilo domače prosvetno
društvo, osnovnošolci pa so ob
tej priložnosti predstavili
letošnji projekt sv. Avguštin.
Leskovške gospodinje, članice
aktiva žensk so pripravile in
spekle domače dobrote, kulina-
rični razstavi pa dale naslov Jedi
v Halozah v času gostije.
S sloganom Ohranimo naše
podeželje pa so na kmečkem
prazniku zaključili tudi z
letošnjo akcijo ocenjevanja naj-
lepše urejenih domov v občini
Videm. Posebna komisija je ime-
la letos že nekoliko težje delo,
vendarle pa je bila na koncu
odločitev komisje enotna. Za
najlepše urejen dom letošnjega
leta so priznanje podelili družini
Maučič iz Zakla 41 pri Podleh-
niku. Maučičevi (v hiši živijo
štiri družine Maučičevih) so
predvsem v zadnjem letu lepo
obnovili staro kmečko hišo, ki
ima temelje že iz prejšnjega sto-
letja, okenske police polepšali z
rožami, lepo urejena pa je tudi
okolica hiše. Za drugi najbolj
urejen dom v občini je komisija
izbrala vilo Sofija v Stanošini
37, ki je v lasti družine Golub in
na tretje mesto postavila novo
hišo družine Mere v Zg. Lesko-
vcu. Posebno priznanje za naj-
lepše urejen dom z rožami in ze-
lenjem je letos dobila Marica
Vidovič iz Male Varnice 15. Za
ohranjanje	arhitekturne
dediščene v Halozah pa je priz-
nanje prejela Bernarda Mere.
Bernarda je ena izmed redkih
Haložanov, ki ji je uspelo ohra-
niti 100 let staro haloško zidani-
co sredi vinogardov.
Tekst in fotografiji:
Tatjana Mohorko
Priznanje tudi Bernardi IVIerc, ki je v Halozah ohrani-
la preko 100 let staro viničarsko hiško.
PTUJ / TURISTIČNO DRUŠTVO SE
JE IZKAZALO
Pohvala župana
Na praznik mestne občine Ptuj je župan mestne občine Ptuj
dr. Miroslav Luci sprejel predstavnike turističnega društva
Ptuj. Zahvalil se jim je za izjemen prispevek v okviru
letošnjega praznovanja praznika mestne občine Ptuj, za
pripravo odmevnih ptujskih turističnih dnevov, za prvo
razstavo domače obrti, cvetlično, lovsko in ribiško razstavo.
Povedal je, da je društvo z minimalnimi sredstvi uspelo, da je
mesto zaživelo in da je to način, kako naj bi se življenje vračalo
v staro mestno jedro. Takšne prireditve bi morali v mestu
pripravljati skozi celo leto, največ pa bi jih moralo biti poleti, ko
je tudi največ turistov. Letošnja dejavnost turističnega društva
Ptuj se bo zagotovo primerno odrazila v proračunu za leto 1998.
Z letošnjimi turističnimi dnevi so turistični amaterji pokazali
profesionalcem, kako naj se v turizmu dela. V imenu turis-
tičnega društva Ptuj se je za sprejem zahvalil predsednik Albin
Pišek, ki je ob tej priložnosti županu izročil priznanje društva. V
krajšem pogovoru so člani turističnega društva Ptuj župana sez-
nanili z nekaterimi svojimi pogledi na razvoj turizma v mestni
občini Ptuj, ki se tudi po njegovem mnenju ne razvija v pravi
smeri. Sicer pa je to tema, ki se ji bodo v mestni občini Ptuj
podrobneje posvetili septembra.
MG
f ednik -21. AVGUST 1997
PO NASlH KRAJIH -9
16, kmeiki praznik
j^iiristično društvo Desternik je priredilo že 16. kmečki
pra/nik, katerega namen je obdržati staro izročilo, ki se
prenaša iz roda v rod z namenom, da mladi ne bi pozabili
ovojih korenin.
V nedeljo, 17. avgusta so člani
turističnega društva Destrnik
pripravili 16. tradicionalni
Izmečki praznik. Pričel se je z ju-
tranjo otvoritvijo razstave na
temo "črna kuhinja", na kateri
so predstavili staro orodje in
predmete iz naše preteklosti.
Popoldansko slavje se je pričelo
ob 14. uri z destrniško godbo na
pihala. Za kulturni program pa
so poskrbeli učenci osnovne
šole Destrnik, destrniški nonet
ter člani folklorne skupine tam-
kajšnjega prosvetnega društva.
Zbranim je najprej govorila
podžupanja občine Destrnik -
Trnovska vas Julijana Cerne-
zel, za njo pa je zbrane pozdra-
vila in spregovorila o delovanju
TD Destrnik, predsednica
društva, Jožica Horvat. Turis-
tično društvo se zavzema, za
oživitev starih običajev in po-
lepšanje okolice. Da bi gostje, ki
zavijejo na Desternik, čutili to-
plino, ki jo izžarevajo tamkajšni
ljudje. Vsem tistim, ki so največ
pripomogli k razvijanju kraja,
so podelili bronaste plakete (Ja-
nez Vajda, brane rridel, Janez
Žajda, Milena I<>idel, Feliks
Majerič, Rudi Fridel, Milika
Zupanič, Janez Fridel, Jožica
Horvat in Turistična Zveza Slo-
venije) in srebrno plaketo Ot-
marju Simoniču, ustanovitelju
Turističnega društva in dolgo-
letnemu predsedniku (12 let).
Slednje priznanje so podelili
prvič. Ljudska pesem in dobra
volja pa sta na Destrniku še od-
mevala pozno v noč.
Tekst in fotografije:
Z. Šalamun, M. Krajnc
Za lepo urejeno hišo ali
domačijo so podelili štiri
priznanja, ki so jih prejeli
Srečko in Marija Potrč iz
Jiršovcev, Marjan in Jelka
Irgl iz Ločkega Vrha, Franc
in Julijana Cernezel iz
Janežovcev, ter Janez in
Marija Nipič iz Doliča.
Razstava nekdanje kmečke posode
"Piskrovez"
Prikaz nekdanjega kmečkega opravila
Tudi mladi igrajo stare instrumente
ORMOŽ / DELA NA TRASI ZE POTEKAJO

z deli na trasi obvoznice se je podoba okolice Ormoža
pričela spreminjati, v polja in travnike se je zarezala blat-
na sled bodoče obvoznice. Dela, ki so strojno zelo intenziv-
na, izvajata Gradiš in SCT.
Doslej so že prestavili večino
infrastrukture, ki poteka po tra-
si - elektriko, vodovod, pričeli
pa so tudi z izvedbo kanalizaci-
je. Izvajalci se sedaj ukvarjajo z
zemeljskimi deli: odrivom hu-
musa, izkopi, ter pripravo do-
voznih transportnih poti. Opra-
vili so že tudi eno zahtevnejših :
del - sanacijo ribnika na Harde-
ku. Dela potekajo po celotni
dolžini trase istočasno in naj bi
bila po določilih pogodbe
končana v štirinajstih mesecih.
Vrednost del na trasi znaša 700
milijard tolarjev.
Izvajanje del na viaduktu
Lešnica ne odstopa od plana,
dela na nadvozih Tomaž, Do-
brava in Hardek, pa še se niso
pričela, saj mora izvajalec trase
najprej opraviti zemeljska dela.
Cestno podjetje iz Celja pa je že !
pričelo s pripravljalnimi deli na ^
nadvozu Tomaž.	'
vki

V četrtek so pri Forštna-
ričevih - Pivkovih v Domavi,
pripravili člani Turistično -
etnografskega društva Liika-
ri, zelo zanimivo tiskovno
konferenco, pred njihovo os-
rednjo prireditvijo LUKAR-
SKI PRAZNIK, ki bo v nedel-
jo. Prikazali so namreč pri-
pravo ržene slame (škopan-
je), ki jo Dornavčanke potre-
'^Hjejo za spletanje čebule v
^ence. Prebivalci tega kraja
daleč naokrog znani kot
pridelovalci te žlahtne
poljščine.
Pred kratkim so Dornavčanke
^5^ošnjo čebulo pospravile, v
';^trtek pa so jo spletale v vence,
čeprav zahteva to početje veliko
spretnosti in natančnosti, so ob
^^m prepevale, si pripovedovale
^^le in bilo je zelo veselo. V Dor-
^^vi ostajajo zvesti tradiciji
svojih prednikov in tako bodo
vso to čebulo v vencih prodali
na svojem Lukarskem prazni-
ku, ki bo v nedeljo s pričetkom
ob 14. uri, na šolskem igrišču v
Dornavi. Na njem bodo prika-
zali tudi pridelavo, nego in pro-
dajo čebule tako, kot so to počeli
nekoč. Prireditev bodo pričeli z
odprtjem kulinarične razstave v
osnovni šoli, kjer bo tudi pri-
ložnostni program.
MS
Kako je spletena čebula v vence, je veliki meri odvisno od
priprave ržene slame.
aRROVSKI FOLKLORISTI NA MADŽARSKEM
Pravijo, da glasba združuje ljudi. Vendar ni le glasba tista,
ki bogati človeka. Takšen je tudi ples, zlasti če ga prežema-
jo skrivnosti časa, ki so ga živeli naši predniki.
Tega smo bili ponovno deležni
folkloristi FS Vinko Korže iz
Cirkovc, ki smo se v začetku av-
gusta udeležili dvodnevega
mednarodnega folklornega fes-
tivala Alpe-Adria 1997 na
Madžarskem. Že osmič je pote-
kal v mestu Nagykanizsa. Po
sprejemu skupin in protokolar-
ni izmenjavi daril pri županu, je
po ulicah mesta s 55.000 prebi-
valci stekla povorka, ki se je
končala na odru kulturnega
doma. Tam smo se vse skupine
(hrvaška, ruska, slovenska in tri
madžarske) predstavile s svoji-
mi plesi. Po večerji smo zaplesa-
li še v mestu Zalakaros, ki ima
1.400 prebivalcev in kar 6 hote-
lov, saj slovi po termalnih topli-
cah, ki so dobro obiskane, tudi
iz tujine. Po nastopu je sledilo
družabno srečanje za folklorne
skupine, kjer pa je manjkal le
ruski delež, kar je po pet tisoč
kilometrov dolgi poti razumlji-
vo. Plesalo (seveda ni manjkal
čardaš), pelo in veselilo se je
dolgo v noč, morda celo predol-
go, saj smo enega plesalca pusti-
li kar tam, a se je na srečo
znašel. Ker nam ni nikoli dovolj
prigod, smo sklenili dočakati
jutro skupaj. "Ta žilavi" del po-
sadke v bližnjem disku, drugi
pa smo se tudi znašli. Dan je bil
še lepši kot jutro, saj smo dodo-
bra izkoristili prosti čas do
večernega nastopa v prej omen-
jenih termah v Zalakrarosu. V
Letenye-u (5.000 prebivalcev),
zadnjem "festivalskem" mestu,
nas je prisrčno sprejel tam-
kajšnji župan in upam, da se
bomo leta 2000 odzvali povabilu
ob otvoritvi avtoceste iz Slove-
nije do Budimpešte, ki bo spel-
jana ravno tam mimo. Na trgu
nas je pričakala množica ljudi.
Tam smo odplesali že z zadnji-
mi močmi, a kljub temu smo
oder zapustili precej glasno.
Zato pa je bilo bolj tiho na avto-
busu, ko smo se zmučeni pre-
pustili varni vožnji g. Pajnki-
herja in so mislili že poletele v
Slovenijo. Se dlje pa so bile na-
mara misli našega vodje, g.
Brgleza, ki že snuje načrte za iz-
vedbo naslednjega gostovanja v
Avstriji, ki ga bo prinesel sep-
tember.
Polona Dolenc
Spominski posnetek iz Madžarske
10 - OD TOD IN TAM
21. AVGUST 1997- TEDNIK
SLOVENSKA BISTRICA / ALPINISTI ODHAJAJO NA HIMALAJO
V gorah ne phzm zaradi obiinstva
"Gledano z očmi alpinista, ti
vzpon na hrib ne pomeni toli-
ko, kot sama stena. V Himalaji
pa je to drugače. Največje za-
dovoljstvo je, ko preplezaš ste-
no in dosežeš vrh gore. Osebno
gledam na plezanje kot
sproščanje notranje energije,
sočasno pa je to tudi izziv sa-
memu sebi, saj plezaš
predvsem iz lastnega zado-
voljstva, ne tekmuješ zaradi
občinstva in ne pričakuješ, da
ti bo kdo ob tem ploskal, tem-
več iščeš v tem svoj lastni iziv.
Ko plezaš, pridobivaš fizično
in psihično kondicijo ter
sočasno premaguješ sam sebe.
Kasneje ti je v življenju veliko
lažje premagovati tudi druge
ovire in težave", je na
vprašanje, kaj mu pomeni alpi-
nizem in plezanje na sploh, od-
govoril Matjaž Pečovnik, eden
izmed vodij letošnje slovenske
odprave na Himalajo, ki se je
tokrat ponovno udeležujejo
tudi člani Alpinističnega odse-
ka PD Impol iz Slovenske Bi-
strice. In to ob četrtstoletni
zgodovini ustanovitve odseka
ter tričetrtstoletni zgodovini
delovanja Planinskega dru-
štva, ki je v tem dolgem času
dalo veliko število odličnih
planincev in alpinistov. Na pot
odhajajo jutri - 22. avgusta. Po-
tovali bodo iz Brnika preko
Frankfurta do Kathmanduja in
naprej do raznih taborov, vrni-
li pa se bodo 5. oziroma 21. no-
vembra.
Cilj slovenske alpinistične od-
prave - Himalaja 1997, med
udeleženci je kar osem alpinis-
tov iz Slovenske Bistrice - Mar-
jan Frešer, Simon Unuk, Jan-
ko Oprešnik, Vlado Leva,
Marjeta Leva, Mira Uršič -
Zorič, Danilo Tič in Matjaž
Pečovnik, je vzpon na 8021 me-
trov visok vrh Shisha Pangma.
Trije med omenjenimi Bi-
stričani Pečovnik, Tič in
Oprešnik pa se bodo z medna-
rodno odpravo odpravili še na
I 8848 metrov visok Mount Eve-
i rest ter na vrh Cho Oya, ki se
ponaša z višino 8201 metrov.
I Vsi člani slovenske himalajske
odprave, vštevši z Bistričani,
; imajo dolgoletne izkušnje v Hi-
i malaji, saj so se nekateri izmed
I njih predtem že udeležili od-
' prav na Everest, K2, Anapurno
1, Cho Oyo, Shivling in še kje.
PROJEKT TJIEH
OSEMTISOCAKOV
inista, predvsem pa Bi-
stričanov, ki jih v vseh minulih
letih vleče v gore neka posebna
gonilna sila, je osvojiti vsaj ene-
ga izmed osemtisočakov. "Toli-
kokrat smo že bili na Himalaji,
pa nam ni nikoli uspelo priti na
osemtisočak. Ne vem, ali nam ni
bilo usojeno, smo imeli mogoče
pretežke cilje, ali nam je zagodlo
vreme, ali pa so bile vmes
zdravstvene težave. Sedaj pa
mislim, da je čas, da vsaj enemu
uspe. Vsi razen mene, sam sem
zaradi prometne nesreče, ki sem
jo imel lani novembra mogoče
nekoliko manj v formi, so dobro
pripravljeni. Vendar upam, da
bom vse to še nadoknadil, saj
imamo pred samim vzponom na
Shisha Pangma še mesec dni in
bom to nadoknadil. Mi trije.
Dani, Janko in jaz ostanemo v
Himalaji dalj časa, kajti pri tem
moramo razlikovati dva projek-
ta - Shisha Pangma, to je ena od-
prava drugo pa je projekt treh
vrhov, kar doslej, tri osemti-
sočake v eni sezoni še ni uspelo
osvojiti nobenemu. Vesel bom,
če bomo uspeli osvojiti vsaj ene-
ga, tudi najmanjšega, če bosta
dva bom skakal od veselja, če
bodo pa vsi trije, potem si bom
še za nekaj časa podaljšal dopust
nekje v toplih krajih. Seveda, če
bo šlo vse po sreči", je Matjaž
Pečovnik nizal svoje misli.
HIMALAJA JE PO
SVOJE VEUKA
TOMBOLA
Poleg ljubezni do gora, svojega
notranjega izziva in še česa dru-
gega, pa je za takšen projekt po-
treben tudi denar. Tega so člani
odprave še nekako uspeli "na-
praskati" skupaj. Za Shisha
Pangma je moral vsak zbrati po
4500 USD in vso potrebno opre-
mo. Občina Slovenska Bistrica
je prispevala pol milijona tolar-
jev, Map Trade pa je zagotovil
pokritje stroškov v višini 7,5
milijona tolarjev za tri ude-
ležence - Pečovnika, Tiča in
Oprešnika, ki gredo kasneje še
na Everest in Cho Oyu.
"Ob vsem pa je Himalaja veli-
ka tombola, saj nikoli zagotovo
ne veš, ali ti bo uspelo ali ne, ker
je veliko odvisno od zdravja in
razpoloženja članov odprave, pa
tudi od vremenskih razmer. To
so osnovni pogoji, ki za Hima-
lajo nekako veljajo", nadaljuje
najin pogovor Matjaž Pečovnik.
Po pripravah sodeč je sloven-
ska himalajska odprava, ki se na
pot odpravlja jutri, za povezavo
z domovino tehnično in komu-
nikacijsko doslej najbolje
opremljena - od satelitskega te-
lefona, računalnika, interneta,
sončnih celic za polnjenje digi-
talne kamere in digitalnega fo-
toaparata. Imeli bodo prenos
slike, zvoka in besedila, s časo-
pisno hišo Večer imajo sklenje-
no celo pogodbo, da bodo te reči
objavljali sprotno, pa tudi drugi
si bodo lahko s pomočjo inter-
neta pomagali do svežih infor-
macij o vsem, kaj se bo v Hima-
laji dogajalo s slovensko alpinis-
tično odpravo. Za te reči skrbi
Danilo Tič, ki je ob mojem obi-
sku na firmi Map Trade, kjer je
zaposlen, že preizkušal vso to
novo tehniko.
KO STOPIŠ NA VRH
EVER]^T4 SI
NAJVIŠJI CXOVEK NA
SVETU...
Ker hočejo biti dobro pri-
pravljeni za vzpone na osemti-
sočake, bo imela slovenska hi-
malajska odprava razmeroma
dolgo aklimatizacijo, ki bo tra-
jala 18 dni. Po prihodu v
Kathmandu se bodo odpravili
pod Everest, na nepalsko stran,
v Kalapatar, kjer se bodo po-
skušali čim bolje prilagoditi na
višino, da bodo lahko kasneje v
najkrajšem času plezali tudi z
najmanjšim rizikom. Pri tem
bodo upoštevali nasvete prekal-
jenih Himalajcev, čim več višin-
skih razlik in čim manj pretira-
nega naprezanja v zadnjih dneh
pred vzponom na sam vrh. Do
20. septembra morajo biti v baz-
nem taboru za Shisha Pangmo,
kjer se bodo Tič, Oprešnik,
Pečovnik, Frešer in Unuk od-
pravili po težji angleški smeri,
ostali pa po britanski. Do 10.
oktobra pa morajo biti Tič,
Pečovnik in Oprešnik že v baz-
nem taboru za Everest, kjer se
priključijo eni od mednarodnih
odprav. Če bodo razmere
dopuščale, bodo najkasneje do
3. novembra poskušali priti na
vrh. Nato pa še sestop v bazni
tabor za osvojitev Cho Oya, kjer
pa bodo počakali na ugodne raz-
mere med 5. in 17. novembrom.
Ob koncu najinega pogovora
vprašam Matjaža Pečovnika -
Majzla, kaj pomeni alpinistu, ko
stoji na najvišji gori sveta. Malo
je citiral Aca Pepevnika, spom-
ladi je bil na vrhu Everesta, ki je
dejal, da je bil v tistem trenutku
najbolj veselo bitje na svetu, ter
dodal, da si pač takrat najvišji
človek na svetu. To je čar
dosežka, kar si sanjal, garal dol-
go časa in se odpovedovati mar-
sičemu, vzpon na sam vrh, nje-
gova osvojitev je potem nagrada
za vse to in krona vsega uspeha,
to je trenutek za katerega tisti,
ki resnično ljubi gore, tudi živi.
VidaTopolovec
Matjaž Pečovnik - pravijo mu tudi "IVIajzi", na sami odpravi v
Himalajo bo praznoval 35. rojstni dan, sicer uspešni podjet-
nik ■ direktor in sto odstotni lastnik podjetja Map Trade, ki mu
alpinizem pomeni ventil za sproščanje energije, zaljubljen v
Himalajo in neke vrste siva eminenca letošnje slovenske hi-
malajske alpinistične odprave. Tik pred odhodom odprave
na Himalajo je imel resnično veliko dela.	fFoto: VT)
8021 metrov visok Shisha Pangma - cilj letošnje slovenske alpinistične odprave na Himalajo
z vrisanima smerema. Pod št.1 je tako imenovana angleška, pod št. 2 pa britanska smer. Na
prvo, težjo se bodo podali Oprešnik, Tič, Pečovnik, Frešer in Unuk, na drugo pa vsi ostali.
SEDEM (NEPOMEMBNIH) DNI
Koper je v marsičem nekaj po-
sebnega. Je slovensko (mor-
sko) okno v svet in že to mu daje
specifično pozicijo mesta s po-
sebnim pomenom. Seveda pa je
drugo vprašanje, če se Slovenija
te njegove vloge vselej zares in v
vseh razsežnostih tudi zaveda.
Koper ima luko, ki je v zadnjih le-
tih med vsemi jadranskimi luka-
mi na območju nekdanje Jugos-
lavije doživela najhitrejši razvoj
in vzpon. Koprsko pristanišče
postaja vse bolj pomembna
točka za azijske izvoznike v Ev-
ropo. Koper je s svojo dvoje-
zičnostjo tudi navzven naj pre-
pričljivejše dokazilo dolgoletne
dosledne slovenske manjšinske
politike, ki zagotavlja italijanski
manjšini enake pravice kot slo-
venski večini. Koper v zadnjih le-
tih zagotovo sodi med najbolj vi-
talna in hitro se razvijajoča slo-
venska mesta, v njem je zaznati
manj zunanjih znamenj krize, ki
so sicer značilnost premnogih
slovenskih krajev. Številni novi
poslovni objekti in gradbišča so
potrditev vse bolj dinamičnega
poslovnega življenja. Direktorji
poslovno najbolj prodornih pod-
jetij (Luke, Istrabenza, Koprske
banke) so zavzeti zagovorniki
"kompleksnega" razvoja mesta.
čutijo odgovornost za razvoj
mesta kot celote in ne samo
svjih podjetij. Ravno v sodelo-
vanju s koprskim in primorskim
gospodarstvom nastaja projekt
tretje slovenske univerze v Ko-
pru...
PREVEČ UR DO
UUBUANE
Ravno takšen Koper pa ima
vse več očitkov dražavni razvojni
politiki. Vztrajno se ohranja
občutek, da Slovenija še v mar-
sičem ne razume vloge Kopra,
kar naj bi se med drugim še
zlasti potrjevale v neodločni poli-
tiki prometnega povezovanja
Kopra s Slovenijo in Evropo.
Prav pretekli teden so na
zgrešenost tekšne politike opo-
^rjali tudi protestniki na cesti na
Črnem Kalu, prenatrpani zvozili.
Zahtevali so izgranjo nove avto-
ceste do Kopra v predvidenem
roku - do leta 2000, ker čedalje
več znamenj grozi, da naj bi do-
bil Koper avtocesto z zamudo,
šele po letu 2000. Prav tako so
protestniki opozarjali na nujnost
izgradnje še drugega tira na
železniški progi Koper - Divača,
ki je zd^ (zaradi luškega tovora)
najbolj obremenjena proga v
Sloveniji. Sicer pa o koprskem
prometnem infarktu najpre-
pričljiveje govori podatek, da so
zadnjo nedeljo osebni avtomo-
bili za pot od Kopra do Ljubljane
(kakšnih 100 km) potrebovali
skoraj pet ur...Delov komentator
je primorske prometne zagate
povezal s širšim slovenskim ne-
razumevanjem vloge in pomena
Kopra in Primorske: "Petnajste-
ga septembra bomo slavili okro-
glo obletnico priključitve Primor-
ske Sloveniji, vendar bo to zgolj
politični dogodek. Primorska ni
namreč niti po petdesetih letih
dejansko 'priključena', ker so
prometne povezave še vedno
bolj ali manj na ravni Mussolini-
jevih cestnih in železniških
standardov. Severna Primorska:
tu se Slovenija neha že pri
Kranjski Gori oziroma Ratečah,
za ozemlja 'onstran' pa kot niko-
mur nič mar. Gorica: ima imenit-
no povezavo s celotnim avto-
cestnim italijanskim omrežjem,
do Ljubljane pa se je najbolje
peljati na lojtrniku. In Obala:
koprsko pristanišče je perspek-
tivno morda najpomembnejša
točka države, toda očitno je po-
membneje prej potegniti cesto
in železnico do Spodnejga
Kašlja, kot do te vitalne točke ce-
lotnega slovenstva..." Pisec De-
lovn^a komentarja se ukvarja z
mislijo, da pa se morda vendarle
moti. Morda pa naše okno v svet
ni Koper, "ampak si kdo hoče
pretkano spet prisvojiti Trst, nek-
daj po prebivalstuv največje slo-
vensko mesto. Italiija ne prodira
na vzhod, temveč mi prodiramo
na zahod? Bodimo realni: Trst je
za vse večne čas izgbljen, čista
'zguba' pa je tudi tisti, ki dovoli,
da se najprej zgradi avtocesta
do Fernetičev, torej do Trsta in
njegovega pristanisča, počasi,
morada zelo počasi pa bo prišel
na vrsto Koper... V to igro nas je
že pred dvajsetimi leti povlekla
Italija s tako imenvoanimi osim-
ski cestami, toda počakati je bilo
treba na samostojno Slovenijo in
razne vsakotedenske pohodni-
ke v Vatikan, tako da se je ta
skriti načrt začel tudi dejansko
uresničevati..."
Delo ugortavlja, da imajo pro-
testniki s Črnega Kala po svoje
prav, ko govrijo, da ne gradimo
cest zase, temveč za interese
sosednje (italijanske) države.
"Primorske avtoceste, kakor jih
gradimo, so bolj v funkciji itali-
janskega cestnega omrežja in
italijanskih strateških interesov,
kot v dobrobit Slovenije kot poli-
tične in gospodarske celote.
Mislite, daje vseh tistih šestnajst
ali koliko že različic avtoceste od
Kozine do Kopra samo posledi-
ca muhavosti 'lokalizmov' tam-
kajšnejga prebivalstva? Ki mu je
več do enega samega vinogra-
da ali desetih oljk, kot do do de-
setih milijard, ki jih bomo rrrarali
davkoplačevalci investirati v
drzne viadukte in predore, da bi
se 'izognili' tem oljkam? Pha, ne
bodimo neumni, ne delajno se.
kot da ni nikjer nobenih italija-
skih obveščevalnih služb, ki de-
lujejo vse do vrha naše politike."
Komentator piše, da zdaj v
Trstu celo zahtevajo, da bi se
Slovenija kar odrekla avtocesti
in drugemu tiru železnice do Ko-
pra. Ceš: do Kopra se da priti
tudi preko Trsta." "Navsezadnje
je že nekdanji notranji minister
Bavčar na cestninski postaji na
Razdrtem voznikom delil navo-
dila, kako elegantno se da priti
do morja čez Italijo. Je že tedaj
slovenska politika sklenila, da se
bo otresla germanskega pritiska
in sklanila 'zavezništvo' z Italijo?
So že tedaj 'načrtovali' Oglej in z
njim tako imenovani španski
kompromis? Seveda niso, vse-
kakor pa so se ujeli v te mreže in
odtlej Italija figurira kot naša
zaščitnica in pokroviteljica. Kot
Albaniji..."Seveda bi bilo ob tem
zanimivo slišati tudi "uradno"
mnenje v zvezi s slovenskimi av-
tocestnimi prioritetami,
predvsem pa odgovor na čedal-
je bolj pogosto vprašanje, ali
takšno naša ravnanje ne pomeni
morda plečevanja "dolga" Italiji
in Vatikanu, za nekater njune
"usluge" ob slovenskem osamo-
svajanju.
POSIUEVANJE
UUDI
V Kopru pa se ravno te dni
ukvarjajo še z enim primerom
"slovenskega nerazumevanja.
Sedanjo občino Koper naj bi -
po sklepu Ustavnega sodisča -
razbili na štiri nove občine, pri
čemer bi Koper postal znatno
manjša mestna občina. Koprska
"posebnost" pa je v tem, da so
se prebivalci enkrat (na referen-
dumu) že večinsko izreli proti
drobitvi sedanje občine, ker vidi-
jo svojo "perspektivo" ravno v
takšni občini.
Nekdanji župan mestne občine
Koper in sedanji poslanec
ZLSD, Aurelio Juri, je te dni opo-
zoril, daje pred tremi leti 86 od-
stotkov volilcev glasovalo za
enovito mestno občino Koper in
da med 23 krajevnimi skupnost-
mi ni bilo niti ene, v kateri bi se
več kot 30 odstotkov volivcev
odločilo za drugačno teritorialno
ureditev. "Državni zbor se je ta-
krat s takšnim referendumskim
izidom sprijaznil, medtem ko mu
Ustavno sodišče ni sledilo in je
kasneje v znani odločbi zapisa-
lo, da sedanja mestna občina
Koper po svojem območnem
oblikovanju mmočno in očitno
odstopa od ustavno določenega
koncepta... Kajso si o tem mislili
njeni prebivalci, večine ustavnili
sodnikov ni zanimalo, v Kopru
pa smo se brezupno spraševali,
čemu rabi 138. člen ustave, k'
določa, da 'prebivalci...(in ne
drugi!) uresničujejo lokalno sa-
moupravo'. Ali je nx)žno ljudem
občine vsiliti?", se sprašuje Au-
relio Juri.
JakKoprhff
tednik - 21. AVGUST 1997
PO NAŠIH KRAJIH -11
POLENSAK/ PGD POLENSAK

Gasilci občine Dornava so
je združili v Gasilsko zvezo,
svoj prvi dan so praznovali na
polenšaku. Na prireditvi so
razvili tudi prapor Prosto-
voljnega gasilskega društva
polenšak.
V novi gasilski zvezi so sedaj
prostovoljna gasilska društva
Mezgovci, Zamenci, Polenšak in
pornava. Razvili so tudi nov
prapor PGD Polenšak, saj je
prejšni star že štirideset let. Ga-
silci občine Dornava bodo svoj
dan praznovali vsako leto v dru-
gem kraju. Zagotavljajo, da ved-
no tako uspešno kot letos, ko so
ob dobri kapljici in obloženih
mizah slavili pozno v noč.
Milan Krajnc
Gasilci PDG Polenšak
(foto: Nini)
BORL / KONČAL SE JE LETOŠNJI POLETNI FESTIVAL
Že tretja nasvidenje Borlu
Končal se je 13. Idriart, medkulturni po-
letni festival v Sloveniji, ki je že tretje leto
potekal na Borlu. V soboto je bil zaključni
koncert letošnjega festivala.
Pevski zbor in orkester iz nemškega Reut-
lingena sta pripravila oratorij svetovno zna-
nega grškega skladatelja Mikisa Theodoraki-
sa, z naslovom Hvaljeno bodi. Besedilo tega
ljudskega oratorija temelji na pesnitvi Hval-
jeno bodi, grškega pesnika Odysseasa Eltiysa,
ki je za to delo leta 1979 prejel Nobelovo na-
grado za literaturo. Mikis Theodorakis je av-
tor mnogih sklab, najbolj znana pa je njegova
glasba iz filma Grk Zorba. Trudi Rubingh,
koordinatorica fundacije Idriat, je ob zakl-
jučku povedala, da je v teh devetih tednih
prišlo veliko ljudi iz različnih koncev sveta.
ki so izmenjavali svoje izkušnje ter postali
prijatelji. Sodelovali so tudi z okoliškimi pev-
skimi zbori in slikarji, s katerimi so imeli
tudi skupno razstavo. Zeli, da bi se tovrstno
sodelovanje v prihodnjih letih nadaljevalo.
Zahvalila se je županu občine Gorišnica,
Slavku Visenjaku, za sodelovanje ter dodala,
da so dokumenti za podpis pogodbe o najemu
gradu pripravljeni. Potrebni so sicer še neka-
teri dogovori z ministrstvom za kulturo, da bi
tudi grad Bori vključili v prioritetni plan ob-
nove."Upam, da bomo v kratkem podpisali to
pogodobo. Sponzorji so nam obljubili, da
imajo pripravljeni denar za obnovo gradu," je
ob slovesu dodala Trudi Rubingh.
ms
TRNOVSKA VAS / IGRE DOBRE VOLJE

člani Strelskega društva
Trnovska vas so v Trnovski
vasi v petek, 15. avgusta, pri-
pravili 4. tradicionalne Igre
brez meja ali Igre dobre volje.
Letos se je v zahtevnih in
smešnih igrah pomerilo 13
ekip.
Tekmovalci so se pomerili v
sedmih igrah, prenašali so dek-
le, na čelu nosili jabolka, sadili
krompir, v ustih mleli jabolka
in potem iz njih iztiskali sok,
jedli slive in s koščicami "strel-
jali" na cilj, v kadi, napolnjeni
z vodo iskali predmete. Veliko
smeha je povzročila igra z nas-
lovom selitev sedeža občine.
Igralci so namesto papirja pre-
našali opeko. Zmagala je ekipa,
ki je prva preselila sedež na
drugo lokacijo in nazaj.
Da so bile igre bolj zanimive,
so prskrbeli z vodnimi
razpršilci, ki so igralce ovirali
in povzročili na tekmovalnem
prostoru veliko blata. Za pra-
vilnost poteka iger so skrbeli
sodniki, ki so sodili korektno,
tekmovalci pa so se tudi zave-
dali, da je vse skupaj igra. Zma-
gala je ekipa GIFAS. Predsed-
nik SD Trnovska vas, Mitja
Kovačič, je dejal: "Namen iger
je smeh in zabava, da ob tem
pozabimo na vsakdanje tegobe
ter se čimbolje spoznamo. Če
to dosežemo, bomo dosegli
svojo zmago." Zagotovo jim je
uspelo.
Zmagoslav Šalamun
Eden od zanimivih prizorov iger dobre volje
V Skorbi so minuli vikend
praznovali petnasjto obletnico
tamkajšnega doma krajanov.
Slovesnost ob tej priložnosti
sta pripravila Vaški odbor in
Kulturno društvo.
Vedno več kulturnih društev
Po vaseh se ponovno prebuja,
^no takšnih je tudi v Skorbi, nje-
gov predsednik je Ivan Ogrinc.
C^ruštvo je sedaj zelo aktivno, saj
ima v svojih vrstah gledališko
^^kcijo, moški oktet in skupino
liudskih pevk. Svojo umetniško
Ustvarjanje pa so pokazali tudi
proslavi, ki jo je spremljala
''azstava kuharskih dobrot, sta-
'^^ga orodja vaških obrtnikov,
starega kmečkega orodja in pri-
pomočkov. K razstavi so dodali
^ film o gradnji doma in fotkro-
niko njegove gradnje. Priredi-
tev so zaključili s tekmovanjem
koscev, vlečenjem vrvi in
polžjimi dirkami za otroke. Da
pa so domov res odšli vsi srečni
in zadovoljni je poskrbel bogat
srečelov.
Milan Krajnc
ORMOŽ / KOMUNALNO PODJETJE GRADI
Pmnužc v no¥Kh pnstonh
Komunalna podjetja imajo v
večini slovenskih mest zaradi
številne mehanizacije in na-
rave dela svoje prostore nekje
na robu mesta. V Ormožu pa
ni tako. Komunalno podjetje
ima svoj sedež prav v središču
mesta, iz tega razloga in da
zagotovijo 60 zaposlenim
boljše pogoje dela, so pričeli z
gradnjo novega poslovno go-
spodarskega objekta na Har-
deku.
Gradnja, ki jo izvajajo kar
sami, poteka fazno. Hitrost
gradnje je odvisna od financ in
seveda tudi od časa, ki ga imajo
na voljo. Prva naloga podjetje
je namreč preživeti na trgu,
šele nato pride na vrsto nov ob-
jekt, je povedala direktorica
podjetja Pavla Majcen. Objekt
ima dve etaži s 300 kvadratni-
mi metri površine. Najprej
bodo usposobili pritličje, kjer
bodo prostori za operativne de-
lavce, skladiščni prostori za
mehanizacijo, delavnice, gar-
derobe, jedilnice in podobno.
V drugi etaži pa bodo uredili
poslovne prostore.
vki
Nova zgradba komunale naj bi pričela služiti namenu v
zimskem času.
STUDENICE/ ZUNANJOST SAMOSTANA JE DELNO UREJENA
Vdi«! posgmKifmmm iM
Opuščeni ženski samostan v Studenicah, z vso svojo bogato
in razgibano zgodovino še danes buri domišljijo. Prvič ga
omenjajo 1249. leta in je v naročju Boča, ki se dviguje za njim
dajal sprva zatočišče redu dominikank. i782.1eta je cesar
Jožef II. samostan razpustil in v začetku 19. stoletja je bil že
v zelo slabem stanju. V sredini prejšnjega stoletja dobi nove-
ga lastnika, ki da zgraditi zunanji trakt. Po menjavi treh last-
nikih ga 1892. leta kupijo spokorniške magdalenke iz pruske
Šlezije, ki se tod naselijo.
Po ponovnem razcvetu sa-
mostana je k propadanju svoje
prispevala tudi doba nemške
okupacije. Po končani drugi
vojni so se nune trudile spravi-
ti samostansko gospodarstvo
ponovno v stare tirnice, vendar
jim je bilo marca 1948. z
odločbo okrajne komisije za
agrarno reformo to onemo-
gočeno. Pravi propad pa se je
pričel slabo leto kasneje, ko so
9. maja 1949 morale nune sa-
mostan zapustiti. S sabo so
smele vzeti samo najnujnrejše,
mater prednico Jožefo Murko-
vič pa so kasneje pa slovenjebi-
striškem sodišču obsodili na
leto dni zapora s prisilnim de-
lom in zaplembo celotnega sa-
mostanskega premoženja. Kaj
vse se je kasneje dogajalo v sa-
mostanu, je bolj ali manj zna-
no, očitno pa je, da je stavba iz
leta v leto propadala. V prete-
klosti je bilo nekaj zamisli in
tudi poskusov kako vse skupaj
oživeti, vendar je bolj ali manj
ostalo pri besedah ali na papir-
ju. Lansko leto pa je prišel ce-
lotni zaščiten samostanski
kompleks s cerkvijo sv. Treh
kraljev pod odkrilje države.
Bistiška kulturna srenja, kjer
se je takrat že izoblikoval Za-
vod za kulturo, se je trudila in s
pomočjo občine ter deloma
države uspela narediti nekaj
posegov. Najprej so imenovali
komisijo za revitalizacijo stu-
deniškega samostana ter si za-
dali naloge, ki so dolgoročnega
značaja. Med člani omenjene
komisije so tudi domačini, za-
posleni na Zavodu za kulturo
Slovenska Bistrica, predstavni-
ki občine, ministerstva za kul-
turo, škofije ter Zavoda za va-
rovanje naravne in kulturne
dediščine iz Maribora. Med
prvimi opravili je bila zamen-
java kritine na cerkvi sv. Treh
kraljev, na ostalih delih samos-
tanskega kompleksa pa so
ostrešja obnovili že prej, nato
pa so pričeli z javnimi deli ure-
jati najbližjo okolico samosta-
na. Če smo pred dobrim letom
hodili okoli cerkve in samosta-
na po ozki potki, vse naokoli
pa je bila visoka trava, koprive,
bezeg in drugo, v strahu, da se
ne srečaš s kakšnim plazilcem,
ki zaradi motenja njegovega
miru ne bo najbolj miroljuben,
je to letos povsem drugače.
Skoraj verjeti ne moreš, kaj
lahko naredijo pridne človeške
roke. Predvsem južna stran sa-
mostanskega vrta, ki se konča v
dolini pod naročjem Boča, je
danes očiščena. Podrli so tudi
senčno uto, ki je bila samo še
spomin na nekdanje, za samos-
tan boljše čase ter očistili sa-
mostanko obzidje, ki je že na
večih mestih kazalo očitne zna-
ke propadanja. Danes je pogled
na ta del samostanskega
ozemlja prijeten in kljub vse-
mu daje videz urejenosti. Po-
pravljati in prezidavati so
pričeli tudi samostansko ob-
zidje in ga do začetka letošnje-
ga avgusta, ko so tudi delavci
javnih del odšli na dopust, ob-
novili že lep kos. Iz starega
dela samostana so uspeli izseli-
ti zadnjo stanovalko ter ji našli
zatočišče v poljčanskem domu
za ostarele. Delavci javnih del
so očistili tudi vso navlako v
starem delu samostana, kamor
so stanovalci odlagali vse tisto,
česar niso potrebovali, prav
tako pa tudi prostor, kjer so
imeli mladi "disco klošar". Da-
nes so ti prostori v prvi vrsti
zaradi varnosti, kajti stropovi
so ponekod že v takšnem stan-
ju, da se lahko kaj hitro zrušijo,
zaklenjeni. Še vedno pa ni ure-
jena okolica samostana ob po-
toku, ki teče ob njegovem za-
hodnem robu. To bodo opravi-
li jeseni, seveda, če bodo javna
dela potekala še v takšnem ob-
segu, kot so bila doslej. V sa-
mostanu pa kljub vsemu še
vedno prebivajo tri družine. Z
Nežo Planinšek, eno med nji-
mi smo se zapletni v pogovor,
ko je pred samostanom, kjer v
nekdanjo ribogojnico z velikim
curkom teče najbolj čista voda,
prala zelenjavo. Povedala je, da
živi v samostanu že trideset let.
Na vprašanje, kakšno je to nje-
no stanovanje, izvemo, da vse
prej kot dobro, plesnivo, ven-
dar pa bi rada imela, če jo bodo
iz samostana skupaj z drugima
dvema družinama ižselili in to
se bo menda zgodilo še to je-
sen, stanovanje kje v bližini,
kajti na okolico in ljudi se je v
teh letih navadila. V bližini
ima vrt, čez dan pa ji delajo
družbo kokoši in tudi muce, ki
smo jih v samostanskem kom-
pleksu srečali kar nekaj. Kljub
dotrajanosti stavbe pa prihaja v
Studenice še vedno veliko lju-
di, ki jih zanima, kaj se tod do-
gaja. Posebej privlačna je oko-
lica z obiljem vode. Z njo se
srečaš že pred vhodom v sa-
mostan, njeno obilje lahko slu-
tiš tudi pri živahnem zvenu po-
toka, pa na prvem notranjem
dvorišču pri vrelcu milosti ali
nunskem bajerju, enako skriv-
nostnem nekoč in danes.
Besedilo in posnetek:
Vida Topolovec
Dvoriščna stran kompleksa cerkve in starega dela samos-
tana. Lansko leto je bilo tod še skoraj neprehodno
grmičevje, koprive in drugo. Letos je vse očiščeno,^na
majhnem ognju pa kurijo še zadnjo suho travo.
12 - OD TOD IN TAM
21. AVGUST 1997 ■ TEDNIK
DEVINA / HIŠA VKLENJENA MED MAGISTRALKO IN AVTOCESTO
Mali etno park z obiljem rož je pravo nasprotje gradbišča na drugi strani ceste.
Ko se pelješ iz Pragerskega pro-
ti Slovensla Bistrici, je na desni
strani ob Veleniku in pod avto-
cesto, domačija Jozičevih. Pog-
led pritegne majhen etno park z
obiljem rož. Avtor je Maijan
Jozič, ki je pred leti pričel zbirati
razne stare predmete in jih raz-
stavljati, žena Olga pa jih je okra-
sila z obiljem cvetja. Marsikdo
bo rekel, da je kičasto, vendar je
to pravi obliž za oči ob pogledu
na razrito cestišče na desni stra-
ni. Gradbeni stroji, kjer nastaja
desno od njihove hiše križišče z
magistralko in priključkom na
avtocesto, promet po magistral-
ki, ravno ob njihovi hiši nastajajo
kolone vozil, pa promet na avto-
cesti severno od hiše, ustvarjajo
ropot, ki ga je težko opisati. Na-
potim se k Jozičevim, ^ se pogo-
vorimo, kako sploh lahko živijo v
vsem tem hrupu in izpušnih pli-
nih.
V pogovr se zapletem z gospo-
dinjo Olgo, ki pove, da so njeni
starši prišli na Pokoše iz Stojncev
pri M^kovcih in 1956. leta tukaj
kupili hišo s sedmimi hektarji
zemlje. Ko so pričeli graditi Slove-
niko, sedanjo avtocesto, jim je
nova prometna povezava razdelila
posestvo. Tako imajo danes samo
še 30 od nekdaj 70 arov gozc^ prav
tako je avtocesta pogoltnila del
njiv, del pa se jih nahaja na drugi
strani avtoceste.
"Promet po avtocesti poteka ne-
prekinjeno noč in dan, vendar se
med 23. uro zvečer in 3. uro zjutraj
toliko imiiri, da lahko zaspiš,"
pove za začetek Olga. Izvem tudi,
da so za priključek na avtocesto na
drugi strani magistralke prodali
DRASU še 46 arov zemlje, za kar
so jim, kot zatrjuje Olga, dobro
plačali.
V tem trikotniku so tri hiše, nji-
hova ter še dve na spodnji strani
ceste. Sosedje preko ceste so se
želeli odseliti, vendar niso uspeli.
Menda bi morali vsi trije nastopiti
bolj enotno, potem bi pri DARSU
uspeli tako eni kot drugi. Za pro-
tihrupno ograjo pri Jozičevih niso
hoteli shšati. Olga pravi, da bi bili
potem tako kot v timelu, sedaj pa
vsaj lahko vidi sosede preko ceste,
si pomahajo in "veš, da je nekje
neki človek".
"Mi smo vztrajali, da ostanemo
tukaj, predvsem mož Marjan se tu
dobro počuti, kljub temu, da ima-
mo hišo v mestu Slovens^ Bistri-
ca. Pravi, da so tam hiše preveč
skupaj, tukaj pa ima ravno dovolj
prostora. DA^ nam bo dal denar
za demit fasado na južni strani hiše
in protihrupna okna. Pa kaj vse to
pomaga, če pa se hiša trese," niza
Olga njihove probleme.
Ko bodo na drugi strani ceste
zgradili priključek na avtocesto z
vso pripadajočo infrastrukturo in
bodo stroji utihnili, promet pa ste-
kel ponovno nomialno, menda
takšnega hrupa ne bo več, tako jim
zatrjujejo tu^ pri DARSU, samo
Olga tega preprosto ne verjame
več. Nekako so se vdali v usodo.
Boli jo samo to, da jim je pri pogo-
vorih z DARSOM občina premalo
stala ob strani.
ETNOLOŠKI PARK JE
MARJANOVPONOS
Da se ne bi pogovarjali samo o
hrupu in cesti, ki jim je tako usod-
no začrtala življenje, sva z Olgo
načeU pogovor o zelenju in rož^,
ki jih je polno okoli njihove hiše.
Vse skupaj se je pričelo bolj nakl-
jučno. Mož Marjan je pričel zbirati
starine, danes ima razstavljenih
preko 50 starih predmetov, ona pa
je povsod, kjer je to mogoče, zasa-
dila rože.
Kljub temu, da je veliko prome-
ta, pa se ljudje pogosto ustavljajo
pri njih in si ogledajo ta mali park,
ki je v primerjavi s cesto pravi bal-
zam za oči. Olga je povedala, da
najpogosteje prihajajo Nemci, Av-
strijci in Italijani, ker so vsem všeč
rože in obilje zelenja. Tudi naj-
denčke imajo pri njih. To so muce,
ki se zatečejo k njim, prav tako pa
je najdenka tudi prička Lajka, ki
so jo pred dobrim letom k njim
pripeljali mladi kolesarji. Naredili
so ji spodoben boks, da ne teka
naokoli in sedaj vsa zadovoljna
živi pri njih. Seveda je bil ob mo-
jem obisku pri njih še nekdo, ki ga
ne gre prezreti. To je njihov vnuk
Alj^ ki je poleti pri babici na
počitnicah. Zanimivo je, da ga bolj
kot promet zanimajo domače žive-
li. Dobro se razume s psičko, mu-
cami, kokošmi, še posebej pa z ma-
limi pujski.
Besedilo in posnetka:
Vida Topolovec
Olga Jozič z vnukom Aljažem na verandi vikendice, v ozad-
nju avtocesta.
Amur je tehtal 23 kilogramov
Mimo roko in še nekaj sreče zraven je pred nekaj tedni imel ribič Janez
Horvat iz Bukovcev, ko je iz ribnika na Pragerskem potegnil amurja ve-
likana. Iz vode sta mu v večernih luah ribo velikanko pomagala potegniti
prijatelja Tone in Franc, i»tem pa je prišlo na vrsto tehtanje in me^enje.
Amur je bil dolg 119 centimetrov in težak 23 kilogramov. Srečni ribič je
ribo ra^elil m^ prijatelje in znance.
TM
VAREJA/ OBNOVLJENA BUSCEVA KAPELA
Kapela zaebilube
Ob cesti Videm - Lesicovec stoji edina icapeia v Vare*
ji. Zasnovana je bila že leta 1918, ico se je iz vojne
srečno vrnil domačin Andrej Krajnc, ici se je v naf*
težjih dneh zaobljubil, da bo v zahvalo sveti družini
postavil kapelo, če bo ostal živ.
Le nekaj dni pred vmitijo je nje-
gova žena Marija prejela sporočilo
da je mrtev, potem pa se je nenado-
ma pojavil na hišnem pragu. Nje-
gova zaobljuba je zgovorna priča
krščanske preteklosti in vernosti
slovenskega in haloškega človeka,
ki sta se pokazali tudi pri sedanji
obnovi svetega znamenja. Kronika
župnije Videm pri Ptuju navaja, da
je bila kapela prvič blagoslovljena
leta 1923, kar priča, da je verjetno
za tisti čas njena gradnja pomenila
veliko odpovedi za družino za-
obljubljenca, saj je od zasnove do
realizacije preteklo kar 5 let. V is-
tih zapisih se pojavi leta 1952, ko
so neznanci iz nje ukradli kip Je-
zusa, izginila pa sta tudi angela.
Pobudnica obnove in hčerka
postavitelja kapele, Lojzka Murko
iz Tumišča, je v zadnjih letih z
močno željo po obnovi znamenja
pritegnila k sodelovanju nekaj so-
rodnikov, posebej sta zaslužna
nečakinja Vida in njen mož Mar-
jan Redi, ki sicer živita v Izlakah.
Celo od tam sta pripeljala primer-
no kamenje, s katerim so postavili
visoko zaščitno steno v hrib, okoli
kapele, v kateri sveto družino ob-
dajata sliki z leve in desne strani;
zanimiva prizora za-
obljubljenčevih najtežjih trenut-
kov v vojni in najsrečnejših, ko se
je vrnil in z očmi že od daleč objel
svoj dom. Sliki je naslikal in kape-
lo prabarval Janez Kovač, slikar iz
Izlak. V prisotnosti še štirih du-
hovnikov je na dan po velikem
šmarnu slovesen blagoslov opravil
domači župnik, pater Emil
Križan, dva dtihovnika iz Izlak pa
sja kapeli podarila nov kip Jezusa.
Župnik je v nagovoru številnim
prisotnim sorodnikom in po-
vabljencem poudaril, da imamo
Slovenci lep kos zemlje, podobo
raja v srcu Evrope. Stoletja sta
hišica in cerkvica na njej iskali
prostor in zemlja je namignila, da
je vesela in zadovoljna, če bo tam
in tam človeku, tam in tam pa
Bogu domek. Zato skoraj ni slo-
venskega človeka, ki ne bi kdaj za-
pel: ^ hribček bom kupil, Oj
hišica očetova. Preljubo veselje in
Cerkvica vrh gore. Za te pesmi bi
lahko rekli, da vzbujajo domo-
tožje. "Zemlja, ki ne rodi domo-
tožja ni naša", je še poudaril žup-
nik Križan. Zato so po blagoslovu,
ki ga je spremljajo ubrano petje vi-
demskega župnijskega zbora z Da-
rinko Planteu primemo proslavili
dogodek pod velikim šotorom na
dvorišču Drevenškovih v Vareji,
kjer je sicer bila domačija
Buščevih in dokazali, kako zelo
naša je ta zemlja, saj so domače pe-
smi še dolgo v noč odmevale prek
dragocenih in po blagoslovu po-
novno posvečenih haloških gričev.
Frenk Muzek
TRNOVSKA VAS / DR. MIRKO TOŠ NA OBISKU V DOMOVINI
Poletje je čas, ko se nekateri odpravijo na moije ali v pla-
nine, naši rojaki po svetu pa čas dopustov izkoristijo za
obisk domovine. Tako je v Vitomarce, k bratu Borisu,
prišel dr. Mirko Toš, priznani otorinolaringolog, ki živi
in ustvaija na Danskem. Dr. Mirko Toš se je rodil leta
1931 v Vitomarcih. Po končani gimnaziji na Ptuju se je
odpravil v Ljubljano študirat medicino in študij leta 1957
končal. Še isto leto ga je želja po znanju in spoznavanju
sveta odpeljala v Nemčijo in potem na Dansko, kjer se je
zaposlil v bolnici v mestu Vejle.
Nato je služboval v bližini
Kobenhavna in ob delu opravil
13 izpitov, potrebnih za nostri-
fikacijo ljubljanske diplome.
Zatem je specializiral v otorino-
laringologiji na treh univerzi-
tetnih klinikah v Kobenhavnu
in leta 1966 postal specialist,
isto leto pa tudi doktor znanos-
ti. Leta 1967 je postal primarij,
takrat najmlajši primarij na
Danskem. Leta 1975 je postal
docent, v letu 1979 pa redni pro-
fesor na univerzi v danskem
glavnem mestu in šef univerzi-
tetne otorinolaringološke klini-
ke Gentofte, to delo opravlja še
danes. V strokovnih krogih je
znan po svojem raziskovalnem
delu, saj njegovo znanstveno
delo obsega skoraj 400 naslovov.
Na osnovi lastnega raziskoval-
nega dela je pred desetimi leti
opustil kajenje, razvil pa je tudi
translabirintalno kirurgijo
slušnega živca in klinika, ki jo
vodi, je vodilna v teh posegih.
Leta 1982 je prejel Kleinovo na-
grado, v tem času je bil tudi
predsednik otorinolaringo-
loškega združenja. Je edini, še
živeči častni član danskega ot.
društva.
Pravi, da je Slovenija zelo lepa,
najlepši kraj pa je Bled. Domo-
vino obišče vsako leto, o upo-
kojitvi še zaenkrat ne razmišlja,
saj pravi, da mu tega raziskoval-
no delo ne dopušča. Vsako leto,
ko pride v domovino, obišče ne-
kaj prijateljev zdravnikov v
Ljubljani, Mariboru in na Ptu-
ju.
Letos je obiskal tudi novo
zdravstveno ambulanto
Trnovski vasi, ki v občini
Destrnik - Trnovska vas deluje
od marca letos, v njej pa dela dr.
Franc Šuta.
Zdravnika sta se pogovarjala o
zdravstveni zakonodaji na Dan-
skem in v Sloveniji, o pacientih,
o metodah dela itd. Dr. Franc
Šuta ima tudi velike načrte, saj
pravi, da bo ob koncu letošnjega
leta postal zdravnik privatne
prakse. Dr. Mirko Toš pa je pO'
vedal, da sta sistema zdravstva v
Sloveniji in na Danskem pO'
dobna in meni, da nista slaba.
Toš tudi pravi, da slovensko
zdravstvo dobro pozna in je na^l
nekaterimi dosežki presenečen
Ob koncu pa je izrazil zado-
voljstvo, da se mladi, ambicioZ'
ni zdravniki, odločajo tudi
delovanje v manjših krajih SlO'
venskih goric.
Zmago Šalami"^
Dr. Mirko Toš na obisku v ambulanti v Trnovski vasi
f EDNIK • 21. AVGUST 1997
ZANIMIVOSTI - 13
JIRSOVCI / PRI DRUŽINI PIHLER
ljudje na vasi si izmislijo marsikaj, da bi olepšali in obogafili okolico svojih hiš,
nekateri pa si predvsem zaradi okrasja postavljajo tudi majhne gradove. Čisto
pravi zidani mali grad so pred tremi tedni postavljali Pihlerjevi v Jiršovcih 54. A
pri Destrniku, mojstovina pa je delo Alojza Vogrina iz Smolincev pri Lenartu.
Zanimivo je bilo izvedeti od
Ijod Pihlerjevim sploh ideja, da
50 si postavili mali grad pred
jiišo, kajti po besedah gospodar-
ja Janka Pihlerja so v družini že
nekaj let imeli takšno željo, so
pa majhne gradove videli že v
sosednji Avstriji. Še največ
težav so imeli z iskanjem moj-
stra, ki bi jim zgradil majhen
grad posebne oblike, kot so jo
nekoč opazili na enem od kole-
darjev. Več sreče so imeli šele le-
tos, ko jim je sorodnik predlagal
gospoda Ogrina, ki je pred tem
že naredil osem majhnih gradov
pri Lenartu in nekje v Juršin-
cih. Z mojstrom so potem opra-
vili nekaj pogovorov, kupili po-
treben material za gradnjo, pri-
peljali primerno kamenje iz
Oseka in letos poleti pričeli z
gradnjo. Pihlerjeva družina je z
veseljem pomagala pri delu in v
štirinajstih dneh je bil gradič
dokončan, sedaj pa mu manjka
samo še nekaj okrasja in bolj
urejena okolica.
Pri gradnji malega gradu so
Pihlerjevi porabili 20 vreč ce-
menta, veliko peska, kamenje so
morali razsekati na majhne
dele, mojster Ogrin pa jim je
postavil 2,5 metra visoko zgrad-
bico, dobra dva metra široko in
čisto na vrhu postavil še tri stol-
piče. "Vsa dela pri našem
majhnem gradu še niso
končana," je v pogovoru dejal
Janko Pihler."Radi bi naredili še
majhno jezero, ga zapolnili z lo-
kvanji, potko okrog gradu pa
smo tako že okrasili s cvetjem.
Pred gradom smo postavili
kamne, ki predstavljajo Triglav,
razmišljamo pa že o gradnji cer-
kvice in še kaj novega si bomo
izmislili v prihodnje. S tem ima
veselje cela družina, seveda pa
brez denarja ne moreš ure-
sničevati takšnih želja in moraš
zanje odšteti precej denarja. Na
oko je naš grad vabljiv tudi
mnogim voznikom, ki se vsak
dan vozijo mimo nas. Nekateri
so se pri nas že ustavili, naredili
kakšno fotografijo gradu in celo
vprašali če bi grad bili pripravl-
jeni prodati. To pa bi bilo težko
storiti, saj smo ga postavili na
trdne temelje."
Mladi Pihlerjevi družini je
grad v posebno zadovoljstvo,
všeč je tudi nekaterim v vasi,
spet drugi pa imajo o tem poseb-
no mnenje in pravijo, da je vse
skupaj kičasto. Samo vprašanje
je, kaj bi na to zgradbico sredi
vasi dejali strokovnjaki, ki si
tako prizadevajo ohraniti naše
podeželje bliže naravi, pa jim to
bolj malo uspeva.
Tekst in fotografija:
T. Mohorko
Gospodar Janko ob družinskem malem gradu.
LENART 7 KORESPONDENCNA SEJA OS
Zelena luiza CRPOV v Sve-
tem Juriju in Cerkvenjaku
v ponedeljek se je iztekel rok, do katerega so lenarški občinski
svetniki dajali pripombe na gradivo za 27.,korespondenčno sejo
občinskega sveta. Na dnevnem redu so imeli predlog sklepa o
prijavi na razpis za izdelavo razvojnih projektov CRPOV za del
območja KS Sveti Jurij in Cerkvenjak v Slovenskih goricah.
Za KS Sveti Jurij so svetniki že
pred časom sprejeli ustrezni sklep,
zdaj pa se mu pridružuje še KS Cer-
kvenjak. Tam so imeli veliko razvoj-
nih pobud, ki bi jih lahko najbolje
uresničili v programih CRPOV.
Vsak projekt je vreden 2,5 milijona
SIT, 50 odstotkov bo sofinancirala
občina Lenart iz proračuna za letos
in prihodnje leto. V KS Sveti Jurij
naj bi projekt zajemal naselje Par-
tinje in del Jurovskega Dola, v Cer-
kvenjaku pa celotno območje razen
Cogetincev in Ivanjskega Vrha. Ta
del je bil namreč vključen v projekt
CRPOV za KS Negova v sosednji
občini Gornja Radgona. Člani
občinskega sveta so za korespon-
denčno sejo dobili tudi predlog o
imenovanju projektnih svetov, ki
naj bi jih vodila tajnika KS. V Sve-
tem Juriju Samo Kristl in v Cer-
kvenjaku Jože Kraner. Člani pro-
jektnih svetov naj bi bili v Svetem
Juriju poleg Sama Kristla še Boris
Gričar, Milena Kokol, Rudolf Mil-
feelner, Stanislav Senekovič, Marija
Šauperl, Jože Škrlec in Ivan Špind-
ler. V Cerkvenjaku naj bi bili v pro-
jektnem svetu CRPOV poleg Jožeta
Kranerja še Vlado Čuček, Viktor
Domajnko, Ivan Firbas, Drago Pur-
gaj, Feliks Rajh, Milan Rajh, Stanis-
lav Toplak, Marjan in Mirko
Žmavc. V gradivu za sejo so med
drugim zapisali, da imajo v lenarški
občini s programi CRPOV veliko
pozitivnih izkušenj, največ v KS
Benedikt, kjer so prvi začeli s kon-
kretizacijo programov, pa tudi v KS
Voličina, kjer snujejo obetavne pro-
grame na področju sadjarstva, vino-
gradništva in turizma. Oba projekta
je podrpl odbor za kmetijstvo pri le-
narškem občinskem svetu, naložba
občine v izdelavo razvojnih projek-
tov CRPOV pa bi se kasneje vračala,
največ z udeležbo na številnih jav-
nih razpisih za sofinanciranje izved-
benih projektov. V Lenartu upajo,
da bodo na razpisu uspeli z obema
programoma in da bodo s tem raz-
vojne spodbude v Cerkvenjaku in
Svetem Juriju samo še podkrepili.
Svetniki so dobili še predlog sklepa
o pooblastilu odboru za poslovno
politiko za izbor izvajalca del pri ob-
novi vodovodnega omrežja v KS
Sveta Trojica.
M.TOŠ
CENTRALNA BORZNA DRUŽBA
poslovalnica KRONA Ruj
Posreduje pri prodaji in nakupu vseh vrst delnic na borznem in
i?vgn borznem trgu.
Vse informacije dobite na sedežu družbe, Potrčeva cesta 65,
2250 Ruj, ob delavnikih od 8.00 do 11.30 in 12.00 do 16.00 ali
na ®062 771-808, mob.041 678-322.
14 - NASVETI
21. AVGUST 1997- TEDNIK
Pandiinik
Iz skupine piodovk te dni zelo pogosto uživamo paradižnik
kot samostojno jed ali kot sestavino posamezne jedi. Tako
kot za večina piodovk, tudi za paradižnik velja, da za svojo
zorenje potrebuje veliko toplote. Paradžnik je značilna ze-
lenjava sredosemskih dežel in tako tudi pogosta sestavina
pribljubljenih in cenjenih zelenjavnih jedi. Jedem daje bar-
vo in aromo in se zelo dobro ujemajo s česnom, čebulo, ri-
bami, papriko in podobnimi sestavinami.
Vsekakor je hladni kuhinji ne-
pogrešljiv. Iz pradižnika si
lahko pripavimo okusne
osvežilne solate, okus solate
lahko popestrimo s pikatnim si-
rom, ki ga narežemo na kocke, s
kolobarji čebule ali oliv ali z
vloženimi sardelami. V kolikor
med paradižnik pomešamo sir
in olive, pripravimo dresing za
solato iz olivnega olja, soli, po-
pra in kisamo z limoninim so-
kom. Za boljši okus lahko doda-
te tudi na kose narezano oranžo,
ter potresete s sesekljanim ko-
marčkom.
Iz zrelega paradižnika si lahko
pripravite tudi paradižnikov
pire in ga ponudite na rezinah
avokada, kot hladno začetno
jed. Pradižnikov pire pripravi-
mo tako, da mesnati paradižnik
potopimo za 10 sekund v vredo
vodo, ga vzamemo iz vode in
olupimo. Olupljenega narežemo
na male kocke in ga s pomočjo
paličnega mešalnika zmiksamo
v gosto zmes. Dodamo 1 žlico li-
moninega soka, sol, poper, kislo
smetano in sesekljani česen. Za
1,5 kg paradižnika potrebujemo
1/4 litra kisle smetane in 3 stro-
ke česna. Posebej v vodi
namočimo 12 listov želatine, ki
jo nad vročo vodo stopimo in
počasi, med mešanjem, priliva-
mo pradižnikovemu pireju. Pire
postavimo v hladilnik in ponu-
dimo. Lahko ga ponudimo na
rezinah avoakda in zraven prili-
jemo še hladno zelenjavno oma-
ko, ponudimo ga lahko tudi zra-
ven hladnih ribjih jedi ali z
njim nadevamo trdo kuhana jaj-
ca. Paradižnik, narezan na ne-
koliko debelejše kolobarje,
lahko spečemo tudi na žaru.
Lahko pa si prirpavimo tudi pi-
kantne paradižnikove rezine.
Pripravimo jih tako, da ločimo
6 rumenjakov od beljakov, ru-
menjakom dodamo 4 velike
žlice paradižnikovega pireja ali
mezge. Beljakom dodamo
ščepec soli in jih stepemo v trdi
sneg. Rumenjakom prisipamo
10 dekagramov gladke moke,
premešamo, ter dodamo še trdi
sneg beljakov. Beljake enako-
merno premešamo s pomočjo
kulanice. Pripravljen biskvit
vsipamo v pekač, ki smo ga
obložili z maščobnim papirjem.
Pečemo pri temperaturi 190 C,
12 do 15 minut. Kremo pripra-
vimo tako, da paradižnik za 10
sekund potopimo v vročo vodo
in ga olupimo, nato ga
narežemo na male kocke. Upo-
rabimo 45 dekagramov para-
dižnika. 50 dekagramov skute
pretlačimo, ji dodamo sol in po-
per, narezani drobnjak in dobro
premešamo. Na koncu dodamo
na kocke narezani paradižnik.
Ohlajen biskvit prerežemo tako,
da dobimo tri enakomerne dele.
Spodnjo plast pečenega testa
premažemo s polovico pripravl-
jenega nadeva, prekrijemo s
plastjo testa, ponovno pre-
mažemo z nadevom in pokrije-
mo z zadnjo plastjo testa, ki naj
bo čim bolj ravna. Eno četrtino
nadeva si lahko hranimo za ko-
nec in na vsako rezino s
pomočjo dresirne vrečke stisne-
mo majhen kupček nadeva, na
katerega lahko položimo deko-
rativni paradižnik. Serviramo
na servirnem krožniku, z listom
zelene solate, čez katerega preli-
jemo osnovni solatni dresing in
potresemo z narezanim
drobnjakom.
Paradižnik pa lahko tudi kon-
zerviramo, celo zelenega. Iz nje-
ga si lahko pripravimo tudi pa-
radižnikov sok, kečap, mezgo
ali ga samo zmrzne-
mo in ga kasneje
uporabimo pri ku-
hanju juh in omak.
Nada Pignar,
učiteljica kuharstva
ZAKON O KMETIJSKO GOZDARSKI ZBORNICI

v Sloveniji se je začel drugi krog sprejemanja zakona o
Kmetijsko gozdarski zbornici. Zakon je bil sicer že v dru-
gem branju in na ta način v postopku sprejemanja. Nova
vladna koalicija je pripravila nov predlog zakona, ki je bil
objavljen v zadnjem poročevalcu.
Gre za povsem spremenjen pred-
log zakona. Po novem predlogu se
ustanovi ena kmetijska zbornica,
ki ima sedež v Ljubljani. Zborni-
ca bo centralno organizirana,
predvidene so območne enote, ki
pa v besedilu zakona niso defini-
rane. Območne enote bi naj
določil statut, ki ga bo sprejel svet
zbornice. Postavlja se vprašanje
primernosti takšne organizacijske
oblike zborničnega organiziranja.
Kmetijstvo v Sloveniji ima zaradi
naravnih danosti zelo različno
strukturo in nivo proizvodnje.
Podnebne razmere so zelo raz-
lične, kar je tudi vzrok tako pestre
pridelave kmetijskih ktiltiu:. Zara-
di tega so tudi interesi kmetij na
posameznih območjih zelo raz-
lični. Bistveno drugačne zahteve
so na primer priinorskih kmetij
od prekmurskih. Če izhajamo iz
tega dejstva, bi bilo veliko bolj
primemo, da bi imeli območne
Kmetijske gozdarske zbornice, ki
bi se povezovale na državnem ni-
voju. Na ta način bi lahko zbomi-
ce ob primemi bodoči regionalni
politiki, igrale svojo vlogo na lo-
kalnem nivoju. Volitve sveta
zbomice bodo po volilnih enotah.
ki pa v zakonu niso definirane. O
volitvah svetov območnih enot
zakon ne govori. Kako učinkovito
bodo zastopali izvoljeni svetniki
iz območne volilne enote kme-
tijstvo tega območja, lahko pri-
merjamo s sestavo in delovanjem
državnega sveta. Dmga zadeva, ki
se mi zdi zelo pomankljiva je ta,
da v zbornici ne bo organizirana
tudi predelovalna industrija. V
tem primeru bi se lahko kmetijst-
vo s predelovalno industrijo us-
klajevalo in dosegalo boljše pogo-
je. Tretja zadeva pa je čisto lokal-
ne narave. Pri obravnavi prejšnje-
ga predloga je bil oblikovan
amandma za sedež območne kme-
tijske gozdarske zbomice na Ru-
ju. Pri novem zakonu ni definira-
nih območnih enot. Izgleda, da so
prevladali višji politični interesi
obeh vladnih strank in ni prišlo
do dogovora o sedežih območnih
enot. Na Ptuju je bilo s sklepom
Mestnega sveta potrjeno, da vse
parlamentarne stranke podpirajo
sedež območne zbornice na Ptuju.
Upam, da bo pri obravnavi zako-
na o Kmetijski gozdarski zbomici
v parlamentu prišlo do jasnega
sklepa o sedežu območne zbornice
na Ptuju. Strokovne sltižbe in
kmetijstvo tega območja vsekakor
potrebujejo sedež zbomice na
Ptuju.
Pripravil:
Peter Pribožič, dipl. ing. kmet.
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / t V VRTU m V VRTU * V VRTU * V VRTU *
Vrt Že dobiva jesensko podobo
Po velikem šmarnu bi naj
bili vsi pridelki in plodovi, ki
jih pridelujemo v vrtu, že
užitni in uporabni. To pa
hkrati že naznanja prihod ra-
dostne in vesele jeseni. V
vrtu rahel vetrič že šelesti z
listi sadnega in okrasnega
drevja, vonj po zorečem
sadju, zelenjavi in vrtninah,
ter cvetje, ki se spreminja v
semenice, spreminjajo nje-
govo podobo iz dneva v dan
tako, da je vstopati vanj vse
bolj radostno in veselo.
V SADNEM VRTU zore
srednje zgodnje sorte jablan
in hrušk. Zorenje sadja v
domačem nasadu je z radost-
jo pričakovan čas, v katerem
se pričnemo pripravljati na
obiranje in spravilo pričakova-
nega pridelka. Srednje
zgodnje vrste sadja so že
sposobne za krajšo hrambo v
prostoru, ki bi naj imel ustalje-
no nekoliko nižjo temperaturo
in primerno vlago. Kako dolgo
bo sadje vzdržalo sveže v kleti
ali priročnem prostoru, je od-
visno: od sadne vrste in sorte,
stopnje zrelosti, zdravstvene-
ga stanja plodov, načina spra-
vila in rokovanja z njim iz dre-
vesa do hrambe, ter priprave
samega prostora. Ne glede
na količino in raznovrstnost
plodov, ki jih želimo hraniti,
mora biti sadje obrano v dre-
vesni zrelosti, nikakor ne prez-
relo. Shrambo pred tem do-
bro očistimo in prezračimo,
po potrebi pa tudi prebelimo.
Sadja, tudi najmanjših količin,
ne hranimo skupaj z drugimi
materiali ali kemikalijami. Sad-
je je dovzetno za tuje vonjave,
pri čemer lahko izgubi na svoji
pristni aromi in okusu, lahko
pa postane tudi neužitno. V
sadovnjaku sproti pobirajmo
na tla padlo sadje in pre-
prečujmo, da bi se skozi sa-
moodpadlo sadje širile gli-
vične in bakterijske bolezni na
zoreče in zdravo sadje na dre-
vesu. Nagnito, predčasno od-
padlo sadje neškodljivo od-
stranimo, najbolje je, da ga
zakopljemo. Iz odpadlega
sadja, ki je zdravo in je v tem
času že doseglo drevesno
zrelost, lahko izdelamo naj-
različnejše sadne proizvode v
predelani obliki in ga tako ko-
ristno porabimo. Sadne krhlje
je mogoče pripraviti na naj-
preprosejši način z vsako, tudi
najmanjšo količino nabranih
plodov.
V OKRASNEM VRTU av-
gusta razmnožujemo večino
vrst okenskih in balkonskih
rastlin. Razmnožujemo jih s
potaknjenci, saj na ta način
enostavno pridelamo nove
sadike, ki so v dednih lastnos-
tih povsem enake matični
rastlini. Potaknjence režemo
avgusta zato, ker je večina
okenskih in balkonskih rastlin
v tem času v fazi počitka, ko
se je njihovo bogato cvetenje
za krajši čas nekoliko zausta-
vilo. Poganjki so v tem času v
najprimernejši razvojni fazi, ko
niso niti premladostni in pre-
mehki, niti stari kavi in že ole-
seneli, saj se takšni tudi naj-
lažje vkoreničijo. Narezane
potaknjence je dobro pred sa-
jenjem na vkoreničenje,
pomočiti v posebej pripravljen
kemičen pripravek, stimulator
rasti, ki vsebuje snovi za po-
spešitev vkoreničenja in raz-
kužilo, ki preprečuje na reza-
nem mestu okužbe z gnilobo.
Med temi pripravki je najbolj
poznan NEOKOR. Potaknjen-
ce posadimo v plitvo mešani-
co šote in peska ali zemlje in
peska, ali posebej pripravlje-
ne substrate. Vodenke, olean-
dri, hibiskusi in nekatere dru-
ge vrste posodovk, pa se že
dobro vkoreničijo, če jih
vložimo v vodo. Ukoreninjene
potaknjence posadimo v
znanje ustrezno prst v lončke,
kjer jih z dognojevanjem, red-
nim zalivanjem, varstvom
pred rastlinskimi boleznimi in
škodljivci in ostalo rastlinsko
nego, pripravimo na uspešno
prezimitev.
V ZELENJAVNEM VRTU
imamo pri pridelovanju solate
endivije v tem času največ
nevšečnosti z 'glivično rastlin-
sko boleznijo - črno listno pe-
gavostjo. Črna listna pega-
vost na endiviji je nevarna
rastlinska bolezen, ki lahko
pridelek povsem uniči. Spoz-
namo jo po sivkastih do črnih
pegah, ki se od majhnih pik
razširijo na vso listno
površino, najprej na zunanjih
in starejših listih, nato pa
sčasoma na vso solatno roze-
to. Gliva se najhitreje širi pri vi-
soki zračni vlagi in temperaturi
od 25 do 27 C, kar je značilno
za avgustovsko vreme, ko
prevladi^ejo vroči in soparni
dnevi. Črno listno pegavost
endivije preprečimo ali bistve-
no omejimo z ustrezno in po-
polno rastlinsko higieno. Ker
se bolezen prenaša že s se-
menom, sejemo le zdravo in
razkušeno seme. Posevek ne
sme biti pregost in zaplevel-
jen. V sušnem obdobju, ko
moramo nasad zalivati, to sto-
rimo le v jutranjih urah, da se
listi kolikor toliko, hitro
posušijo. Ne pretiravajmo z
gnojenjem z dušičnimi gnojili.
Zunanje napadene liste sproti
odstranjujemo. Za preprečitev
okužbe posevka ali nasada en-
divije pred črni listno pegavost-
jo, gredo najprej zalijemo z
enim od preventivnih fungici-
dov: dithanom, antracolom ali
polyramom, kar storimo z
ročno vrtno zalivavko. Po dveh
tednih pa nasad poškropimo v
koncentraciji, kot je navedeno v
navodilih, z enim od prej pripo-
ročenih pripravkov.
Miran Glušič ing. agr-
PRIPRAVUA MAO. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. /
NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 134. NAD
Stmrmnje in simrosi
OSAMLJENOST IN IZRABA PROSTEGA ČASA STAREJŠIH
Mlajši ljudje mislijo, da je
upokojitev neki trajni dopust
V	resnici pa je upokojitev le
redko dopust v tistem smislu,
kot ga razumejo zaposleni.
Kaj rado se lahko z^odi, da
star človek ne ve, kam s
časom. To, o čemer mladi
sanjajo, to je, imeti cel dan
zase, postane v starosti reden
pojav, ki ne prinese onega za-
dovoljstva, kot ga v mladosti
pričakujemo.
Namesto tega je prosti čas v
starosti pogosto vir dolgočasja,
resignacije in nezadovoljstva.
Vzrokov za tak negativen po-
men prostega časa je več:
-	Prosti Čas v starosti je v
bistvu rezultat prisile. Starejši
se ponavadi ne odločajo po
svoji volji za prosti čas, pač pa
o tem odločajo drugi;
-	Ker se prosti Čas ne izmen-
juje z delovnim časom, iz-
gublja za ljudi psihološko
privlačnost;
-	Namesto priprave in pos-
topnega prehoda nastopi ce-
lodnevni prosti čas iznenada.
V	tem smislu so bili stari ljud-
je nekdaj mnogo na boljšem,
saj se je doma vedno našlo
kakšno koristno in primerno
delo, ki so ga opravljali do poz-
ne starosti;
• - Medtem ko družba oblikuje
in ustvarja pogoje za razne
vrste aktivnosti mlajših in nji-
hovo aktivnost tudi spodbuja,
vodi in kontrolira, pričakuje
od starejšega človeka, da po
upokojitvi samoiniciativno
razvije nekatere aktivnosti.
Vsekakor je izraba prostega
časa pri starejših ljudeh aktu-
alno vprašanje. Hvalevredni so
poskusi organizirati razna
društva in klube starih ljudi, v
katerih bi našli zaposlitev in
razvedrilo ter tako smiselno
izkoristili prosti čas. Toda še
bolje je ustvarjati take življenj-
ske razmere za stare ljudi, ki bi
dovoljevali obdržati njihovo
življenjsko kontinuiteto. Za-
bava, igra ali podobno zapravi--
janje prostega časa, starim lju-
dem Še ne nudi potrebnega za-
dovoljstva; posebno če se to
odvija v izoliranem svetu sta-
rih ljudi. Tudi ni nobena
skrivnost, da razne aktivnosti
med seboj še zdaleč niso ena-
kovredne. Če nekdo nekaj dela
ali se sprehaja zato, da prebije
čas, je to nekaj povsem dmge-
ga, kot Če plete jopico ali po-
pravlja stolček za vnuka. Srni"
selna aktivnost je za človeka
veliko več vredna.
Mačin izrabe prostega časa je
zelo odvisen od osebnosti in
od izobrazbe Človeka. Poleg
tega igra važno vlogo tudi po-
men, ki ga je imelo delo za ne-
koga. Za ljudi z zelo nizko izo-
brazbo je bilo delo večinoma
pomembno zaradi zaslužka; za
druge je lahko delo vir občut-
kov	samospoštovanja,
možnosti izražanja lastne
osebnosti, druženja z ljudmi
ipd.
Na vsak način se lahko po-
novno reče, da imajo tisti, ki
so razvili v življenju razmero-
ma malo interesov in spretnos-
ti, ki bi jih lahko uporabili v
prostem času, več duševnih
problemov in so na starost
tudi bolj osamljeni.
Osamljenost v starosti zelo
neugodno vpliva na tudi na
človekovo osebnost. Nekatere
raziskave so dale v zvezi s tem
tudi delno protislovne odgo-
vore. Pa poglejmo nekatere
glavne ugotovitve:
-	osamljenost narašča s sta-
rostjo in se posebno poveča po
petinsedemdesetem letu živl-
jenjske starosti;
-	manj izobraženi in in sociv
alno - ekonomsko nižje stoječi
sloji in bolni starejši ljudje,
posebno če živijo v mestih, so
bolj osamljeni in to tudi težje
prenašajo;
-	osamljenost ne vodi do
povečanega ukvarjanja s sa-
mim seboj in lastnim zdrav-
jem;
-	zgolj fizična bližina (npr. v
domovih za stare) ne odpravlja
osamljenosti;
-	ni enotnega mnenja o tem,
ali so starejši poročeni moški
bolj osamljeni kot starejše
poročene ženske. Nekateri
opozarjajo, da imajo starejši
moški več priložnosti za razve-
drilo, drugi spet, da imajo sta-
rejše ženske več možnosti za
smiselno aktivnost;
-	poročeni starejši ljudje, ki
živijo v harmoniji z otroki
(čeprav ne skupaj z njimi), so
manj osamljeni kot ovdoveli,
neporočeni ali ljudje, ki živijo
izven svojega domačega kraja;
-	najbolj osamljeni so ovdo-
veli starejši moški.
Osamljenost nikakor ni ne-
kaj, kar se pojavi zgolj v staros-
ti, pač pa imajo starejši ljudje
do<^mo manj možnosti, da bi
se temu izognili. Zato se je
trteba lotiti problema osamlje-
nosti kot takega, ne glede na
to, v kateri starosti se pojavi.
Naslednjič pa o družinskem
življenju starih ljudi.
mag. Bojan Šinico
KRVODAJALCI 29. JUUJ 97: Helena Kokot, MIhalovcI 58,
Radko Hojak, Vokmerjeva c. 28, Zoran Bilič, Ul. 25. maja 3, Lu-
cija Cafuta, Trnovec 2, McU-jan Murko, Podvinc1130, Ivan Hx)sec,
Moškanjcl 118, Mirko Sambolec, Župečja vas 2/a, Jožica Med-
ved, Župečja vas 60/a, Janko Petek, Trubarjeva 9, Ivan Voršič,
Rujska c. 2/a, Ivan BDanovIč, Ul. 25. rmja 7, Robert Merlak,
Čučkova uL 9, Rajko Kolarič, Tovarniška c. 5, Jože KampI, Zg,
Hajdina 104/č, Andrej Golob, Dornava 136, Daniel Roškar,
Gorlšntca 146, Janez Bukovič, Ul, 5. PrekomorskeS, Darko Fer-
linc, Ul. B. Kraigherja 4, Ivan Nahberger, Zg. Hajdina 37/a, Stan-
ko Lesjfid^, Apače 80, Anton D^ko, Potrčeva 40, Nada Omer-
man, Zabovci 62Ja, Anton Raninšek, Žljpečja vas 2, Jožica Kos,
Miklošičeva 3, Fraric Setinšek, B. Kraigherja 8, Vlado Kos,
Majšperk34, Marjan Pintarič, Zg. Hajdina 12, Rudi Štelcer, Po-
brežje 118, Roman Skuber, Lancova vas 95.
TEDNIK -21. AVGUST 1997
ŠPORT - 19
23NL/REZULTATI 1.
KROGA:
^Vluminij : Elan O : 2, Goriške
opekarne : Drava 1:1, Šentjur :
Želeničar O : 3, Nafta : Koper 1 :
3, Dravograd : Rudar Trbovlje 2 :
1, Zagorje : BS Tehnik 1 \ 1, Tri-
glav TELETy : Esotech Šmartno
4 • 3, Jadran Šepič : Factor Črnuče
5:0.
1.	Jadran Šepič 3
2.	Železničar	3
3.	Koper	3
4.	Elan	3
5.	Triglav TELTV 3
6.	Dravograd	3
7.	Drava	1
8.	Goriške opekarne 1
g. Zagorje	1
10.	BS Tehnik	1
11.	Esotech Šmartno O
12.	Rudar Trbovlje O
13.	Nafta	O
14.	aluminij	O
15.	Šantjur	O
16.	Factor Črnuče O
PARI 2. KRCKJA:
BS Tehnik : aluminij (sobota
23.8), Esotech ^ Šmartno: ^ Želez-
ničar, Factor Črnuče : Šentjur,
elan : Jadran Šepič, Rudar
Trbovlje : Zagorje, Drava : Dra-
vograd, Koper : Goriške opekar-
ne, Triglav TELETV : Nafta(vse
tekme v nedeljo, 24. avgusta).
ALUMINIJ : ELAN O :2 (0:1)
Kidričevo - Stadion aluminij v
Kidričevem, gledalcev 300, sod-
nik Žerak iz Branika. STRELEC:
0:1 Gruden (3), O :2 Gruden (85 iz
11 m) ALUMINIJ: L. Šmigoc,
Kristovič, Gerečnik, ^Grbavec
(Habjanič), M. Emeršič, Šerkovič,
Fridl, Boškovič, Kolar, T.
Emeršič, Gojkošek (Hertiš).
V drugoligaški premieri, so no-
pmetaši novinca v ligi, Alumini-
ja iz Kidričevega, doživeli nekako
nepričakovan poraz z ekipo Elana
iz Novega Mesta. Pri Kidričanih
sta manjkala Rrozman iz
Kraševevc, kar se je nedvomno
poznalo na igri. Gostje so srečanje
pričeli sanjsko. S prvim in v
prvem polčasu edinim strelom na
domača vrata so prišli v vodstvo z
zadetkom Grudna, ki je presenetil
domačega vratarja s strelom z veli-
ke radalje. Po prejetem zadetku so
domači nogometaši imeli več od
igre, ter veliko priložnost za zade-
tek, vendar so bili sila nespretni
pred vrati Elana. V polju je igra
stekla, bila kombinatoma in hi-
tra. Gostje so le s težavo sledili ak-
cijam domačih. Toda kaj, ko žoga
ni hotela v mrežo. Tik pred odho-
dom na odmor je Iztok Fridl zadel
še desni vratnik, žoga pa se je od-
bila gostujočemu vratarju v roke.
V nadaljevanju srečanja je bila po-
dobna situacija na igrišču.
Domači nogometaši so si močno
želeli izenačujočega zadetka, ven-
dar športna sreča tokrat ni bila
njihov zaveznik, nekaj strelov pa
je uspešno zadržal gostujoči vra-
tar. V 85. minuti so gostje dru^č
resneje ogrozili vratarja domačih.
Perkovič je v svojem kazenskem
prostoru naredil prekršek. Iz enaj-
stih metrov pa je Gruden dosegel
še drugi zadetek, ter potrdil
srečno in spretno zmago gostov.
Nogometaši Aluminija bodo v
soboto gostovali v Domžalah pri
domači ekipi BS Tehnik.
Danile Klajnšek
goriške OPKARNE :
l>RAyA1:1 (0:1)
RENČE - igrišče v Renčah, gle-
dalcev 300, sodnik Huselja iz Ve-
lenja.
STRELCA: 0:1 Emeršič (44. iz
llm),l:lDončič (86)
DRAVA: Starovasnik, Volk,
Pučko (Koren), a. Vršič, Karano-
vič, T. Vršič, Belec, Pranjič,
Emeršič, Vogrinec(Plošnik),
Kmetec (FAnedl).
Nogometaši ptujske Drave sov
Prvem kro^ 2. SNL gostovali pri
^Ini ekipi Goriških opekarn,
prava velja v novem prvenstvu za
favorita glede osvojitve prvega
mesta. Seveda so Ptujčani v Renče
prišli po celomi izkupiček, na-
zadnje pa so se morali zadovoljiti
s točko, gostje so bili ves prvi
polčas boljši nasprotniki, vendar
njihova igra na dokaj ozkem
igrišču ni prišla do veljave.
Ptujčani so povedli v 44. minuti,
ko je iz bele točke zadel kapetan
Drave _ Milan Emeršič. Predhod-
no je domači vratar naredil
prekršek. Nekaj minut kasneje so
Dravaši imeli srečo, saj so domači
samo v eni akciji zadeli dvakrat
vratnik. Tudi v drugem polčasu
so bili več pri žogi igralci Drave,
vendar pa tega niso znali vnovčiti
z drugim zadetkom, kar bi verjet-
no na koncu pomenilo zmago.
Kar ni uspelo gostom je domačim,
ki so uspeli rezultat izenačiti v 86.
minuti, torej, ptujske nogometaše
je do končnega uspeha delilo
samo štiri minute. V zadnji minu-
ti so domači nogometaši imeli ve-
liko priložnost za zmago, vendar
je bil ptujski vratar uspešnejši od
domačega napadalca. Drava je to-
rej osvojila^ točko na začetku
prvenstva. Že v nedeljo jo čaka
derbi kroga v 2. SNL . Na Ptuj
nareč prihaja močna ekipa Dravo-
grada, ki je v minulem prvenstvu
osvojila tretje mesto.
Danilo Klajnšek
pričeteksporah
S tekmvoanjem so pričeli tudi v
prvi slovenski mladinski in kadet-
ski ligi, kjer nastopata Drava in
Aluminij. Mladinci ptujske Drave
so na svojem igrišču gostili sovrst-
nike Maribora in srečanje izgubili
s 1 : 3, mariborski kadeti so bili
uspešnejši od ptujskih s 1 : 0. No-
vinci v ligi, inladinci Aluminija,
so gostovali v Velenju in proti
domačemu Rudarju klonili z 2:1,
kadeti pa so izgubili s 5:1.
Danilo Klajnšek
3. slovenska
nogometna liga
vzhod
Razpored za v soboto, 23. av-
gusta 1997
L krog: 3. SNL vzhod
Pohode : Unior, Turnišče : Pa-
loma Šega, Usnjar (Šoštanj) :
Odranci^ Kovinar (MB) : Po-
brežje, Črenšovci: Bakovci, Kun-
gota Gosser : Variš, Dravinja
(Slovenske Konjice) : Goričanka.
Tekme bodo ob 16.30.
2. slovenska
mladinska uga
vzhod
Razpored za v soboto, 23. av-
gusta 1997
1. krog: 2. SML vzhod
Starše ml: Dravinja ml., Beltin-
ci ml. : Dravograd ml, Bakovci
ml. : Steklar rnl, ERA Šmartno
ml. : Kovinar Štore ml., Prager-
sko ml.: Krško Elrnont ml.. Nafta
ml. (Lendava) : Železničar ml.
Tekme bodo ob 16.30.
2. slovenska
kadetska liga
vzhod
Razpored za v soboto, 23. av-
gusta 1997
1. krog: 2. SKL vzhod
Starše ka : Dravinja ka, Beltinci
ka : Dravograd ka., Bakovci ka :
Steklar ka., Era Šmartno ka : Ko-
vinar Štore ka., Pragersko ka :
Krško Rohrbl ka. Nafta ka (Len-
dava) : Železničar ka. Tekme ob
14.15.
članski pokal
medobčinske
nogometne zveze
ptuj
Razpored za v sredo, 27. avgus-
ta 1997
1/16 finala članskega pokala
MNZ Ptuj.
Tržeč : Središče, Eltehšop Ro-
goznica : Boč, Hajdoše : Apače,
Markovci : Podvinci, Pragersko :
Gorišnica, Polskava: Videm, Gra-
jena : Gerečja vas, Pago Leskovec
: Skorba, Ormož : Mladinec, Slo-
venja vas : Bukovci. Tekme bodo
ob 16.30.
Branko Lešnik
PTUJ / KICK BOXING
Nwke iz /auislit^ Iththm
Konec junija sta dva člana ptujskega kluba borilnih veščin položila črni pas II. dan. Pred
inštruktorjem iz Zagreba, Eminom Topičem je to uspelo 17 letni Maji Ozmec iz Sodincev in Ptujčanu
Alojzu Vidoviču. Maja Ozmec je cfijaldnja in obiskuje srednjo ekonomsko šolo v Mariboru.
Trenirati je pričela z devetimi
leti v klubu borilnih veščin v
Ormožu. Do šeste stopnje in zele-
nega pasu je trenirala kung fu, leta
1990 pa je nadaljevala s treningi v
ptujskem klubu, kjer jo ves čas
trenira Vladimir Sitar. Maja Oz-
mec je registrirana športnica med-
narodnega razreda, ki je v svoji
športni karieri kljub mladosti do-
segla številne uspehe. Bila je pio-
nirska (1993, 1994) in mladinska
(1994,1995) državna prvakinja ter
lanskoletna članska tkžavna prva-
kinja. Prva mesta je dosegla na
mednarodnem turnirju v Zagorju,
na odprtem turnirju v Izlakah,
največji uspeh pa je v mladinski
konkurenci dosegla lani na
Madžarskem, ko je osvojila mla-
dinski svetovni pokal. Kot članica
je lani v mednarodni konkurenci
posegala po pokalih in medaljah,
osvojila je drugo mesto na medna-
rodnem turnirju Bavarske in tret-
ja mesta na mednarodnem
prvenstvu Nemčije in na evrop-
skem prvenstvu (lAKSA) v Grad-
cu. Letos je nastopila na medna-
rodni ligi šampionov v Zagrebu in
si priborila prvo mesto. Njeni
uspehi niso ostali neopaženi, saj je
prejela naziv obetavna športnica
za leto 1993 in 1994 v občini
Ormož, priznanje občine Ptuj za
športne dosežke v letih 1994 in
1995, lani pa je bila športnica leta
v občini Ptuj in prejemnica zlate
plakete olimpijskega komiteja
Slovenije za športne dosežke v mi-
nulem letu. Pred tremi leti je
položila črni pas 1. dan in tako
postala mojster borilnih veščin.
Za reprezentanco Slovenije je
prvič nastopila s 14. leti, skupno
pa ima že pet nastopov za repre-
zentanco.
lojz Vidovič je z 32 leti najsta-
rejši član ptujskega kluba, ki še
aktivno tekmuje. Trenirati je
pričel leta 1980 na Ptuju, prav
tako pod vodstvom Vladimirja Si-
tarja. Zanimivo je, da je bil akti-
ven vsa leta in je črni pas 1. dan
položil že pred desetimi leti. Med
svoje največje uspehe šteje prvo
mesto na mladinskem svetovnem
pokalu v Koblenzu leta 1984, tret-
je mesto na prvenstvu Jugoslavije
v tae kwon do-ju leta 1986, peto
mesto lani na svetovnem pokalu v
Italiji in drugo mesto na odprtem
prvenstvu Dunaja, ki ga je osvojil
v letošnjem letu. Alojz Vidovič je
tudi petkratni zmagovalec medna-
rodnega turnirja v Zagorju. Za re-
prezentanco Sloveniije je nabral
deset nastopov, leta 1982 pa je bil
poklican tudi v reprezentanco Ju-
goslavije. Alojz Vidovič je aktiven
kot trener tekmovalne skupine v
ptujskem klubu, zaposlen pa je v
lastnem podjetju - avtošoli Pred-
nost.
V klubu so v preteklem mesecu
pričeli z bazičnimi pripravami, ki
jih je vodil kondicijski trener
Drago Ačimovič in so bile po za-
gotovilu članov kluba zelo zahtev-
ne. Sedaj treningi potekajo redno,
vsak dan, saj so pred vrati zelo po-
membna tekmovanja. Deset čla-
nov kluba se bo konec avgusta
udeležilo mladinskega svetovnega
pokala na Madžarskem, članski
reprezentanti pa se pripravljajo na
nastop na svetovnem prvenstvu
(lAKSA), ki bo od 17. do 21. sep-
tembra v Birminghamu v Veliki
Britaniji. Selektor Vladimir Sitar
bo na tekmovanje najverjetneje
poklical Davorina Gabrovca,
Majo Ozmec, Alojza Vidoviča,
Branka Fidlerja, Deana Zavca (vsi
iz ptujskega kluba) in člana kluba
borilnih veščin iz Ormoža, Smil-
jana Lukmana. Pridružili se jim
bodo še reprezentanti iz ostalih
slovenskih klubov, skupaj pa naj
bi jih nastopilo 13. Ta teden pote-
kajo na Ptuju zadnje priprave re-
prezentance za nastop na svetov-
nem prvenstvu. Priprave bo poleg
selektorja vodil tudi nizozemski
trener Willi van de Mortel.
Tudi športnike pestijo težave, ki
so jih s sprejemanjem proračuna
zakuhali poslanci, saj ne vedo ko-
liko denarja imajo na voljo, zato
bodo reprezentanti za svoj nastop
na svetovnem prvenstvu morali
del denarja primakniti iz lastnega
žepa.
vki
PADALSTVO
m si i eso i ||$s
LCrSCci Iti
Aeroklub Ptuj jer uspešno
izvedel 20. ptuiski pa^^Uki
pokal, na katerem je nasto-
pilo 45 tekmovalcev in tek-
movalk iz $lovem|e,
Hrv^ke m Avstii|e» na tek-
n]eovaa|e pa niso prišli po-
vabi jent Italijani in^Nemd.
Oi^nizator tekmovanja je
imel veliko srečo z vreme-
nom, tako da so lahko izvedli
tekinovanie po načctiti.
Po treh letih jim je uspelo
i2|)eljati tudi atraktivno serijo
nočnih skokov, ki je prejšnji
ieti niso mogli zaradi slabi^
vremena. Med fenti so prva
mesta po pričakovanjih osvo-
jili LeŠčani. V konkurenci po-
sameznikov je o prvem mestu
odločil dodatni skok padalcev
iz ALC Elan Lesce in sicer je
Borut Erjavec 23nagal za samo
centimeter pred Mubskim to-
varišem Urošem Banom. Iz-
kazal se je tudOi padalec
domačega aerokluba Aleš Za-
muda, s tretjim mestom.
Pri dekletih je nastc|)ilo
samo devet tekmovalk. Prvo
mesto je osvojila predstavnica
z^ebškep kluba Veseljka
PjTC^ z velik) predncstjo pred
domačima tekmo\'alkama Kar-
men Grabar in Petro Pod-
goršek. V ekipni konkurenci
Lesčani niso imeli konkurence
in so slavili pred drugo domačo
ekipo- Mimo lahko zapišemc^
da je prireditev uspela, le obi-
skovalcev ni bilo toliko, kot jih
je bilo nekdaj. Seveda pa ostaja
upanje, da bo le - teh več na
prihodnji prireditvi.
REZULTATI - ČLANI
POSAMEZNO:
L Borut Erjavec ALC Elan
5, 2. Uroš Ban ALC Elan 5,3.
Aleš Zamuda Ptuj 10,4. Tadej
Pristavec AIX; Elan 11, 5,
Gorki Žuža Reka 12 negativ-
nih točk
ČLANICE POSAMEZNO:
1. Veseljka Pire, Zagreb 35,
2. Karnten Grabar Ptuj 58, 3.
Petra Podgoršek, Ptuj 71, 4.
Maja Tajnšek, Ptuj 81, S. Van-
ja Hotko, Ptuj 97 negativnih
točk.
EKIPNI VRSTNI RED:
1. ALC Elan Lesce 54, 2,
Ptuj 11,102, 3. Ptuj L 105, 4
Rijeka 200,5. AKM Murska
Sobota 233 negativnih točk.
Foto; Ženska ekipa ptujske-
ga aerokluba
Danile Klajnielc
ŠENTJERNEJ / KONJENIŠKI PRAZNIK
19.tekmovalni dan za kasaie
Kasaška karavana se je minulo
nedeljo ustavila na Dolenjskem,
natančneje v Setjemeju, kjer so
praznovali 60-letnico konje-
ništva. Velik obisk tekmovanja,
ki ga je odprl minister za notran-
je zadeve Mirko Bandelj, je
potrdil izjemno priljubljenost
tega športa na Dolenjskem. Pro-
ga je bila nekoliko mehkejša,
tako 'da so bili temu primerni
tudi kilometrski časi.
Tekmovanje je bilo dobro pri-
pravljeno, domačini so izkoristili
prednost domačega terena, dobri
pa so bili tudi brdski vozniki.
Tradicionalno solidni so bili Iju-
tomerčani, z uvrstitvami pa so na-
daljevali tudi lenarčani. Njihova
naraščaj nika Lobell in Enola Gay
sta se v prvi dirki dveletnih
kasačev uvrstila na drugo in četrto
mesto. Koran Kej^tone pa je bil v
sedmi dirki tretji. Športni praznik
so ob koncu po^pestrili kmečki
konji, med njimi celo prikupna
dvovprega ponijev Tomija in Fre-
dija. Nesreč ni bilo, ponavljali so
le start osrednje, hitre dirke
domačih in uvoženih konjev, v
kateri je slavil letos dober Mea-
dow Meritime na vajetih Lojzeta
Gorjanca iz Brda.
Rezultati dirk iz Šentjerneja:
1. dirka, avtostart za dveletne
kasače, 1600 m, zaslužek do 50 -
tisoč SIT: l.JO JO B(Gorjanc,
Brdo) 1:26,8; 2.Lobell(Hercog,
Slovenske gorice) 1:27,4; 3.Rossi
dr.B(Vidic, Brdo) 1:27,4 in 4.Eno-
la Gay(Lovrenčič, Slovenske gori-
ce) 1:27,9.
2.dirka,	avtostart za 3-4 letne
kasače, 1700 m, zaslužek do 60-
tisoč SIT: l.Igu(Rezač, Komen-
da) 1:24,8; 2.Valat(Antončič,
Šentjernej) 1:25,4 in 3.Lumi-
na(Šepetavc, Bled) 1:26,3.
3.dirka,	avtostart za 3-12 letne
kasače, 1700 m, zaslužek do 150-
tisoč SIT: l.Šisi Sara(Maletič,
Šentjernej) 1:21,9; 2.Ikea(Narat,
Šentjernej) 1:23,7 in
3.0ksa(Kovačič, Maribor) 1:24,0.
4.dirka,avtostart	za 3-12 letne
kasače, 1700 m, zaslužek do 250-
tisoč SIT: l.Dukan MS(Mars,
Krško) 1:22,9; 2.Raisa B(Gregorc,
Brdo) 1:23,3 in 3.Egoist(N.Lov-
renčič, Maribor) 1:23,5.
5.dirka,	avtostart za 3-12 letne
kasače, 1700 m, zaslužek do 400-
tisoč SIT: l.Peri Lobell(Bele,
Šentjernej) 1:21,2; 2.1da MS(Sla-
vič, Ljutomer) 1:21,3 in 3.Vis-
ter(Sagaj, Ljutomer) 1:21,5.
6.dirka,	avtostart za 3-12 letne
kasače, 1700 m, zaslužek do 600-
tisoč SIT: l.Doris MS(Slavič,
Brdo) 1:19,4; 2.Sadam(Hrovat,
Ljubljana) 1:20,6 in 3.Lui B(Vi-
dic, Brdo) 1:20,9.
7.dirka,	avtostart za 3-12 letne
kasače, 1700 m, zaslužek do 1
milijon SIT: l.Aniita(Jiu-eš, Lju-
tomer) 1:20,1; 2.Lucky Star(Kos-
tajnšek, Zagreb) 1:20,1 in 3.Ko-
ran Keystone(Tramšek, Sloven-
ske gorice) 1:20,6.
S.dirka, avtoštart za 3-12 letne
domače in uvožene konje, hitra
dirka v spomin Borisu Adrija-
niču: l.Meadovv^ Meritime(Gor-
janc, Brdo) 1:18,4; 2.very
Best(Lucič, Zagreb) 1:19,1 in
3.Soulman(Makoter, Ljutomer)
1:19,6.
9.dirka, mednarodno srečanje
voznikov amaterjev Avstrijske
Štajerske in Slovenije: gostje 21
točk, domačini 16 točk.
Naslednja kasaška preizkušnja
bo 31.avgusta v Gornji Radgoni,
kjer pričakujejo na hitri progi re-
kordne izide.
M.TOŠ
VELENJE / Konjeništvo
- preskakovanje ovir
v soboto in nedeljo, 15. in 16.
avgusta je bilo v Velenju pokalno
tekmovanje v preskakovanju ovir,
kjer so se odlično predstavili člani
Konjeniškega kluba Turnišče.
Med člani je zmagal Ali Pevec na
konju Ken Boy, last Antona Do-
mitra iz Starošinc. Med mladinci
pa je na 3. pokalni tekmi Slovenije
osvojil prvo mesto David Koder-
man na konju Remus. Oba sta
tekmovala na ovirah v višini 120
cm, z baražem 130 cm.
(«)
KOLESARSTVO / KOLESARJI PERUTNINE PTUJ
Mahorii uspešen v Avstriit
Kolesarji Perutnine Ptuj so mi-
nuli vikend nastopili na kar ne-
kaj dirkah ter dosegli solidne re-
zultate. Na dirkališču v Kranju
so nastopili dečki in sicer so pri
dečkih A vozili 35 krogov, kjer je
sedem točkovalnih šprintov.
Uvrstitve ptujskih kolesarjev: 7.
Denis Petek, 10. Bojan Belšak,
12. Bojan Potrč.
Pri dečkih B so vozili 25 krogov,
kjer je bilo 5 tokovalnih šprintov.
Anej Jabločnik je zasedel deveto
mesto. Mlajši in starejši maldinci
so se udeležili drike po Pomtuju
za pokal Slovenije. Pri mlajših
mladincih so vozili 61 kilome-
trov. Nekje okrog 15 kilometra je
pobegnil Matjaž Finšgar, ki mu je
uspelo pridobiti minuto prednos-
ti, žal pa je prišlo do okvare kole-
sa. Toda Matjaža je zamenjal Gre-
gor Gazvoda, ki si je privozil že
več kot minuto in pol prednosti.
Pri 38 km je imel okvaro in glav-
nina ga je ujela. Uvrstitve mlajših
maldincev : 23. Matjaž Finšgar,
24. Gregor Gazvoda, 35. Andrej
Omulec. Po besedah trenerja
Sama Glavnika se je Andrej izka-
zal, vozil je v glaviiini in uspel po-
kriti vse šprinte. Škoda pa je, da
sta imela malda ptujska kolesarja
nesrečo s kolesi.
Pri starejših mladincih so vozili
115 kilometrov. Pri 40; kilometru
je imel okvaro na kolesu Marjan
Kelner, kar ga je na koncu vseka-
kor stalno boljše uvrstitve. Šesto
mesto je zasedel Rado Rogina, 22.
Matej Marin, 32. Jernej Finšgar,
35. Tomaž Jagarinec, 41. Marjan
Kelner, 48 Daniel Perša.
Na veliki mednarodni kolesar-
ski dirki po Avstriji (Weisbauer
tor), sta sodelovala Mtja Mahorič
in Miran Kelner. Na sporedu je
bilo pet zahtevnih etap. Že v prvi
etapi je imel smolo z defektom
Miran Kelner, zraven tega pa se
mu je obnovila poškodba kolena.
V ognju je sam ostal Mitja Maho-
rič, ki je iz etape v etapo vozil bol-
je. Samemu je bilo vsekakor težje.
Za rezultati in predvsem
doseženimi uvrstitvami so v ptuj-
skem kolesarskem klubu zado-
voljni. Na večetapni dirki je nam-
reč nastopilo 94 tekmovalcev iz
sedmih držav. V generalni uvrstit-
vi je Mitja Mahorič dosegel 28.
mesto. V kategoriji do 23 let pa
zelo dobro sedmo mesto. Ta
uspeh pomeni, da se Mitja Maho-
rič po poškodbi zopet vrača v sam
vrh kolesarstva v svoji kategoriji.
Danilo Klajnšek
20-ZA RAZVEDRILO
21. AVGUST 1997 - tednik
tednik -21. AVGUST 1997
ZA KRATEK CAS - 21
Poletni glasbeni hiti so se izobli-
kovali in nekateri spomini se goto-
vo navezujejo na njih. spomini na
pletje toraj ostajajo, ali bo ostala v
spominu tudi letošnja poletna
glasba pa bo jasno šele čez neakj
časa.
ameriška pevka MARIAH CA-
REY se je ločila od Taommyja
Mottola, ki je eden izmed šefof
založbe Sony Music. Mariah ima
novi "sexy look" in novi stil glasbe
v komadu Honey (****), katerega
producent je Puff Daddy.
VANESSA W1LL1AMS je bila
prva temnopolta miss ZDA, ven-
dar so ji naziv odvzeli, saj se je
naga slikala za revijo Playboy.
Lani se je lepotica preizkusila tudi
v akcijskem filmu Eraser in požela
tudi dokaj ugodne kritike. Gospa
Williams je pripravila povprečno a
tipično RM'B pesem HAPPI-
NESS (***) in jo najdete na albu-
mu Star Bright.
Ameriška soul, RM'B in funky vo-
kalistka MARY J. BLIGE je bila
na zadnje prvi vrhu ameriške lest-
vice Hot 100 singles s soul skladbo
Not Goin Cry iz filma Waiting to
Wxhale. Vroča MARY pa ponuja
dve novosti in sicer v Evropi
skladbo z naslovom EVERY-
THING (***) ter v ZDA skladbo z
naslovom MISSING YOU (***).
DIANA KING je zaslovela s ko-
madom Shy Guy. Starejši pos-
lušalci bodo lahko primerjali ver-
zijo Diane, ki prepeva staro
uspešnico I SAY A LITTLE
PRAYER (****) pevke Dionne
Warwick.
Kralj pop glasbe MICHAEL
JACKSON bo toraj imel koncert v
Stožicah 9. septembra. Izračunal
sem, da bi na koncert moralo priti
vsaj 36.000 poslušalcev, da bi se
koncert pokril in organizator ne bi
imel izgube. JACKSON pa je po-
sebaj za tržiušče v ZDA izdal ple-
sni remix hita STRANGER IN
MOSCOW ter se nahaja na
njegovem remix albumu Blood an
the DanceFloor-History in the
Mix.
DJ Stu Allan, DC MC in Latania
Mitchell so člani britanskega stu-
dijskega tria CLOCK, ki je največ
uspeha beležil s komadom Axel F.
Clock igrajo na karto priredb ter
promovirajo priredbo YOU SEXY
TfflNG (***), ki so jo leta 1975 v
originalu izvajali Hot Chocolade.
Nemška zasedba EROTIC je vrhu-
nec svoje popularnosti dosegla s
komadom M.ax dori't have Sex
with your ex. EROTIC pa so malo
zmanjšali število udarcev v koam-
du THE WINNER TAKES IT
ALL (****) in seveda skladbo
dosti toljše zveni v originalu sku-
pine Abba.
D.J. širom po Evropi še zmeraj
vrtijo na veliko štikl You're not
Alon tria OLIVE, ki je izdal v ju-
niju tudi album z naslovom Extra
Virgin. OLIVE se sedaj preiz-
kušajo s štiklom OUTLAW (***).
GENESSIS delujejo na obroke, saj
ima Mike Rutherford svojo skupi-
no Mike&The Mechanic, med-
tem, ko Phil Collins in Paul Car-
rack občasno posnameta kakšno
solo zgoščenko. Phil ne sodeluje v
novi skaldbi zasedbe GENESIS, ki
predstavlja novost z zanimivim
naslovom CONGO (****).
Britanski band SUEDE je bil eden
prvih in vodilnih bandov, ki so
dvignili v višave novo neodvisno
ali indie ročk glasbo. Pevec Brett
Anderson daje osnovno glasbeno
podobo skupini SUEDE, ki pa ji
počlasi zmanjkuje idej kar je opa-
ziti v skladbi FILM STAR (***).
Veliko prostora pa britanski ta-
bloidi namenjajo kreganju bivših
članov pop skupine Take That.
Zeleni mož MARK OWEN pa
preseneča v izredno pozitivbnem
smislu v novi skladbi I AM
WHAT I AM (****), za katero je
sam napisal besedeilo ter je na
zgoščenki Green Man.
SARAH BRIGOTMAN pa nam je
gotovo napolnila ušesa in srce, ko
je v duetu s slepim tenoristom An-
drejom Bocelliem odpela nepozab-
no pesem Time to say Goodbye.
Čudovita SARAH pa je tudi na
čudoviti način in s svojim šarmom
priredila popevko WHOWANTS
TOLIVE FOREVER (*****) Le-
gendarnih Oueenov!
David Breznik
Dober den, vsoki den! Toto pi-
smo vam pišem v petek, 15. avgus-
ta na sam proznih Marijinega
vnebovzetja, kije vejki svetek in
dela prosti den. Z Mico srna hodi-
la k rani meši, saj je dopudne že
preveč vroče. Tudi po radiji in te-
leviziji je bija prenos slovesnih
rnaš z različnih romarskih krajov.
Čudno pa se mi zdi, daje bilo v
pridigah malo guča o Mariji in
več o vsakodnevni politiki. Naj nd
bivši tovariši in sedanji gospodje
ne zamerijo, če zapišem, da med
enimi in drugimi nega vejke razli-
ke. Obojni so se ali pa se še borijo
za oblost in obojni maja roke in
žepe k sebi obrjene... Tak je pač to
in je čim duže boj tak.
Pa gremo dale in pustimo
držovno in cerkveno politiko pri
miri, saj bi se človik včasih tak
razjoka kak, da bi ti hujdi luk v
oa sila. Ja, keri bi se radi od vesel-
ja jokali naj pridejo v nedelo, 24.
avgusta v Dornavo na lukarski
proznik, ki ga organizirajo
domoče članice in člani etnograf-
skega in turističnega društva. Saj
vena vete kak poje tista lukarska
pesem: "Ko boš lačen z dela priša,
si nareži luk, falat kruha fcoj si
vreze in de južrm fkup...P' Včosih
seje dalo z lukom tudi kaj zas-
lužiti, gnešji den pa je boj za raz-
jokati kak za zaslužiti. Dobro se
še spunim, kak so negde Polenci iz
dežele liikarov luk celo v Avstrijo
in Marprog vozili. Za mene je naj-
lepši tisti luk, kije v venec splete-
ni Domovske dekline vqo to zlo
lepo nareti in so prejšji tjeden to
prikazale tudi rui prireditvi, kije
bila pod brajdami in na dvorišipri
Pivkovih in Farštnaričovih v Dor-
navi Tudi tnlatiči oziroma slamo-
tepci so lepo pokazali, kak se
ržena slama pripravi za pokrivcge
strehe na starih hišah. Meni še
gnešji den v glavi zvuni tisti
značilni pika-poka-pika -pok, ki
je negda odmeva z lesenih podov
na gumni ali škednjL Pa kaj seje
kadila, gdo smo ročno z vejkimi
redusi ščijali in z mlinom na veter
zrje lačli od plev. Gnešji den pa
vse to stroji naredijo v obliki
bajnov. Saj ste verm že čuli tisto
zgodbo v keri je mož svoja ženo in
rgeno ljubezen primerja s kombaj-
nom. Pa se je ženska znajšla in re-
kla možeki, da zavolojegove "sla-
mice" nede vklopla kombajna...
Pa srečna vaš kambajnist LUJ-
ZEK
IHURVŠU S
SLAVKOM PREGLOM
Pisatelji živijo čisto normalno
življenje. Hodijo v službe, tu in
tam napišejo kakšno knjigo in
ne nazadnje večina jih ni pre-
več bogatih. Tudi Slavko PregI
ni izjema. Nekoč, ko je bil še
deček, je dejal: ko bom velik,
bom bogat. Velik je sedaj, bo-
gat, tako sam pravi, pa še ni. Ko
je gostoval na naši šoli sem mal-
ce pokramljala z njim. OPOZO-
RILO: G. PregI govori v rebusih.
Katero izmed vaših knjig vam
je najljubša? "Tista, ki jo bom
še napisal." Ko začnete pisati
knjigo, ali že veste, kako se bo
končala. "Navadno imam
zamišljeno zgodbo, vendar pa
se navadno čisto drugače raz-
plete. Ko pa končni rezultat
preberem, si rečem: Slavko
PregI, dobro si napisal."
V katerem letnem času dobite
največ navdiha za pisanje?
"V vseh, čeprav v zadnjem letu
nisem napisal nobene knjige."
Ko ste bili mlajši, ste zagotovo
imeli kakšne vzornike med pi-
satelji. Katere?
"Med našimi pisatelji sta mi bila
najbolj všeč Tone Seliškar in
Anton Ingolič, med tujimi pa
Mark Twain."
Ali kdaj napišete zgodbo po
naročilu? "Po naročilu pišem,
različne radijske igre. Tudi Dol-
gohlačnike sem napisal po
naročilu."
Kdaj ste napisali svojo prvo
knjigo in katera je bila?
"Prvo knjigo sem napisal 1972,
ko sem bil star 27 let. Knjiga je
bila Nova zgodovina."
Kaj vam je bolj všeč: mestni
vrvež ali tihota narave?
"Ko sem v mestu, mi je bolj
všeč narava, ko sem pa v nara-
vi, pa mi je bolj všeč mesto."
Ali imate kakšnega brata in
kako mu je ime?
"Najstarejši brat je univerzitetni
profesor in je bolj miren, zato mu
je ime Mirko, moj mlajši brat je
bolj športen tip in^bolj živahen,
zato mu je ime Živko, jaz pa
sem slaven, zato sem Slavko."
V takem duhovitem tonu smo
se pogovarjali s tem zanimivim
mladinskim pisateljem.
OŠ Olge Meglič
Mentorica:Vera Golob
PESNICA MIJE
PRIPOVEDOVALA
(Domišljijski spis)
S sestro Natašo in s sestrično
Matejo smo se odločile, da poj-
demo k Pesnici. Šle smo po
kolesa in se odpeljale. Prispele
smo. Doživele smo nekaj ne-
navadnega. Na kratko bom
opisala dogodek. Kolesa smo
prislonile na ograjo. Sedle na
travo ter se pogovarjale. Pesni-
ca je začela govoriti. Začudene
smo jo vprašale, kdo jo je
naučil govoriti. Odgovorila je,
da se je naučila govoriti od
drugih. "Ko so me regulirali ni
bilo prav nič prijetno. Včasih
prideta tudi Gabi in Robi. Gabi
išče školjke, Robi pa lovi ribe.
Tudi veliko drugih ribičev pri-
de." Me si še nismo opomogle.
Utrujene smo se odpeljale do-
mov. Mamica in ati nista mogla
verjeti. Tudi onadva sta šla k
Pesnici. Od takrat verjameta
tudi mamica in ati da Pesnica
govori. Učiteljici sem opisala
dogodek. Z učiteljico smo se
dogovorile, dajDojdemo pogle-
dat, če je res. Se enkrat nam je
vse zaupala.
Tadeja Pihler 4.r.
OŠ Mladika podružnica Trnov-
ska v^s
POCITNICE
Ime mi je Dolores. Na hajdinski
šoli sem končala prvi razred s
prav dobrim uspehom. Starša
sta sklenila, da gremo letos na
morje. Babice ne bomo vzeli s
seboj, ker imamo šestdeset
piščancev, ki jih moramo krmi-
ti, za to bo skrbela babica. Za
trdno sem sklenila, da se
naučim plavati. Ko bom znala
plavati bom naučila še brateca.
Ati in mamica znata dobro pla-
vati, zato se bosta tunkala. Če
bo lepo vreme, bomo zelo ve-
seli.
Dolores Ljubeč, 1. OŠ Hajdina
22 - POSLOVNA SPOROČILA
2L AVGUST 1997- tednik
tednik - 21. AVGUST 1997
OGLASI IN OBJAVE - 23
Čestiike prijazni babi€i
v jedilnici Doma upokojen-
cev v Ptuju so v torek, 19. av-
gusta dopoldne pripravili krajši
sprejem za svojo najstarejšo
varovanko, Frančiško Klamfer,
ki je ta dan praznovala svoj 100.
rojstni dan. Direktorica doma
upokojencev mag. Kristina
Doki ji je v imenu kolektiva ob
visokem jubileju posebej česti-
tala in izročila šopek rož z naj-
lepšimi željami. Ptujske pekar-
ne in slaščičarne so ji podarile
jubilejno torto, svojo najsta-
rejšo krajanko pa so obiskali, jo
obdarili in ji celo zapeli, tudi
predstavniki upokojencev iz
Spodnjega Dupleka.
Prijazna "babica", kot jo
kličejo, ki razmeroma dobro sliši
in bere tudi brez očal, je bila ro-
jena v Dobrovcih, do leta 1992
pa je živela na domačiji v Dvor-
janah 37. Zaradi padca si je tiste-
ga leta poškodovala kolk, zato je
v zimskem času pričela obisko-
vati dom upokojencev v Ptuju,
od lanske jeseni pa je njihova
stalna varovanka. Vse življenje
je doma pridno gospodinjila,
vdova je že od leta 1980, sicer pa
je v mladih letih rodila sina
Adolfa in hčerko Majdo, ki je žal
že pokojna, razveseljujejo pa jo
še 4 vnuki in 3 pravnuki. V
počastitev visokega jubileja
Frančiške Klamfer so ji sorodni-
ki pripravili družinsko prazno-
vanje že v nedeljo, 17. avgusta, v
kmečkem turizmu Simonič v Ja-
blancih, kjer je najstarejši
občanki čestital tudi župan
občine Duplek, Janez Ribič. Sto-
letnici, ki občasno prebere tudi
"ptujski Tednik" pa seveda tudi
naše iskrene čestitke in
predvsem še veliko zdravih let!
-OM
Prijazni in nasmejani stoletnici Frančiški Klamfer je ob visokem jubileju česti-
tala direktorica doma upokojencev, mag. Kristina Doki.	(foto: M. Ozmec)
DORNAVA / ZLATOPOROCENCA ZAGORSAK
Pivi da v baroint ilvorani gradu
Po pedesetih letih skupnega
življenja sta v soboto obnovila
obred poroke zakonca, 73 - let-
na Katarina in 71 - letni Stanis-
lav Zagoršak iz Žamencev. V
zakonu sta se jima rodila
hčerka Marjana in sin Franc,
zdaj pa ju razveseljujejo tri
vnukinje in vnuk.
Obred zlate poroke je opravil
župan občine Dornava, mag.
Tone Velikonja in je bil prvič v
baročni dvorani dornavskega
gradu. Člani odbora za obnovo
gradu v Dornavi so pred časom
med drugim tudi predlagali, da
bi omogočili vsem ki bi želeli, v
baročni dvorani obred poroke.
Žal so na Upravni enoti v Ptuju
zaenkrat še zadržani do sklepan-
ja zakonskih zvez v tej prelepi
dvorani. Ker pa so obredi zlatih
porok v pristojnosti občine, so v
Dornavi to hitro začeli ures-
ničevati. V soboto je bilo zelo
slovesno, saj sta se zlatopo-
ročenca pripeljala na kočiji in
pred gradom so ju pričakali šte-
vilni svatje. Slavljenca sta ob
tem dejala, da ju prav nič ne
moti, ker sta obnovila svojo za-
konsko zvezo v gradu, kjer tre-
nutno še stanuje 130 oseb s težko
in težjo motnjo v telesnem in
duševnem razvoju. Katarina je
nekoliko šaljivo dodala, da si ni-
koli ni mislila, da bo za pedeset
let zakonskega stanu nagrajena z
"grajsko poroko".
MS, Foto: Tone
Tako kot pred pedesetimi leti sta se ženin in neves-
ta pripeljala s kočijo.
Zlatoporočenca Katarina in Stanislav Zagoršak
sta ponovo rekla da v baročni dvorani dornavske-
ga gradu.
NA KRATKO...
ZLATI ZNAKI ZA
MENTORICI PROMETNE
VZGOJE
V prostorih občine Kidričevo bo v sredo, 27. avgusta
krajša slovesnost, na kateri bosta kidričevski župan
Alojz Šprah in predsednik občinskega sveta za pre-
ventivo in vzgojo v cestnem prometu Anton Kosi,
izročila priznanja in knjižne nagrade zaslužnim men-
torjem prometne vzgoje in sodelavcem v osnovnih
šolah Kidričevo in Cirkovce. Zlati znak republiškega
sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bos-
ta prejeli učiteljica Jožica Plajnšek, ki je na OŠ Cirkovce
mentorica prornetne vzgoje že 25 let, ter učiteljica Eri-
ka Meško iz OŠ Kidričevo, ki je uspešna mentonca že
dobrih 15 let.
GASILCI ZA POKAL
HAJDOŠ
To soboto 23. avgusta bo živahno na nogometnem
igrišču v Hajdošah, kjer člani tamkajšnjega prostovol-
jnega gasilskega društva phpravljajo 5. mednarodno
tekmovanje gasilcev za pokal Hajdoš. Gasilske enote
pričakujejo od 13. ure naprej, s tekmovalnim delom pa
bodo pričeli ob 14. uh. Prijave sprejemajo do jutri, 22.
avgusta na sedežu GD Hajdoše, ali po telefonu 782-
237, lahko pa tudi uro pred pričetkom tekmovanja.
IVled seboj se bodo pomerili članice in člani A, ter člani
B, z upoštevanjem točk na leta in sicer v gasilski vaji
IV/5 z MB, ter v štafetnem teku 9 x 50 m brez ovir in s
prenosom povelja. Zmagovalce čakajo lepe nagrade
in pokali.
DIABETIKI NA
MADŽARSKO
Po poletnem zatišju so pričeli z aktivnostmi tudi v
društvu diabetikov Ptuj. Tokrat se pripravljajo na
enodnevni izlet, v soboto 6. septembra v madžarski
Lenti, kjer bo tudi možnost poceni nakupov. Prijave
sprejemajo ob sredah, 27. avgusta in 3. septembra v
društveni pisarni od 8. do 10. ure. Dodatne informacije
pa so na voljo pri tajn#ici društva, telefon 782 964!
•OM
MOPBDISTA VRGLO NA
POKROV AVTOMOBILA
V	ponedeljek, 11. avgusta oko-
li 22. ure se je 15-letna Nela B.B.
iz Ruja pripeljala s kolesom z
motojrem v križišču Ulice 5. pre-
komorske in Peršonove ulice v
Ruju. Kot je pokazal kasnejši al-
kotest, je bila pod vplivom alko-
hola, zato med vožnjo verjetno ni
bila dovolj pazljiva. V križišču se
je namreč zaletela v osebni avto-
mobil, ki ga je z desne strani pri-
peljal 18 - letni Damjan M. iz Dor-
nave. Mladoletno mopedistko je
bo trčenju vrglo na pokrov avto-
mobilskega motorja, trčila je v
vetrobransko steklo in potem
padla na cestišče. V nesreči se je
hudo ranila, poškodbe so bile
hujše delno tudi zato, ker med
vožnjo ni nosila varnostne čela-
de.
KOLESAff PADEL IN
OBLEŽAL MRTEV
Po lokalni cesti od šole na
Runču, občina Ormož, proti
Spodnjim Ključarovcem se je v
soboto, 16. avgusta ob 17.20
peljal s kolesom 46 -letni Jožef
Vavpotič z Runča. Med vožnjo
po klancu navzdol je zaradi veli-
ke hitrosti padel in z glavo udaril
ob asfaltno cestišče. Pri tem se je
tako hudo ranil, daje umrl na kra-
ju nesreče.
Z AVTOM V STOJEČI
AVTOMOBIL
V	soboto, 16. avgusta nekaj po
eni uri zjutraj je po regionalni
cesti skozi Krčevino pri Vurberku
vozil osebni avto 34 - letni Marjan
M. iz Ruja. Zaradi okvare je avto
ustavil ob densem robu regional-
ne ceste, da bi okvaro popravil.
Ko je stal pri odprtem pokrovu
svojega avtomobila, ki ga je tudi
ustrezno osvetlil, se je v zadnji
del njegovega avta zaletel
osebni avto, ki ga je vozil 35 - let-
ni Boris B. iz Zgornjega Dupleka.
Ob trčenju je stoječi avto potisni-
lo naprej, Marjana M. pa je vrglo
v obcestni jarek, kjer je obležal
hudo ranjen.
DVE TATVINI
AVTOMOBILOV
v noči na sredo, 13. avgusta je
s parkirišča pred stanovanjskim
blokom v Kraigherjevi ulici v Ptu-
ju neznanec odpelal osebni avto
renault clio, modre barve z reg.
štev. MB 14-12R.
V	isti noči je bil tudi ukraden
osebni avto zastava 128, sivo-
modre barve z reg. štev. MB F9-
025, prakiran ob Titovi cesti v
Slovenski Bistrici.
Z UKRADgNIM AVTOM
VZIDHISE
v soboto, 16. avgusta nekaj po
22. uri se je Miro R. iz Ormoža
pripeljal z osebnim avtomobilom
na dvorišče svoje stanovanjske
hiše. V raztresenosti je ključe
pustil v ključavnici, kar je brž iz-
koristil neznanec, sedel za volan
in pognal. Najbrž ni imel
vozniških izkušenj, saj se je zale-
tel v zid bližnje hiše, potem pa jo
je peš ucvrl proti Dravi. Policisti
so ga kmalu izsledili in prijeli.
SKRIVNOSTNI
GOJITELJ KONOPLJE
Med nasadom kuruze na njivi v
Grlincih, občina Juršinci, so
ptujski policisti prejšnji teden od-
krili precej velik nasad idijske ko-
noplje, ki je krepko pognala v
višino, nekatere sadike tudi do
188 centimetrov. Policisti so ko-
nopljo populili in našteli kar 547
sadik. Za skrivnostnim gojiteljem
pa še poizvedujejo.
OGENJ UNIČIL
DRAGOCENO STARO
HISO
Prejšnji ponedeljek, 11. avgus-
ta okoli poldneva, je izbruhnil
požar na stari leseni stanovanjski
hiši v Bodkovcih št. 21, občina
Juršinci. Lastniki, družina Rajh,
prebivajo v Avstriji, zato so požar
opazili sosedje in brž poklicali na
pomoč gasilce. Hiša je namreč
bila zelo stara, lesena, vendar
dobro ohranjena in tudi pod
zaščito spomeniškega varstva.
Prihiteli so gasilci iz petih oko-
liških prostovoljnih gasilskih
društev, vendar niso mogli dosti
pomagati, saj je bila hiša v celoti
lesena in s slamo krita. Vzrok
RODILE SO ■ ČESTITA.
MO!: Milena Obran, Zabovci
18, Markovci - dečka; Romana
Škrlec, Kog 44, Ko - Betko;
Marija Kandrič, Vičanci 14,
Ormož - deklico; Lidija Rozin-
ger, Kvedrova 4, Ptuj - Nino;
Monika Pušnik, Njiverce vas
37, Kidričevo - Laro; Olga Zu-
panič, Stojnci 138, Markovci -
Marino; Martina Čeh,
Moškanjci 49, Gorišnica -
deklico; Alojzija Kmetec,
Repišče 13/a, Videm - deklico;
Romana Pukšič, Jastrebci 62/a,
Kog - Petra; Brigita Kozel, Za
kolodvorom 6, Ormož - Saško;
Andreja Žunkovič, Moškanjci
122, Gorišnica - Blaža; Zdenka
Kosi, Pršetinci 4, Sv. Tomaž -
Sanjo; Jožica Kozel, Barislovci
3/a, Videm - Gregorja; Marija
Zaje, Gajevci 44, Gorišnica -
Jana.
POROKE: Stanislav Pernat, i
Štrafelova ul. 11, Ptuj in Tadeja
Vodušek, Preloge pri Šmarju
19; Stanislav Bohi in Olga
Murko, Vintarovci 69; Jernej
Bezjak, Formin 26/a in Brigita
Popošek, Podvinci 104/a; Ro-
bert Markež in Klavdija Štal-
cer, Ciril Metodov drevored 16,
Ptuj; David Mere in Valerija
Čeh, Kvedrova ulica 1, Ptuj.
UMRLI SO: Marija Zamuda,;
roj. Voglar, Formin 46, * 1910,
t 8. avgusta 1997; Pavlina >
Gajšt, roj. Ribič, Majšperk 36, ■
J}; 1932, t 10. avgusta 1997; Te- ^
režija Vodušek, Sveti tomaž 57, i
1910, t 10. avgusta 1997; Te-
rezija Seibitz, roj. Hočevar,
Opekarniška cesta 7, Ormož,
1913, t 8. avgusta 1997; Darko
Podgoršek, Na Zelenici 6, Pre-
bold, * 1964, t 10. avgusta
1997.
požara še ugotavljajo, prav tako
še ocenjujejo škodo.
STRELA ZAŽGALA
GOSPODARSKO
POSLOPJE
Med neurjem, ki se je razdivja-
lo v soboto, 16. avgusta popold-
ne na jugovzhodni strani Pohor-
ja, je udar strele zažgal gospo-
darsko poslopje Ivana R. iz
Požege 14 pri Framu. Hitro so
posredovali mariborski poklicni
gasilci ter gasilci iz PGD Fram,
Rače in Podova. Po njihovi zaslu-
gi se ogenj ni razširil na stano-
vanjski del poslopja, ki je bilo
pod isti streho. Po oceni je ogenj
povzročil škodo za okoli 2 milijo-
na tolarjev.
FF
POPOVCI: Ptujska slikar- i
ka Cecilija Bernjak, članica
likovne sekcije pri DPD
Svoboda Ptuj, je 15. av-
gusta odpha razstavo svo-
jih slik v gostišču Habjanič
v Popovcih. Na ogled je
postavila zbirko svojih slik
z motivi sončnic in dodala
še nekaj pokrajinskih moti-
vov. Razstava Bernjakove
bo odprta še v septembru.
(TM)
KINO ORMOŽ: Ljubitelji
filma si lahko v nedeljo ob
19. in 21. uri ogledajo film
Anakonda. Prodaja vstop-
nic pol ure pred predsta-
vo.