St. 317, Trst, nedeljo 16. novembra 1913. Tečaj XXXVI? IZHAJA VSAK DAN 1 ab nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ab 9. zjutraj. Potamične iter. se prodajajo po 3 nvd. (6stot.)v mnogih bobfckarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranj., St. Petru, ?oatojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-lfcioi, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 avč. (10 atofe.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po O at. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka madaljna vrata K 2. Jfali oglasi po A stot. beseda, naj-«anj pa 40atot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav. „Edinosti". — Plačuje ce izključno le upravi „Edinosti". Piačijivo In tožljivo v Trstu. -a--ar--------------t—-— i ~ -mrsmfiam Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „ V edin o trt je m*č r NAROČNINA ZNAŠA sa eelo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 Mesec« • K; ■» ai- ročbe brez doposlane naroJaLne, ae .prava a« ozira, ■areiolaa aa n*d*ijak» is«*nj* „DnpiTT1 MO. Vai dopisi naj ae pošiljajo na ure4ai6t*r« Htita. Meirank.-vaaa pisma a« aa aprajamaja ta rek«p/»l aa ■« vraiaja. Naročnino, oglas« In reklamacija pošiljati aa «£*.▼« aMa- UREDNIŠTVO: ultea Glorfit ftalatti 29 (Narrtri Hn) Izdajatelj in odgovorni mrednik ŠTETAN OttDUTi. Ut'alh konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskara* .{.(kiMut', vaiaana zadruga a omejenim poroštvom v Trat«, aiiea Giorjpo G&latti it«v. 2«. PoItno-hranllnl?nl ra?on Jtev. 841-652. TCkEFOn H IW57, V znamenju zapravljanja. Še vselej, kedar so naši zastopniki v tržaškem mestnem občinskem svetil govorili svojim veli cem o gospodarstvu v trza šfci mestni obč'nf, so poudarjali, da ravna laŠsoUberalna večina z občinskim imetjem In 12 še z največjo težavo H žepov davkoplačevalcev iztisnjenim davčnim denarjem na tako lahkomiselno zapravljiv načla, da mera v kratkem priti občina na rob gospodarskega propada. Onerjalo se (e ob takih prilike h s pra7 posebnim poudarkom, kako treši laškollberaln3 večina naravnost ogromne svote za laško šolstvo, za katero gradi luksuri>ozne palače, dočlm bi se lahko opravilo z mnogo p-.eprottsjšimi in zato tudi cenejšfmi zgradbami. Onenfaio se je, kako občina razmetava den?r pri javnih nasadih, ki bi se dali oskrbi;e?ali mnogo praktičneje In mnogo rscljonalneje. Navajalo se je, kako se je v občinskih dobrodelnih zavodih, zlasti v mestni bolnišnici, trošilo ?n trošilo, a ne d3 bi ti veliki, nepotrebni izdatki prihajali v dobro bolnikom in drugim upravičencem, pač pa tretjim osebam, ki so tako prav na sleparski način izkoriščali mestne blagajne. Koliko stotisočev, da, milijonov, je izdala popolnoma po nepotrebnem mestna občina za nakup raznih hiš in zemljišč, ki so bila nakupljena pod pretvezo, da se dotična zemljišča potrebujejo za regulacijo mestnih ulfc in trgov, dočim pa je bil vzrok nakupa popolnoma drug. Saj je vendar splošno znano, da Isšfcl hišni posestnik, ki se drugače ne more za drag denar iznebltl svoje hiše, k! mu ne donaša zaželje^lh obresti, raznese po mestu vest, da se pogajajo ž njfra za nakup hiše — Slovenci. Kmalu nato pa zagleda v mestnem občinskem svecu beli dan predlog, naj kupi občina to in to hilo, ker je potrebna za regulacijo te ali one ulice, ali za namestitev tega ali onega občinskega občinskega urada ali podjetja ali celo kot zgodovinski spomenik. Marsikateri hišni posestnik je na tak način drago prodal svojo iiiio, občfna pa troši ia troši in izgublja. Ob takem razmetavanju je seveda popolnoma uroljivo, da se morajo kar vidno prazniti občinske blagajne, občinsko gospodarstvo pa skokoma bližati polomu. Za bodeče občinsko upravno leto se zopet kaže nekaj tekih nepotrebnih izdatkov. Dež. poslanec dr. W.lfan je omenjal med drugimi zopet šolske stavbe na nekdaj Ba-sevijem zemljišču. Prav v zadnjem času pa se plete v občinskem svetu tudi neka kupna stvzr, ki bo z&htevala iz občinske blagajne zopet lepe stotisočake, ki pa bo stala, preden bo izvršena, daleč preko milijona. Mestni muzej za zgodovino ia umetnost se namreč nahaja v takem stanu, da se mora občina v resnici sramovati svoje nemarnosti v tem pogledu. Znano je, da se razne dragocene stvari nahajajo shranjene v zabojih v podstrešju ali pa spich razmetane po kotih, kjer gospodarijo miši in podgane. Take žalostne razmere morejo vladati le tam, kjer ni niti pojma o pametaem gospodarstvu, kjer imajo denarja dovolj za najne-potrebnejše stvari, doč<'m pa ga ni tamkaj, kjer bi ga morali imeti. Kakor drugje zapravljajo denar, tako so tu zapravljali zgodovinske in druge dragocenosti, in dolgo, dolgo časa fe biio treb?, preden so nažli poguma, da so sploh zsčeii misliti na dostojne prostore za zgodovinski in umetnln-sfci muzej. Toda tudi tu so se izkazali kot mojstrski — zaprsvljačl. PODLISTEK. Norec vojvodinje FlorentJnska novela Ernsta Remlna. »Jutri še!e boš mrtva. A dopu3tim, da te zagrebejo že dane?, kakor {e to običaj, zadeae te grozna usoda, ore d katero se tresejo umirajoči: nad živečim se sklepa žrelo zemlje, ki pobira svoje otroke I" „Vem, da se sedaj, ko to poslušaš in doznafcš, po!ašča groza tvoje duše. K?jtl veš, da te v rescici brez usmiljenja pcŠljem t[a doli v temno globino ! To je moje maščevanje na tebi, da si me kedaj zametala in ker si me skozi dolge mesece s Tantalo-vimi mukami mučiia In poniževala. Morda se std-j vendar kesaš, da si me pred tremi d-evi zmerjala kakor brezsramnega hinavca, da sem ležal ra kolenih pred teboj na tem-nfh stezah tvojega vrta — jaz — knez I Danes pa stojim tu, se ti smejem v obraz in ti pravim, da sem v tem frenotku popolnoma poln srdite slasti n&sičenega maščevanja. In prihifei sera danes ob v*ej nsglfcl iz raesia, da čuješ to, čim jo ml »poroč'11, da je moja pijača napravila svoj učinek na te*. Najorimernejše mesto za novi muzej se Je zdel lažkollberalni večini v mestnem občinskem svetu škotski konvikt v ul. Cate-drale in v občinskem svefu je bilo sklenjeno, da se nakusi hiša z vsem zemljiščm vred za 520 000 K. Oo sklenit?! kupne pogodbe bi se plačalo 200.000 K, ostala avota pa v letnih obrokih po 30 000 K. Ce se pomisli, da je s svoto 520 000 K šele kup! jen o zemljišče In da je treba tam kaj se nahajajoče poslopje podreti In zgraditi novo, potem je iahko umljivo, da bodo stroški za novi ir.uzej daleč presegali dvojno kupnino za zemljišče. Treba bo pač nekoliko več, nego milijon kron, vreden bo stal novi muzej in še par ctotlsoč posrhu, preden bo urejen. Resnica je, da pri tako velikih svotah ni mogoče gledati na kako malenkost, toda če pa gre za stotlsočake, je oa stvar nekoliko drugačna, in to tembolj, ko je kriva edino le prav ista laškoliberalaa večina, da se mora sedaj graditi muzej za tako drag denar, dočim bi bila stvar, Če bi bili mislili nanjo pred desetimi, petnajstimi leti, že zdavnaj rešena in to prav lahko s tist:ra denarjem, ki so ga po nepotrebnem vrgli proč za neperebni iuksus pri drugih stavbah. Obč'n »ki svet je torej sklenil, da se nakupi škofijski konvikt za 520.000 K in župan je tozadevni sklep doposlsi nsmesini-štt?u, da ga predloži v najvišje petrjenje, kakor to določa § 80. mestnega štatuta, po katerem je treba *klep občinskega sveta za nakup, ki zahteva nad 200 000 K izdaikov, predložiti v najvišje potrjenje. Ker pa so se že v občinskem svetu javljali glasovi, da je stvar predraga, ni namesiništvo predložilo skie-pa v potrjenje, temveč je dalo ceniti kupni objekt po svojem inženirju. Ta pa ga je cenil na 320.000 K, torej celih 200.000 K manj, nego je bila občina že pripravljena plačati zanj l Ker bi pa ona kupna svota 520.000 K z raznimi postran-ckimi izdatki, obrestmi itd., narastla, kakor je poudarjal sam občinski svetovalec Arch, še za kakih 47.000 K, torej v vsemu na 567 000 K, se fc,že oač taka razlika, da je bilo namestnišivo prisiljeno — v varstvo koristi tržaških davkoplačevalcev — zahtevati od občinskega sveta, da se sestavi mešana komisija občinskih in državnih tehnikov, ki naj nanovo piecerijo kupni objekt. Ko bi ne blia storila tu dtžavna nadzorstvena oblast svoje dolžnosti, bi bili tržaški davkoplačevalci po lahkomiselnosti iaškoliberalne večine v mestnem občinskem svetu oškodovani za novih 247.000 K. In to naj bi bilo potem pametno občinsko gospodarstvo, to naj bi bilo varčno gospodarjenje z občinskim imetjem, to caj bi biia racijonal^a uprava občinskih davčnih dohodkov! Če je bilo kedaj upravičeno očitanje, da laškoiiberalna večina v mestnem občinskem svetu lahkomiselno gospodari in zapravlja občinsko imetje, je upravičeno s e d a j I 247 000 K je denar, ki ga ne pobero tržaški davkoplačevalci na ulici! Nočemo izrekati vladi za njen ukrep nik3ke zaheale, saj je storila le svojo dolžnost, toda priznati pa je treba, da bi bili tržaški davkoplačevalci v nasprotnem slučaju oškodovani za pravkar imenovano Med govorom je njegovo oko v srdu In divji strasti zopet in zopet begalo preko telesa ležeče žene, ki ga je srebrno-belo platno pokrivalo do vratu, mehko zakriva)cč in izdavajoč nepremične, lepe ude. Vendar je njegov pogled slednjič obtičal na njeni g'avi. Ta je ležala nemo in kamnito otrpnelo na blazini, bela kakor mramor, praznih oč?, ker so bile trepalnice zaprte, polna veličine, kakor odbita glava statue; fe okrogle, voščeno blede ustnice so bile na lahno zategnjene in na pol odprte v tihem ječanju pridušene muke. Alessandro ni mogel obrniti očesa od te lepe glave, ki se je zdela, kakor da njej le kraljuje veličanstvo smrti. Ta pogled ga Je pretresel kljub njegovi volji. „Ha", si je mislil, braneč se rcgsje, „posneti bi moral voščeno masko v spomin na to uro". Stopil je tik na njeno stran, se uagnK preko nje in strmel v nje obraz v kljubovalnem ganotju. „Ako bi mogle te ustnice sedaj govoriti, kaj bi govorife ? Zdi se rai! Nič drugega, nego to: „»Alesandro, le s strupom in zločinstvom si me premaga! I*" in: „.Nevredno si me znal uničiti s svojo llubezni-o Tako bi govorile te ustnice. GJeJ, Cisriss?, tsko ti hočem storiti še zadnjo sramoto za »e tvoje mi$!f, ki sem |(h uganil !a svoto. Zato pa se nam tudi zdi naravnost smešno stališče, ki ga le glede na to stvar zavzel „Pfccolo". Priznava pač, da ima na-mestaištvo prav, če zahteva izpopolniive kakega sklepa občinskega s?e!a v stvari, kakor določa zgoraj navedeni § 80. tržaškega mestnega štatuta, vend3r pa trdi, da je bila vsied zahteve namestništva, da naj mešana komisija občinskih in vladnih tehnikov poao/no preceni kupni objekt, nekako kršena mestna avtonomija. Kaj bo z mestno avtonomijo, vzklika .Piccclo*, če bo vteda vedno zahtevala sodelovanja mestnih In vladnih organov celo lam, kjer gre za cenitev kakega zemljišča ali poslopja 1 Da, kaj bo z mestno avtonomijo! Dr. Wišfan je imenoval na zadnjem shodu to avtonomijo — avtonomilo l2Ško!ibera!ne stranke, in nam se tudi vse zdi, da gre „P^ccolu" pri tej stvari v resnici le za to avtonomijo, ki bi bila šla že zdavnaj rakom žvžgat, ko bi bila državna oblast tudi v prejšnjih časih vsaj toliko gfedala na prste laške liberalni večini v mestnem občinskem svetu, kaker je začela zadaja leta. Avtonomija sem ali tj a, in vrag naj vzame tako avtonomijo, ki si je postavila kot gSavno nalogo — zapravlj?-nle občinskega i m e t j a. Naj bi Is bila državna obiast vedno vršila svojo naci-zcrovalno dolžnost, pa bi danes ne stala raestoa občina tržaška pred dragim vprsša-šisnjem zgradbe muzeja za zgodovino in umetnost, ker bi bil ta muzej že zdavnaj iahko stal, ne da bi biia meutna občina izdala niti vinarja več, nego je izdala dosiej! Ia po vsem tem se se drzne „Piccolo* govoriti o krženju mestne avtonomije. Ne vemo, kdo krši bolj mestno avtonomijo: ali tisti, ki lahkomiselno zapravlja občinsko imetje in tako težko plačevani davčni denar, ali pa oni, ki hoče obvarovati občino in davkoplačevalce velike škode? Naj le molči „Piccolo" o kršenju mestne avtonomije, kajti gorje tej avtonomiji, ko jo brani tisti, čigar siranka jo je najhuje oisodopata s svojim brezvestnim zlorabljanjem v svoje strankarske namene. Ti3ti, ki je pomagal zapravljati tržaško občinsko imetje, naj le molči o mestni avtonomiji in onih, ki hoče|o tržaškim davkoplačevalcem rešiti v s aj s t o t i s očake iz rok tistih, ki so zapravili milijone občinskega denarja le za svoje strankarske koristi! Tržaški davkoplačevaci morejo te želeti, da bi državna nadzorstvena oblast tako zelo »krčila* mestno avtonomijo, da bi eakrat za vselej odpravila iz m stne hiše vso kamoraško zapravljivost vladajoče la-školiberaine klike. To in edino to bi še moglo rešiti t:žaško občino gospodarske pogodbe, ki je drugača neodvrnljiva. Brez naslova. m. Avtonomija — samouprava! Vzvišen pojm velike vsebine. Jamstvo državljanske svobode. Pot, ki vodi do svobode, a ob enem tudi pot, po kateri prihajajo državljanu dobrote svobode. Pravica, da moreš uveljavljati svojo voljo in si urejati življenje po svojem spoznanju, kako bo najudobneje in najkerhtneje za te. Že Ime „samouprava* vsebuje pojm: smeš se upravljati sam! Uredba samouprave Je pogoj, Je ped-laga svobode. No, predao nadaljujemo, naj se ad to-cem državljanske svobode še eakrat dot?1 nemo pravosodnega ministra Hocheaburgf rja! Ravno te zadeje dni [e mož s činom, 1 - je razburil vso javnost, pokaz:! eklataLino, frakov sovražnik Je državljanske sv^bede — in to kraj, ali vzlic dejstvu, da je pričaš struje, ki se označa za — liberalro. M d dobrotami In koristmi, med termtvi svobode, ki Uh nudi kcnst!tuc!jone!ns država držav |a-nom, je ena najvsžnrj h — neoiMjrost sodnita, absolutna pravna varnost brez 1 jačega rzi^a na polltičae dogodke in soc 110 uredbo. Pred zakonom smo vs! enaki I Le v popolni in brezocg:jci leodvisnosti sod i^a in sod:šč |e Jamstvo, da odločuje ta vzvišeni, po modernih in demokratičnih časih zahtevani priucip. Ia kdo je bil, ki je z d;zao roko nrnv te dni skušal porušiti ts princip ? M i n 1-iter za pravosodje, dr. H:cbe«bur> r, s tem, da je nekemu dunajskemu sedi ku izrekel grajo, ker Je v neki kszeir.ki pravdi razsodil tako, kaker — ni bUo »u^o n|$rauf o. Hochenburgerju, aH kakim drugim krogom, ki se čutijo predestialran m za uživanje privilegije?. Avstrijski državai zakoni pa izključujejo absolutno v^ak privllegM, tilo na korist oseb, ali kast. Hocfrenbu'gerlev uker onemu dunajskemu sodniku pcmeEjT torej ater.tat na določbe dr!5avrih z-ifro^o". Kaj nam fcasnejo ootem ti državai zskeni, Če j h ne respekdrajo prav tisti, ki bi jih merali oni prvi izvajati nairigoroz^eje ? ! Samouprava! ViviSen pojm, velika Meja, uredba, ki bi jo morali čuvati kakor svctbjo ia na{dr?gcceneji zaklad vsi, ki ljub?|o svobodo. Ali ne samo Čuvati, ampak tudi — to je. kar hočemo posebno naglasiti — izvajati čisto, neomadeževanc. Velikim idejp.tn služimo le tedaj, če |!h ohranjamo čiste, če |;h ne vlačimo v nlzave zlorabljanja v nečiste, ali sebične namene, če Jih ne — prostituiramo, onečaŠčamo, ter Jim steni od-Jemljemo vjseki pomen, če j?h ne diskreditiramo ! Tudi naša tržaška obč'ns uživa dobroto velike attoaomije. Nje statut jej zagotavlja toliko mero pravice do samodoločbe kakor nobenemu drugemu mestu v tej državi. Saj je znaro že od nekdaj, kako težko *e c. k. namestniki odločajo za kak korak, ki bi bil gospodarjem te občine neljub. In če se je vendar dogodilo kdaj k?J tncega: koliko ne-prilik sledi petem, koliko komplikacij, in tudi koliko — retirad državne upra?e pred gospodarji naše občine! Uživamo torej blagoslove najrazsežneje občinske avtonomije. Uživamo? Ali res v. i? Ali res vsa občina ? Drastično Je odgovoril na to vprašanje dr. Wi'fan na ned;i|skera shodu, vskliknivši, da to nt avtonomija občine tržaške j ampak le avtonomija gospodovalne laško liberalne stranke. T-žaŠva a to-nomija ne daje pravic in svoboščin cbčarorr, marveč daje le gospodovali stnrki rrav'co do — zlorabljanja avtonomije v strankar-sko-egoistične svrhe, v oroganjatiie en ga dela občanov. 6 sredstvi In svoboščinami, ki jih daje avtonomija, se odteza slovenski tretjini prebivalstva vsako pravo, vsako svobodo l Z zlorabljanjem in prostitu ran em vzvišene ideje se nje blagoslov spremiaja v prokletstvo za vse one, ki niso žnj>mi, ki imajo moč v rokah. Evo v2m zopet eHa-tantnega dokaza, da tudi najlepši zakoni in najvzvtšeceje ideje ne koristijo in postajajo Zašepetal Jej je na uho. Opojnost zločina ga Je premagala. Položil je svojo r. ko na njeno in se zgrudil poleg nje na ležišče. Zdelo se je, kakor da ga pretresa strašna namera, ki se je ne more imenovati — rahlo In tipaje je gladil iahko odejo rad njenim telesom. V tej buni vseh čut;tev kako naj bi bil čul, da se zunaj v pred-dvorani oglaŠ2 neko pridušeno šumenje in gibane ? „Glej, storim ti še to skrajno, da poljubim tvoja usta v slovo". Dvignil se Je, položil svojo glavo na njena prsa ic približal svoje obličje njenemu. Da pa zastori vrat šume tiho — tega ni Čul. Ravno, ko Je hotel pritisniti divji poliub ca nje mrz!e, napete ustnice, začul je šum in fe okrenil glavo. Dvojica temnih postav, eden njiju menih z rujavo kuto, trugi usmiljeni brat, sta staia pred njim. Glava sta jim bUi zakriti s kaoucama. „Se ne! Pustite mi jo ie za kratek čas!" je zaklica! nejevoljno in Jima nam'gn!'. z roko, naj se umakneta. Mislil je, da sta oriš a. da odneseta Clarisso. Postavi pa sta stali neprem!Čno In se nista oddaljili. ne!" fe ponovil vojvoda jezno in j?m2 z?luč?! ukazujoč porj'ed. A!i prestrršero le odskoči! pred nesrečnim sovražnem, ki mu je iskiiio nasproti skozi očne luknje kapuce nositelja rujave kute. A'lesandro Je planil pokonci. To ni bil nikak menih, to Je bil morilec! .Ha, Izd - j-stvo !u Je zakHcal vojvoda, odtrgajoč meč od pasu ter skočil proti capada!cu. Sed^j je padla kapuca: pred njim le stal Rćfheilo v obleki meniha. Klicem srditega zasmeha je Alessandro zamašil prot* nenckr'ti glavi nasprotnika, po blbkovG je dvignil svojo levico v spretno obrsicbo. Zveneče je pal meč ca jekleno rokavica, ki se Je pojavila pod razklanim rokavom, in se je zaril v prsne gube kosmste kute. V isti hip pa Je delnica mlaleniča, zavarovana z žijnlm oklepom, izvedla si en udarec na čelo vojvode. Zabobnelo |e, meč Je pal iz odpirajoče se roke, in v zamolklem padeti se fe zvrzil AHessandro vznak ca pregrinjalo, razširivši roki med padcem. Obležal Je nepremično, R.ffaello pa se obrnil preti ležliCu C'arisse. „Tako je, kakor sem slutil", Je ie'*el njegov sprerrlje?a!ec t!ho in Je odmaknil roko s prsi vojvodinje. „S ce še b je, ali tako neopazno, da mere ču Jti le reka kareja zdravnika". B I je to Marcpulos, ki je r tal ob ležišču C'arisse. (D:!Je.) Stran H. „EDINOST" št. 3X7. V Trstu, dne 16. novembra 1913. celo pogubne, ako se ne izvajajo čisto in neo madeže vano! Še en izgled! V Spljetu so nedavno p: tredili proslavo Milanskega edikta, proslavo torej, ki naj bi bila strogo verska. Ponesrečili je, ker se je| Je odtegnila velika večina prebivalstva. Zakaj? Ker so aranžer|i to sla Je zasnovali kakor politično manifestacijo, ki iej Je bila tendenca Jasna po dejstvu, da so se na njej poleg cerkvenih krogov v prvi vrsrl bahatili birokratski in vojaški krogi, a prebivalstvo {e izostalo .... Velika ideja krščanstva se je stavila v službo politike in Je — poteranela. * * * Tem izvajanjem nismo dali nikakega naslova ki bi označal n&š namen. Iz izvajani je jasen. Pokazati «mo hoteli, da veliki krizi, v kateri se nahaja naša država, nj toliko vzrok v nje ustanovah, v nje zakonitem fundamentu,, kolikor v ljudeh, ki niso hoteli strogo Izvajati zakonov, na katerih je zasnovana ! ! Družba sv. Cirila in Metoda slovenskim občinskim zastopom in denarnim zavodom. Med vsemi Slovani bijemo morda na|-fcujšl boj mi Slovenci za svoj narodni obstanek, za obrambo rodne zemlje. Ta boj velja zoper dva mogočna soseda, ki si hočeta razdeliti med seboj našo lepo zemljo, dragoceno dedščino, ki so nam |o ohranili 3n zapustili naši pradedje, za katero so žrtvo vali Često svojo kri. Nemila naša soseda, na severu Nemec, z juga Italijan, vporabljata vsa mogoča sred-3tia, da širita svoje ozemlje čez mejnike naše domovine. Tam, kjer se ne da pokupiti našega s-na in naših ljudij po nemŠKem društvu „Sii iraark", skušata nam agresivni šolski družbi „Schiilverein® in „Lega Nazionale" p o : u J č C t i slovenske otroke, vdihaJoč jim nemškega, oziroma italijanskega duha in n »vraž nos t do vsega, kar Je slovenskega. Tam, kjer nam določujejo usodo tuje večine, uničujejo nam naše manjšine s tem, da nam ne dovoljujejo sredstev, s katerimi bi se mo£li kulturno in gospodarsko razvijati kot Sio venci na rodni zemlji. Tako nimajo Slovenci na KoroSkem slovenskih ljudskih šal; v Trstu, ki Je največje slovensko mesto, nimamo niti enega razreda slovenske ljudske šole, a po mnogih obmejnih kraj h Izgubljamo šolo za šolo, pokrajino za pokrajino. Iz teh ogroženih pokrajin prihajajo obujni klici: Na pomoči Tem glavnim in nujnim klicem se od-zivlje „Družba sv. Cirila in Metoda" s tem, da ustanavlja otroške vrtce in ljudske šole za slavenske otroke tam, kjer bi brez druž bine pomoči takih potrebnih zavodov ne b*'o. Bodi povedano prav na kratka, da ima „Družba sv. Cirila in Metoda" v svojih za-vedih to šolsko leto 3700 slovenskih otrok, ki ol po večini ne blU deležni slovenskega pcusa brez naše družbe. „ Družba sv. Cirila In Metoda" pa vrši io svoje plemenito delo le s sredstvi, katera jej zlaga slovenska narodna zavest, slovensko rodoljubje. Ta slovenska narodna zavest je položila na altar rodoljubja v roke „Družbe sv. Cirila in Metoda" I. 1912. za nas Slovence vsekako zelo častno svoto 175.000 K in Družoino vodstvo se zahvaljuje kar najiskrenejše vsem dobrim rodoljubom. Proračun naše Družbe za leto 1914. bi utegnil koga napolniti s strahom, ker se kaže dohodkov, ob navadni požrtvovalnosti, 146.000 K, stroškov pa 306,500 K, torej primanjkljaja 160 000 K. Te visoke številke in ie višje potrebe za našo narodno obrambo opravičujejo Iskreno našo prošnjo: Ko bodete sestavljali proračun za prihodnje leto, ali določali raz delitev podpor v dobre namene, spomnite se blagovoljno s primernim prlspev» kom. zaščitnice in prosvetiteljice Slovenstva v obmejnih krajih, „ Družbe sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani. Vodstvo „Družbe sv. Cirila In Metoda" v Ljubljani dne 10. listopada 1913. Andrej Senekovlč I. r. Anton Berce I. r. prvomestnik. tajnik. Zagrebško „Kolo" v Trstu. Prihod. — Sijajen sprejem. Že vse včerajšnje popoldne se Je kasalo, da se pripravlja nekaj posebnega. Za-tlada'o Je povsod nekako svečanostno razpoloženje in v vsaki družbi si čul le pogovor o prihodu drag h bratov fz kraljevega Zagreba. Le to vreme i Pomalem je deževalo, a končno proti večeru Je zapihal nekoliko ost-e ši veter, pa se je začelo jasniti tam na zapadu. Pa bo vendarle lepo, si je marsikdo olajšal srce. Kmalu po peti tri se je že začelo zbirati občinstvo na jcžiem kolodvoru. Velika mncžlča s sprejemalm odborom In godbo NDO na ct.u {e čakala gostov na peronu, zutTc j pred kolodvorom pa jih je pričakovala ie ?ečjs. Nasproti so se jita odpeljali gg. arhitekt g. Cos-aperaria, resta rater Domines in učitelj Eagčlmsn, da še med vožnjo urede se p:-trebao i?, prenočišča. Prvi pezdrav na naših slovenskih primorskih tleh so sprejeli veli Koiaši v naši narodnozavednl Sežani, kjer jih Je pričakoval na kolodvoru sežanski občinski odbor z g. žicanom na čelu. Le žal, da je imel vlak le eno minuto postanka. Ob živahnih živio klicih |e odpeljal vlak dalje proti Opčinam, kjer so mu doneli nasproti enaki pozdravni klici. Na Prošeku Je pričakovalo vlaka pev-sso društvo društvo „Hajdrih" z zastavo in dekleta v narodnih nošah so obdarovale hrvatske pevke in pevce s cvetjem. Enako slovesen le bil tudi pozdrav v Nabrcžtal, kjer Je zadonela bratom Hrvatom v pozdrav slovenska pesem In pa navdušeno vzklika-nje. Tudi v S?. Križu Je bil pozdrav prav prisrčen. Med tem pa Je v Trstu množica že nestrpno čakala prihoda viaka. Viharni živio klici so zadoneli, ko je za vozil v kolodvorsko lopo in godba Je zasvirala koračnico iz „Graničarjev". Med neprestanim burnim vz Slikanjem so izstopali mili gostje fz vlaka in potem Je stopil prednje predsednik sprejemnega odbora, deželni poslanec dr. Edvard S lavi k In jih pozdravil nekako takole: »Mili bratje! V Imenu narodnih pevskih in kulturnih društev Trsta in okolice ter v imenu tržaškega slovenskega in slovanskega prebivalstva Vam kličem: bodite nam srčno pozdravljeni, srčno dobro došli na našiti tržaških in tudi slovenskih tleh! (Viharni živio-klicl!) Sprejemamo Vas z veseljem in navdušenjem, z ljubeznijo In ponosom, ker prihajate k nam kot na** bratje, kot kri naše krvi, ki se, kakor mi, borite za našega redu pravice. Se bolj mili in dragi gost|e pa ste nam, ker prihajate k nam v imenu slovanske pesmi, ki jo gojimo v Trstu z vsem veseljem. Veseli nas, da ste se spomniti nas, ki ste spomnili, da tu na tej važni točki živi slovenski narod, ki se bori z vsemi svojimi močmi za pravice svojega rodu in Jezika, da ohrani to važno točko svojemu slovenskemu narodu in vsemu S!ovanstvu! Hvaležni smo Vam, da ste se spomnili nas tržaških Slovencev, ki nas Je slovanska jesem zbudila iz narodnega mrtvila in nas tudi vedno spremlja v našem boju za pravice naroda. S tem večjimi simpatijami in em večjo radostjo pa vas Še sprejemamo v svojo sredo, ser zremo v Vas slavne mojstre, ki nam podaste najlepši biser, slovansko pesem, v najdovršenejši obliki. Najdražji pa ste nam, ker nam prinašate to lepo slovansko pesem, ki veže naša bratska naroda, ki je natrdnejša vez naše slovanske vzajemnosti I V to ime Vam Še enkrat kličem: Bodite nam srčno pozdravljeni! Dobrodošli bratje pri bratu!" Ko so se polegli viharni klici: „Žtveli Hrvatje J* in so naše gospe in gospodične obfule drage goste z obllim cvetjem, Je It-pregovoril, s krasnim šopkom cvetlic v roki, podpredsednik »Kola", dr. A n t o n J a v a n d, rekoč: „Dragi bratje! Izpolnila se nam je srčna seija, da moremo posetiti Vas, ki stojite trd so na straži naše slovanske Adrije, da ne postane ta naša Adrija nikdar niti .mare lostrum" niti „unser Adriatischss Meer". Prišli smo, da se Vam s slovansko pesmijo zahvalimo na Vašem vztrajnem in požrtvovalnem delu in prizadevanju, da se Vam zahvalimo, kakor nam narekuje naše toplo slovansko, hrvatsko srce. Srčna Vam hvala na bratskem sprejemu. Živeli 1" Zopet so zaorili viharni klici: „Živeli Hrvatje", katerim so odgovarjali gostje z živeli Slovenci!" Polagoma |e nato množica z gosti odšla na ulico, kjer se Je potem razvil sprevod, ki Je z godbo na čelu, ki le svirala narodne coračnice, krenil proti Narodnemu domu. Gotovo nad dvatisoč oseb broječa množica e tu z navdušenimi živio-klici pozdravljala hrvatske goste, katerim Je z Narodnega doma plapolala v pozdrav slovenska trobo|-nlca. Polagoma se |e nato množica razšla, a skoraj so Še potem začeli prihajati poset-niki koncerta. Resnica Je: sprejem (e bil tako prisrčen, cakor more le biti tedaj, ko sprejema brat brata. In dasiravno Je bil čas zelo neugoden — saj Je večina našega ljudstva ob tej url Še na delu — se Je vendar zbrala tolika množica, da so mogli videti naii bratje iz Zagreba, da Jih sprejema Trst, ki Je tudi naš, slovenski. Koncert. — Slovesni pozdrav. Tako polne dvorane, kakor je bila snoči, |e Še menda nismo videli, kar stoji n*Š Narodni dom, a vendar Je še na stotine občinstva moralo oditi, ker varnostna oblast ni dovolila več izdajati vstopnic. Dvorana Je bila nabito polna; bilo Je v nlel cotovo nad 1000 ljudi. 16 Bii so zastopani vsi sloji slovanskega prebivalstva tržaškega, cd nBf jdličneJŠih naših mož pa do najpreproitejšega delavca Ves slovanski Trst se Je prišel divit naši prekrasni slovanski pesmi. O koncertu samem priobčimo poročilo it sirokovnjaškega peresa prhodnje dni Danes naj omenimo le, da je bilo občinstvo navdušeno do prekipevanfa. Naj Je pel mešani tbor s svojimi srebrnečistirai glasovi, aii naj je bil meški zbor s svojo fmo ubra' nostjo in precizno?t(o, ali potem zopet Lnw-5cyaski in Vušković: občinstvo je ploskalo in vzklikalo, da skoraj ni znalo prenehati. Da, posebno ta Vaško v 6 ki Je s svojim j gostovanjem na našem odru pjstai pravil ljubljenec našega občinstva I Malo, da ga niso šli objemat na eder. In potem ta divna hrvatska, srbska narodna pesem 1 Kdo bi je ne občudoval, kdo bi Je ne užival z vso ono slastjo, s katero se uživa ona neprecenljiva lepota, ki je v njej! Prekrasen, pre-diven Je bil ta večer. To je bilo slavlje slovanske pesmi, slavlje one lepe duše slovanske, ki odseva iz te pesmi! Nekako v sredi sporeda, ko je zbor odpel oni krasni Mokranjčev venec srbskih narodnih pesmi, Je stopil na oder sprejemni odbor z državnim poslancem dr. Rybarem na čelu, in le-ta Je izpregovorll v pozdrav gostom nekako tako-Ie: .Veleče njeni gospod predsednik, slavno društvo »Kolo" ! Danes praznujemo tržaški Slovenci, tržaški Slovani, velik kulturni praznik bratske ljubezni, saj imamo v svoji sredi premile goste, svoje brate po krvi in Jeziku. Saj imamo v svoji sredi predstavi-telje najbližjega nam slovanskega naroda, hrvatskega naroda, sinove ponosuega belega Zagreba, saj Imamo v svoji sredi člane najslavnejšega hrvatskega pevskega društva, starostavnega »Kola". Veselje, ki Je zavladalo po vsej naši Primorski, ko ss Je začufa vest, da počasti .Kolo" Trst s svojim posetom, Je bilo splošno. To ste Iz-oznali, ko ste popoldne z vlakom prispeli na n?ša primorska tla, sai Vas Je na postaji za postajo pozdravljal naš narod. Izpoznali ste, da biv* tu slovenski narod, ki ljubi svoje brate. Še bolj pa Vam je to pokazala ona množica, ki je preplavila prostor pred tržaškim kolodvorom ob Vašem prihodu; pokazala Vam Je, da Vas ljubi, da Vam prinaša vse svoje simpatije. Pokazala Vam |e ta množica, da je ta Trst, ki ste priSli vanj, tudi naš, da je tudi tu doli naša domovina, da hoče biti ta Trst tudi vedno bolj naš. (Viharno odobravanje !) Danes slavimo tu praznik slovenske kulture, praznik naše medsebojne ljubezni, obenem pa praznik naše slovanske pesmi, najnežnejšega sveta naše kulture. Stoletja (e moral naš narod stati na straži proti ljutemu sovragu, ki mu je hotel uničiti vse, a mu ni mogel uničiti pesmi. Če velja kje rek: »In-ter arma sllent Musae", ni veljal ta rek za nas, kajti ta nežnejši cvet kulture, pesem. Je gojil naš narod tudi v onih težkih časih. Zajo Je slavil svoje slavne može, s pesmijo |e šel v boj, in s pesmijo se je doma tolažila žena, vdova. To pesem gojite tudi Vi in zato smo Vam hvaležni iz vsega srca, da ste priš I k nam v to mesto, kjer smo obdani cd tujega življa, ki nas noče priznati za kulturne, do-čim pa ste Vi dokazali s svojim prihodom, da smo kulturen narod. Dokazali ste s svo-fim prihodom med nas, da znamo tudi mi gojiti kullurno, dasiravno moramo stati vedno na straži za pravice našega rodu in jezika. Dokaz za to Vam bodi ta dvorana, ki je pretesna, da bi mogli v*n|o vsi, ki bi radi občudovali Vašo lepo pesem. Bodite pa pre pričani, da Vam vsi ti tu in vsi tam zunaj, vaši najožji bratje, tržaški Hrvatje in Srbi, kakor tudi tu se nahajajoči naši severni brat|e in mi, ki smo od vekov tu, da Vam mi vii v znamenje hvaležnosti, da ste prišli k nam, poklanjamo svoja hvaležna srca v dar! Ko se vrnete v beli Zagreb, povejte tam, da tudi tu biva rod, ki se bori za svo|e življenje, za svoj obstanek, ki pa zna jklj-ib temu ceniti kulturo in prosveto, ki zna slaviti slovansko ime, posebno pa tiste, ki ga slave z divno slovansko pesmijo. V to Ime Vam kličem: »Živelo društvo .Kolo", živel beli Zagreb, živili naši bratje H r v a 11 e 1" Viharno, več minut trajajoče odobravanje je sledilo tem besedam In živio-klicev ni bilo ne konca ne kraja. Iz prednjih vrst v parterju in z lož doli se Je vsula na pevke in pevce cela ploha cvetja, a društvenemu podpredsedniku Je bila izročena srebrna lira z lovorjevlm vencem ter slovenskimi in hrvatskimi trakovi. Občinstvo pa Je ploskalo in ploskalo. Navdušenje Je prihitelo do vrhunca. Ves ginjeo — na oči so mu stopile solze, se te podpredsednik »Kola", dr. Javan d zahvaljeval dr. Ryb£fu na njegovem pozdravu. „Manjka mi besed", je rekel, „da bi se mogel dostojno zahvaliti. V 52 letih svojega delovanja je prepotovalo „Kolo" slovanski svet od Zagreba do Kotora, od Kotora doBelgrada, od bele Ljubljane do zlate Prage, toda nikjer še ni bil sprejem takoginljiv, kakor so mu ga pri pra vili tržaški Slovenci! Tu na mrtvi straži stojite, vedno v boju, a zadivili ste nas s svojim sp:e,emom. Rekli ste, da prihajamo k Vam, da Vam prinesemo pomoči, da Vas z našo pesmijo utrdimo v Vašem boju. Bodi tako) A iz polnega srca se Vam zahvaljujemo, Str ste nas sprejeli tako prisrčno I" Težko je izgovoril, solze so mu silile v oči in stopil Je k dr. Rybaru ter ga prisrčno, bratski poljubil. Ljudstvo {e ploskalo in vzsIUcažo in cvetje se je zopet vsipaio. V tem trenutku je pevovodja Andel intonira! našo skupno himno »Lepa naša domovina" ia vse občinstvo jo »e stoje poslušalo in tudi pe!o. Navdušenje je bilo velikansko, nepopisna. Msr.ikomu je potekla solza srčne r?:do;ti po len. Potem se Je nadaljeval koncert In občinstvo je posebno prisrčno aklamiralo svojega ljubljenca VuŠkov ća, ki mu |e bil tudi izročen lovorov venec. Po končni točki, hrvatskih narodn k, se občinstvo kar ni moglo ločiti od gostov Zlvij-klfcl In ploskanje kar ni hotelo ponehati. Pevke so začele metati cvetje z odra v dvorano, občinstvo pa zopet nazaj. Naital |e pravi borabardma * cvetlicami, ki je po-tra|al nekaj minut. Le počasi se Je začela prazniti dvorana, a občinstvo le Še vedno viklikalo Živeli Hrvatje, a z odra dol Je odmevalo: Živeli S'owenci! Ko se (e preuredila d/orana, se je začel zelo animiran komers, pri katere.n ie bilo izrečenih cela vrsta navdušenih napit-nic in se Je vrstila pesem za pesmijo. Šele proti zgornji Jutranji uri [e zavladal v Narodnem domu pokoj. Bil Je to krasen, prekrasen večer, bilo |e to stavlje naše slovanske pesmi, bila pa |e to obenem tudi divna manifestacija bratske slovanske vzajemnosti, ki ostane i nam, a upamo, tudi našim milim KolaSem, ki so nam dali priliko zanjo v najlepšem, neizbrisnem spom'nu. S ava naši slovanski pesmi, živela naša bratska slovanska vzajemnost, živelo vrlo društvo ,KoIow in njegovo čbnstvo! Živeli! — r. Domaće vesti. po morju s Hrv. pjevačkim „Kolo* se bo vršil danee ob 2 Izlet društvom popoldne in sicer iz Trsta v miljski zaliv in potem v Grijan. Odhod iz pomola sv. Karla s parnicom »Volosca*. Voznina stane t a in nazaj eno krono za osebo. Listke se dobiva v predprodaji pri vratare! Nar. doma do 1 ure popoldne in kasneje pri parniku. Kasneje ob 4 popoldne pojde »Voloska* še enkrat v redni vožnji direktno v Grijan, vendar so listki za izlet veljavni samo za vožnjo ob 2 pop. s katerim se bodo peljali tudi Kolesi, za drugo vožnjo je plačali na parniku redno vo&oino. Povratek z .Grl.ana v Trst pa bo ob 5 In 6 zvečer. Za obi te povratni vožnji so veljavni listki izdani za izlet. Ako bi bilo prav slabo vreme ter bi se moralo odpovedati izlet, bo to na-znanilo cahiio na reklamnem stebru ob pomelu sv. Karla in v Narcdnem domu. Peter Petrovič Njeguš, proslavljeni pesnik »Gorskega Vijenca", vladika in go-*oodar kamnite Črnegore, se je rodil leta 1813., dne 13. novembra, tore/ ravno pr^d sto leti! S 17. letom je pjstal svojemu narodu vladika In gospodar, a že na začetxu svojega vladanja ni bil samo pesnik mučne steletae borbe svojega naroda, ampak tudi or7i kulturni in politični voditelj njegov. Nicd^r se ni odnikal od s.'Hega naroda. Žj|irn je živel, ža]im trpel in se mučil. V^i k Srb la velik Slovan je spremlj?;I z radostno ćulo tudi preporod hr/aukega naroda in ostajal v tesni zvezi s prvimi hrvatskimi preporoditelji. Njegove narodne duie ni nič karakteriziralo bclj, cego to, da Je bil leta 1848. pripravljen priskočiti v pcmoč Hrvatski, da bi prišla do samostojnosti. Tri leta potem ga je pokosila smrt. Umrl Je dne 31. oktobra 1851____I Ne, ni umrl! Le njegove zemske estanke so položili v zemljo. On pa živi in bo živel v svojem narodu do nJega konca dni, bo živel v vsem Jugoslovanivu .... In da {e letos vstil Iz groba, kako bi mu tista njegova zlata duša, ki je toliko trpela in toliko mislila za svo| narod, vzvalovila radosti, ker bi bil gledal in videl, kako |e ta funaški narod postavil delu, ki mu je bil pokojni Peter Petrovič Njeguš pravi začetnik, krcno zmage, krono svobode ia slave, povečane mu Črnegore! In ksko bi mu žarelo toplo jugoslovansko srce, ko bi videl, kako velika ide|a, kl je] je bil govoreč propagator, za-jemlje boij in bolj hrvatska In srbska srca — ideja bratstva ia edinstva Hrvatov in Srbov. Res predivna, slavna, srečna stoletnica 1 Hrvatski Izgled naši socijalni demokraciji. Kaj Je hrvatsko vprašanje ? Kako \t jedro nJega vseb!ne ? Hrvatsko vprašanje je borba med Hrvatsko in Ogrsko za defi-aitivao ureditev državno - pravnega razmerja..! Socijalna demckraclja pa odklanja po svojem pr3gramu vsako državno borbo. Meniti bi morali torej, da stoje hrvatski socijalni demokratje brezbrižao na strani v berbi Hrvatske zs svojo državnopravno neodvisnost. A temu ni tako. Ozlrom na sedanjo hrvatsko kriio pile socljatnodemok at!čia Slobodna R'Ječ" : ,Naše mnenje je, da nat-pre| treba vsrostavit! ustavo, ker samo ustavna Hrvatska ima z ustavno Ogr&ko državno zajednico. Vezana Hrvatska se ne USTREDNi BANKA ČESKfCF SPORITELEN PODRUŽNICA v tmmtv vit del Pontero««o 5. — — t^i Nuota 15, Vloge na knjižice 4 74-J5 /0 \ po odpoved Premljne vloge 5% J nem roku. Stalne vloge in vloge po tekočem račune ::: po dogovoru najugodnejše. UDIJE i« KAVCIJE - - - iESJiLSICA. Uradna ure od 9.-12 7, dop. la 2.1« 6. po&. T Trstu, dne 16. novembra 1915. „EDINOST" St. 317. more pogajati o svojih življenjskih interesih. Nam, kakor socijalnim demokratom, je posebno neprijetno, da se moramo oddaljevati od socijalnih vprašanj in da moramo posegati v državnopravne borbe. Ali, Če pride res do tega, da bi hotela Ogrska samovoljno podaljšati sedanje fiuancljelno razmerje, potem nastane tudi za nas socijalne demokrate povsem nov položaj, povsem nova orijentacija. Kajti vprašanje financije'nega razmerja je vprašanje narodnega življenja, naše narodne avtonomije in neodvisncsti. A ravno zsto, ker so nara socijalni interesi tako pri srcu, ker nam je mnogo do pravega in popolnega nacijonalnega razvoja našega, ne moremo biti indiferentni I" iz te važne enuncijadje hrvatske socijalne demokracije more naša socijana demokracija črpiti zlat pouk. Ta izjava priča, da hrvatski socijalni demokraciji v Vožaih tre-notkih ni nje program v oviro, da ne bi se soiidizirala z narodom II Naši slovenski socijalni demokrat|e tožijo čerto, da jih mi „narodnjakarji" hočemo neopravičeno izključiti is naroda. V resnici pa se iz-ključajo sami, ker ob prilikah, ko se borimo z narodnimi sovražniki za pogoje narodnega življenja, ali ostajajo oni indiferentni, ali pa nas ceio---zasmehujejo. Kričeč izgled za to je praksa naše sodjalce demokracije napram naši šolski družbi, katere delovanje ne zasleduje cifjev kake stranke aH politične struje, ampak skupne interese vsega naroda, polaga temelje tistemu nacionalnemu življenju in razvoju, ki je na srcu hrvatski socijalni demokracij brez škode za nje socijalni program. Ko gre za narodno svobodo in neodvisnost, se tudi hrvatski socijalni derao-kratje postavljajo v vrste bori-teljev za interese uradov. Večkrat že zmo kazali mi na izglede češke socijatne demokracije, a vsikdar je hreščeče odzvanjalo v predalih socijalno-demokraiičnega glasila. AH se smemo nadejati, da hrvatski izgled najde bolj sprejemljivih src med našo socijalno demokracijo 11 Tega bi mi le želeli iskreno. Narodno delol Pišejo nam: Nekater-niki niso zadovoljni s tržaškimi „nazadnjaki". Predbacivalo nam, da smo okosteneli in da smo še vedno tam, kjer smo bili pred 30 leti. Jaz bi stavil glavo, da je bil „napred-njaku, ki bere levite nam in našemu glasilu, pred 30 leti še daleč tam za deveto deželo. Gotov pa sem, da dotičnfk al poznal Trsta in njega prebivalcev, (a Še manje lista „Edinost«), kakoršnji so dii pred 30 leti. Odgovarjati, a'.l celo dokazovati napadalcu, da se jako moti v izrekanju svoje sodbe — bi bilo brezuspešno. Čemu bi odgovarjali, ko je naš napredek Da dlani I Mi vsi, ki smo delali že pred 30 leti, predobro vemo, da je tedanje naše delo obstojalo največ v tem, da smo se navduševali med seboj. Bili smo pač Se narodna deca, ki smo se čutili narodne, a nismo znali poiskati si narodnih pravic, kakor jih danes iščemo in zahtevamo. Naše glasilo je za one čase moralo zadostovati, dasi ni bilo niti senca današnjega — ker, kaj boljšega si nismo mogli privoščiti in tudi nismo čutili potrebe po čem boljšem. Nam (Še manje pa uredništvu) pa danes ni treba šele praviti, da sedanje naie glasilo ne zadostuje za sedanje naše razmere vsled tolikega velikega razvoja. Zato že težko čakamo reorganizacije in spopclnjenja, ki se se nam obeta v kratkem. Ker pa mi „okosteneli" Tržačani nočemo tistega srditega medsebojnega boja, si tudi ne želimo, da bi se nčše glasilo povspelo na višino znanih „modernih" glas.l. Naš list naj le govori vsakomur, kar mu gre, vendar pa naj ne kolje — bratov, ki niso našega mišljenja. Le tedaj, ko so kaj zakrivili v narodno škodo, naj jih svari in grrja v primerni obliki; le narodne izdsjice In narodne sovražnike naj napada brez pardona. Mi smo napredovali in napredujemo le, ker zmo složni. (Posamezne osebe ne prihajajo tu v pošteO. Ako pa med nami ne bo sloge, odpade tudi ono, kar smo si priborili tekom let v teŠkem boju. Slovanski državni poslanci 1 Prejeli smo: Sed?j je čas, da podprete nujen predlog radi povišanja učiteljskih plač. Prejeli ste brošure „Dejanja govore* ; ni treba dosti brskati po brošuri: na vsaki strani je mno- j go gradiva, s katerimi lahko podprete za-j htevo o podržavljenju učiteljstva. Skrajen i čas Je, da se nas pošteno plača in ne, da! se nam daje take miloščine. Na učiteljevu) sloni ves državljanski patiijotizem ; učitelj Je' tisti, ki vceplja otroku prve pojme patrijo-) tizma. Slovanski poslanci 1 Posnemajte Ma-? loruse! Mari imamo mi manjše želodce, nego j državni uradniki ?! Poskrbite učiteljstvu, da pride do svojih: pravici — Prosimo slovanske časopise, daj to ponatisnejo. Učiteljstvo. j Razpis Štipendija. Odbor Djaškega podpornega društva v Trstn podeljuje za! šolsko leto 1913/1914 iz Ivan Marija Vato v-r Čeve ustanove za slovenske dijake tržaške! gimnazije in po določilih ustanovnega pisma« štipendij v znesku 300 kron. Pravice do štipendija imajo pridni, nadarjeni in potrebni revni dijaki tržaške dr-j žavne gimnazije, ki so slovenske narodnosti ter obiskujejo oblfgatni slovenski tečaj na istem zavodu. Ako so sicer dani vsi pogoji, imajo prednost dijaki, rojeni pri Sv. Ivanu pri Trstu, in ako bi takih ne bilo, teda| dijaki rojeni v tržaški okolici. Prošnje za podelitev morajo biti pismene in opremljene z listinami v sledečem odstavku ter poslane s pošto na podpisani odbor v toke društvenega tajnika g. Miroslava Pretner-ja, vodje c. kr. pripravnice srednjih šol v Trstu, ulica Fontana Štev. 10/11. nadstropje. Prošnjam je priložiti rojstni in krstni list, Šolska spričevala vsaj poslednjih dveh j tečajev, potrdilo ravnateljstva tržaške državne i gimnazije o tem, da je prosilec vpisan koti reden dijak tega zavoda ln da obiskuje ob-j iigatni slovenski tečaj, in konečno ubožni Ust. Prošnje je vložiti najdalje do 15. decembra 1913, na kasneje dospele prošnje se odbor ne bo oziral. Današnje zabave glej pod napisom »Zabave* med oglasi! Otvoritvena prireditev .Slovanske Čitalnice0 v letošnji sezijl Je minulo soboto zvečer v vsakem ozfru krasno uspela. Prvi del večera so tvorile koncertne točke, ki so jih iz p ijazncsti proizvajali najdovrinejši gojenci Glasbene šole, podružnice Glasbene Matice. Ker se natačnejše poročilo o koncertnem delu objavi v ,Društvenem Glasniku", ki, kakor se ču|e, izide koncem tega meseca, bodi le kratko omenjeno, da je precej Številnemu občinstvu celokupno izvajanje posameznih točk koncertnega programa Jako ugajalo in vsak posamezni nastop je bil krepko aplavdiran. Gospodom, ki so blagohotno sodelovali, se mora priznati, da so se v resnici zelo potrudili in upravičeno želi zasluženo pohvalo. Koncertu je sledila prosta zaba?a ln ples. Vrle gospe članice so preskrbele begati buffet in ga jako okusno opremile. Bilo je prav prijetno in zabavno. „Slovanski Čitalnici" moramo na takih prireditvah le čestitati in upamo, da bomo imeli še večkrat priliko se slično zabavati. — Zgubljeno. Snoči, pred otvoritvijo hrvaškega koncerta |e zgubil neimenovan gospod v veži .Narodnega doma" denarnico z večjo svoto denarja. Pošten najditelj naj Izroči denarnico v upravništvu „Edinosti", seveda proti nagradi. Slovenci, Hrvatje in Srbi za zgradbo nove češke tehnike. Kluba slovenskih In srbo-hrvatsklh tehnikov v Pragi sta poslala na jugoslovanske državne poslance sledeči memorandum: Srbo-hrvatskl in slovenski tehnični klubi v Pragi si usojajo prositi Jugoslovanske zastopnike, da najizdatnejše podpirajo vsako parlamentarno akcijo čeških za-stonnikov v svrho zgradbe nove češke tehnike v Pragi. Za to pomoč govore razlogi slovanske vzajemnosti kakor tudi nevzdržlji-vost današnjega stanja na čeiki tehniki vsled nesigurnosti obsto|ečlh in nedostatka novih stavb. Težke posledice tega kulturnega škandala čutijo tudi vsi jugoslovanski tehniki, ki se s simpatijami in aktivno udeležujejo akcij svojih čeških kolegov v njih borbi za to važno kulturno ustanovo. Za Klub srbsko-hrvatskih tehničara" Marko Vidakovlč, predsednik. Za „Klub^slovenskih tehnikov" Josip Žerjav, predsednik. Slovenskemu učiteljstvu in mladico-Ijubom sploh. Društvo „Branlbor" je izdalo z velikimi žrtvami II. letDik koledarčka mladini (za leto 1914). — Koledarček je po obliki in vsebini mnogo popolnejši, nego je bil 1. letnik. Oziralo se je tudi na prak tično stran ter ima koledarček poleg zani mive vsebine tudi imenik soućencev, urnik ter beležke. Cena mu |e ostala neznatna 20 v., s pošto 25 v., pri večjih naročilih Je plačati samo poštnino. Kje je vzrok, da letos prihaja tako malo narečil. Niti ena tretjina ie ni naročenih. Napravite vendar mladini veliko veselje in pomagajte utrje-vatl jo v narodni zavesti! Nemški učitelj in razumniki kar krošajarijo s svojimi strupenimi koledarčki tudi med našo mladino. Nova trgovina 99 AH9 Industria inglese „PRI ANGLEŠKI OBRTI" ulica S. Caterina štev, 7 () »9 Velik izbor oblek za moške in dečke. Angleški ranglan, paletots zadnjih novosti, kožuhovine. BOGAT IZBOR oblek, normanskih kostimov in sukenj za otroke. Telovniki „FANTAZIJA". W Cene, da se ni bati konkurence JOSIP STRUCKEL Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. Svilenina in okraski zadnje novosti velik izboi izgotovijenega perila in na metre, spodnje srajce modarci. Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah. ^^ "-» nn W Dr. ICorsano Specijalist za sifilitične In kožne bolezni Ima svoj ambulatorlj v Trstu, v ul. San Lazzaro št 17,1, (Palazzo Diana) Za cerkvijo Sv. Antona novega. Sprejema od 12. do t. In od 6 do 7 pop ženske od 5 do 6 popoldne Kje se dobi maso po zmernih cenah ? Edino le o trgovini mannfakiarnesa Moja A. Laurenčič, Trst ul. Nuova 40 (vogal ul. S. Giovaun!) 'rodaje se : vsakovrstno zimsko moderno blago, volnene spodnje srajce za moške, ženske in otroke, fuštanj, trliž, pikyet beli in delani; volnene in bombažnate odeje; perilo izgotovljeno in na meter ; vse potrebščine za postelje. Drobni predmeti. Neverjetne cene Krasni čevlji! Izredna trpeznost! Moški, jako elegantni čevlji K 9 50 in 12 50. Ženski čevlji, krasnih oblik K 9 50 in 12 50. Vsled pozne sezone se prodajajo različni ženski čevlii, modernih oblik, ki so stali prej od 1 ii do 15 K, sedaj s 30 do 45 odsto j popusta, t. j. po edini ceni 8 K par. t Neverjetno I Krčmarji pozor !! Fino olje po 96 vin. liter dostavlja na dom slov. tvrdka A. Furlan Trst, ulica Glulia Stev. 72. Specijaliteta : namizno oljčno olje iz krajev Lucca, Nizza in Marsilja. Posebno priporoča pravo milo za perilo; vinski kis. Poštne odpošiljatve.! Poštne odpošiljatve. ARTURO M0DR!CKY Pradajainloa ■ssuf. blaga in drabnlb prednetav Trst, ul. Belredere -33. Šivane odeje od K 6 40 do 18—, volnene K 3*— do 3'20, bel in pisan fuštanj, bombaževi in volneni trikoji za moške, ženske in otroke; volnene in svilene šarpe. Izdelano perilo. Platno na mero za rjuhe, žimnice, srajce, ovratnice, ovratnice, zapestnice, dežniki itd. Velikanska Izbera. ZMERNE CENE. Jovarna yn/red franki Čevljarnica TRST - Corso štev. 27. Podružnica: ulica Cavana štev. II (vis-A-vls ul. Madonna del Mare) Fratelli Rauber Trst. ulica Carduccl 14 (ex Torrento) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin za čevljarje — Specijaliteta potrebščin za Dr. PECNIK (Dr. PETSCHNIGG) TRST, UIA S. CATERINA ŠTEV. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni. 8 — 9 in 2—3 in specijalist za kožne ln vodne (spolne) bolezni: ll1/*—1 in 7—7 l/B Slovensko gledališče v Trstu. Dan e s, v nedeljo, 16. novembra točno ob 3-30 popoldne se vprizorl po-slednjlkrat v letošnji sezoni Čarobna o roška bajka »PEPELKA«. Sodeluje ves dramski ensemble In vojaška godba. Predstava je namenjena mladini ln tudi stariši se lahko pri nje| Izborno zabavajo. * * ♦ Zvečer se ponovi veličastna Webrova opera „ČAROSTRELEC". Zbori so temeljito naštudirani in gotovo doseže opera pri svoji reprizi popolni umetniški uspeh. Tudi pri sceneriji se je marsikaj Izpopolnilo. Opera je krasna in bo prisostvovalo predstavi tudi mnogo zagrebških gostov. Naša dolžnost je, da pokažemo bratom Hrvatom, da cenimo svoje gledališče. Vstopnice in sedeži so v razprodaji pri dnevni gledališki blagajni v „ Narodnem domu* (glavni vhod). iv Ta teden ra.zps7oda.ja. ostankov v dobroznani trgovini Krlžmančič & Breičak, Trst, alica Naoua stu. 37. - Telefon 15-12. Stru IT. „EDINOST" It. 317 T Trstu, dne 1C. B«T6>abrA 1913 auc ■O RESTAVRACIJA RUHORA Jrst, alica Car3acci šiv. 13. Vsak večer od 7. do polnoči Velik koneert pri katerem sodeluje orkester čeških dam LIBUŠA 6 dam 3 gospodje pod vodstvom Jana Lastavka. Opozarja se cenj. občinstvo na izbrani spored različnih komadov in narodnih pesmi. Ob nedeljah in praznikih Matinee. s VSTOPNINA PROSTA. : Za mnogobrojen obisk so priporoča JOSIP DOMINES. Foleg renomirane ga Goessovega pira se toči pivo Reuchel-Br&u iz Kulmbacha. Javljam P. n. gg., da razpošiljam izvrstno domače vino lastnega pridelka na debelo in drobno za domačo potrebo. Črno po K 32, belo po K 29 hektoliter. MATEJ VEKTIN, Kaštelir, Istra. Veliko skladišče moških in deških oblek JLIIsl Fidiscia, Prodajalna kemičnih predmetov in šip Tpst, ulica Boschetto 2 (nasproti kavarne Olimpo) Lastnica: Ermlnla ud. Hože. Advokat Dr.Jos.Ažman pp Trst, ulica Scor- zeria št 4 vogal ulice Arcata # # Bogata izber paletot in ranglana v modernih barvah i od K 25 naprej. Moške in deške obleke modernega kroja in nove risbe od K 18*— naprej. — Otroške oblečice iz sukna, vseh oblik od K 6*— naprej. — Moške hlače od K 5-— naprej. NB. Prodajalna ni luksurijozna in radi tega prodaja po zelo zmernih cenah. / Ljuuijana Dunajska cesta 6jL 12 para čevljev in 2 para I nogovic samo 6'— kron, J V svrho reklame zamore dobiti vsakdo glasom našega prospekta in odtisa, brezplačno 1 par čevljev. Ako naročite po povzetju 2 para ženskih čevljev z močnimi podplati in 2 para nogovic samo K G-—. 9 Heinrich Weisz f 9 Tovarna čevljev: Nagysallo (Ogrsko). % ki nimajo zadosti mleka, da bi lahko redile lastne otroke, naj rabijo rajboljšo moko,da pomnožijo in ojačijo lastno mleko ® KABARET MAXIM f V lidro-S/rup. SsrsaparIHae Ravnatelj-lastnik K. MAURICE Pri glasovirju F. LEOPOLDI. Režiser BARKAV OD DANES NAPREJ NOV SPORED. NOVOST ZA TRST. j ? 1 QUADRATXS ? ! Greti Konig, dunajska subreta. Ella Hardegg. Herms Gamonđ, ekscentrika. Bella Zeze, nemSfeo-cgrska subreta. Camilla Cair, italijanska subreta. Mltzi Slatka, diseuse. Ceaare in Dussy italijanski duet. !£itta Koland, aubreta-pieaalka. Carmca Four, španska plesalka, BARKA f. FBIČETEE TOČNO OB 9 TJRI ZVEĆEB. — KONEC ? ? ? I cotapoi. ČJstilo krvi. Steklenic« K 3 «0 in 7 50 Sldro-lšnitnent. ^^ Nadomestilo z a. sidro-Pain Expeiler. Bolečine uiajiu'ićc mazilo za pr.>MH>ot .je. trganje po ndih, itd. Steklenica K -.80. f 2.— r«anata£oBi Sidro -žvepleno -mazilo. Zolo ola_-iujoče i>n liinju. b jlneta u-ki, iij. Lonček K t.—. Dobi se »koro v vbtiki apateki ali pn. direktna Or. Richter-jevi apoteki zlatem levu" Praga I, Elijaberhstrasse 5 Zaloga v lekarni „GALENO",; Tret, Via. S. Cilino. Cena posamezni škatlji K 2-50. ; ALBERT FABEB' Trst - ulica della Tesa 22 Telelon 615. Bukova In hrastova drva (razklana). Oglje „briketts" „Boules" v velikih jajčjih j oblikah za odprto ognjišče, štedilnike . in sobne peči vsakega zistema. : Mafta Koks, najnovejše in najboljše gorivo ] mesto oglja. Anthrazit (angleški) v obliki orekov. Škotski premog za peči. Drva, mehka, za netenje. Zanetnik za drva in oglje. Okrajne zastopnike za obiskovanje zasebnik odjemalcev naj deželi sprejme dobro vpeljana praška tovarna, izključno za potovanje. Naznanite dosedanja zastopništva in priložite fotografijo, ki se takoj vrne. Naslov: „Ex lex", Praga, glavna pošta, restante. POSOJILA dovoljuje svojim členom življenskega oddelka in sicer: aktivnim uradnikom vseh kategorij, profesorjem, učiteljem itd., katerih neobremenjena služnina znaša najmanje kron 2300*—, kakor tudi penzijonistom s pokojnino najmanje letno kron 1400*— proti zazrambi na služnino, oz. pokojnino in proti primernemu peroštvu pod najugodnejšimi poboji na 5-30 letno amortizacijsko dobo „slavua" vzajemno - zavarovalna banka v Pragi, katere generalni zastop v Ljubljani, Gos paska u!'Ca 12, daje nemudoma in brezplačno podrobna pojasnila. VELIKA ZM.OGA Trst, ul. G. Carducci 26 [M) Štedilniki (Sparherd) vseh oblik in velikosti iz litega žeieza in iz blehovine v veliki izbsri i--V-'-, -.i đn^llf { Dreže M) Iz cffilKoooe novinke toenae drot so dosegle fiasedai sseps^seđ nsjšestf s\ms. Hsršfafeia ? 1 Bcrotejti pil domofl tonffl, ftj m postreže po toiifcoreainft fML-^rssr J. J, Hi Trsi, i M jft T T«tu, ine Ifi. novembra 1913. „EDINOST« it 317. Stran V. Pri Isu Boljetincu. Y „Reškem Novem Listu" smo čitali slsdeče zanimivo poročilo njegovega ska irskega poročevalca o pogovoru z Isom Boljetincem. Pismo je odposlano iz Skadra 30. oktobra in je torej trajalo precej dolgo, preden je prišlo na svoj naslov. Poročilo 5« glasi: w Včeraj pod večer sem posetil zna-»ega in nekdaj zelo mogočnega Isa Bo-Ijetinca. Za stanovanje si je najel hišo jtfav pri „rdeči džamiji" v mohamedan skem mestnem predelu, takoimenovanem Peroču. Neki prijatelj mi je pokazal vrata. Vstopil sem na prostrano dvorišče, po katerem se je motalo nekoliko Djakovča-*ov, ki spremljajo in varujejo Isa Bolje-tfnca. Obrnil sem se na enega izmed njih in ta me je odpeljal po stopnjicah in majhnem hodniku naravnost v Boljetinčevo sobo. Tamkaj sem naletel na italijanskega vojaškega zdravnika, ki je prav tedaj preiskoval bolnega Isa, in sem imel dosti easa, da sem si ogledal njegovo sobo. Je pa to čisto navadna turška soba. Okna so zavarovana z železno mrežo, dva stola, majhna mizica s steklenico za vodo in dvema kozarcema. Dodajte k temu še dve sviti žimnici v kotu in preprogo na Ueh, pa imate vse _„pohištvo". V kotu proti vratom leži Isa. Zimnica leži na tleh in je pokrita z namiznim prtom, dve preprosti rjuhi in majhna vzglavna blazinica tvore bolniško posteljo. V tem, ko sem tgledoval to, je zdravnik dokončal svoje preiskovanje, zapisal zdravila, se poslovil in odšel. Šele tedaj sem pristopil, mu podal roko in se mu predstavil kot dopisnik „Reškega Novega Lista". Pojasnil sem mu svoj obisk s tem, da se je mnogo govorilo o njegovi bolezni in celo to, da je že umrl, in da prihajam, da povprašam za njegovo „cenjeno" zdravje. — Kakor vidite, sem bolan. VValoni sem dobil mrzlico. Prvikrat v življenju le-jim bolan. Trideset let je, kar hodim po gorah, cele mesece sem preživel v gozdu, izpostavljen dežju in snegu. Po cele tedne sem preživel v snegu po gorskih vrhovih ; jahal sem, da nisem stopil s konja po celih 20 ur; ni ga bilo napora, da bi ga ne bil mogel vzdržati, in nikdar,Jnikdar nisem bil bolan. Sedaj sem zelo slab, ker sem tudi izmučen vsled vojnih naporov. Dvanajst dni in dvanajst noči smo se bojevali brez odmora, da nismo spali skoraj nič, in skoraj brez hrane. — Kdo je prvi začel boj na severu ? O tem se govori prav različno? — Poslušajte, gospod, kar vam pove Isa: je resnično; drugo more biti laž. Srbi so začeli (? ? — prip. ured.) spopad takole: Na Morinskem prevoju se stikata srbska in črnogorska meja proti Albaniji. Na zahodu je naše — Gaš in Krasnici, na vzhodu pa njihovo, takoimenovana Reka. Na Morini je majhna srbska posadka. Nekega dne sta šla dva kmeta iz Gaša, da nakupita žita v Djakovici. Medpotoma so jih Srbi zaklali. Sorodniki onih kmetov so iz maščevanja (krvna osveta — prip. sred.) ubili, nekaleri pravijo, da dva, nekateri pa, da več srbskih vojakov na Mo rini. Tako se je začelo medsebojno streljanje. Se isti večer so prišli tjakaj močnejši črnogorski oddelki peštva z mitraljezami in topovi. Tedaj se je umaknila mala srbska posadka s svojim vojaštvom in črnogorska v artiljerija je začela streljati proti selu Sipšanu, kjer so se utaborili naši. Začela se je resna bitka. Ljudje so padali. Nato smo se tudi mi vmešali v boj. Oh, če bi bil mogel, bi jih bil pognal tudi z mojega Kosovega! Toda ni bilo mogoče. Zaradi močnega bombardiranja smo morali zapustiti Šipšane in nadaljevati obrambo s hriba. Uspešno smo se upirali Črnogorcem tri dni in tri noči. Toda presenetili so nas. Z juga so nas obšli Srbi, za katere smo mislili, da ne bodo sodelovali v boju zaradi nevarnosti za Prizren, in so z nepričakovanim napadom zasedli selo in položaj Butiće. Bili smo obkoljeni na obeh frontah in tudi z vzhodne strani. Bojevali smo se še devet dni in devet noči. Bilo je strašno! Človek ne ve, na katero stran naj prej pazi. Po tisoč in še več topovskih strelov so na dan sprožili proti nam. Ali ste bil v vojni ? — Bil sem, — sem odgovoril. — Ej, potem pa veste, koliko municije se porabi v 12 dneh boja brez prenehanja. Zmanjkalo nam je municije. Tudi v urejenih državah se dogaja, da je zmanjka, a ne samo nam, ki smo postali šele včeraj. Morali smo se umekniti. Zapustili smo Gaš, potem Krasnice in sedaj smo tu. Ko se je nekoliko odpočil in pokadil smotko, sem ga vprašal o številu sodelujočih v boju. — Ne vem, — je odgovoril, brez premišljevanja. — Ali so se ga udeleževali vsi Gaši in Krasnici ? — sem začel jaz z druge strani. — So, vseh 2000 hiš (okoli 5000 bo-eynikovj. Poleg njih pa še približno ravno toliko beguncev s srbskega in črnogorskega ozemlja. — In kaj nameravate sedaj ? sem vprašal. — Bolan sem, kakor vidite. Ta jesenska valonska mrzlica je bila zame usodna. Ko sta bila moje delo in pozornost najbolj potrebna, ko se je odločevalo vse, me je popadla mrzlica in me vrgla. In v prihodnje, kaj bom delal ?! Vsi vemo, kaj je bilo, a kaj bo, ve samo veliki Bog. Toda dokler bom živ, se bom bojeval! Dokler bo kaj Arbana-sev in puše k, ne bo miru na Balkanu! Borili se bomo do zadnje kaplje krvi. To sem govoril tudi na Dunaju in v Rimu ter sploh v Evropi, ko sem šel v London. Naj vedo! Kaj pa hoče Srbija na Kosovem ? Na Kosovem! Na mojem Kosovem! Tu se je silno razvnel in razjaril, toda pomiril se je takoj in začel navajati statistične podatke, da mi dokaže svoje pravice do Kosovega. Čudno se mi je zdelo, da navaja neke čudovito natančne številke, ki se jih je najbrž naučil, preden je odpotoval v Evropo, ker se ve zanj, da se ni bavil s statistiko, dasiravno je sodeloval pri njej leta in leta zatirajoč Srbe po „svojem" Kosovem. j Prinesli so nama kave in nadaljevala sva razgovor o etnografiji in statistiki prebivalstva stare Srbije. Ko mi je ognjevito navajal dokaz za dokazom, sem ga jaz natančno opazoval. Sodeč po njegovi zadnji fotografiji z njegovega potovanja po Evropi, ki je bila priobčena v nekaterih nemških ilustrira-, nih listih, se je Isa Boljetinac zelo izpre- j menil. Oslabel je in postaral se je. Nje- j govo otemnelo lice se je nagubalo in na-* mršeno čelo kaže, da je mnogo trpel telesno in da trpi tudi duševno. Nervozen je. Vsak čas menja položaj telesa. Sedaj t se naslanja s komolcem na vzglavje, po-; tem se takoj vleže in se pokrije z odejo. j Ko pripoveduje kaj, kar je v zvezi z i nekdanjo njegovo močjo in slavo, tedaj ? popolnoma oživi. Genljivo je opisoval svoj • domači kraj Boljetin. Razume se, da ga je vedno gledal s svojega stališča in ga tudi opisuje kot divno, božanstveno haj-{ duško gnezdo. i — Kar je Taraboš za Skader, je Bo- i Ijetin za Mitrovico, — je končal in ne-; hote mu je iz prsi prodrl vzdih in pal pregovor: — Dokler je kamen na svojem prostoru, v tleh, je težek: ko ga pa izruješ, ga morejo tudi otroci valiti! Bil je že utrujen. Poslovil sem se, se mu zahvalil in odšel. Premišljeval sem o tem nekdaj v slabotni Turčiji tako mogočnem arnavtskem voditelju, najsilnej-šem razbojniku svojega časa. Če se pomisli, da ga je sam sultan moral sprejeti, ko se je mudil na Kosovem, in mu dati čast polkovnika, ne more človek drugače, da ga mora obžalovati, ko ga vidi, kako leži sedaj tu bolan, zapuščen od svojih Arnavtov in prijateljev. Človeku, ki je zapiral turški parlament in premenjaval vlado v Carigradu, strežeta sedaj v bolezni samo dva njegova sinova... Toda, to je morda osveta krvi srbskih nedolžnih otrok, ki jih je poklal po „svojem" Kosovem tekom svojege tridesetletnega četovanja...." Zaloga moke prve vrste M. TRUDEN • Telefon it. 231 - RlVa GrUmUla St. 12. - Telefon it. 231 Zastopstvo in glavna zaloga najfinejših vrst pSenlčne moke In fcrsnMh Izdelkov poznanega valjčnega mlina VINKO H UDIČ v Kranju Brzojavi: TRUDEN - TRST, Brzojavi : TRUDEN-TRST. »tt^BH Pekarna in odlikovana slaščičarna Trst, ul. S. Glacomo 7 (Corso) s podružnico v nI. Farneto 6. Telefon 16 64 a. SVOJI K SVOJIM! Za birmo in 2enitntae bogata izber koafektov, bombonier ter vsak dan svežih slaščic. LHJ LSU M] ISJ LHJ Jficolo Cosciantidi koncesionlran zobni tehnik Trst, ulica Ponterosso 5, II. vhod v ulici Nnova štev. 15 Sprejena 9-l2Va ln2Vi-7. Cere zmerne. ti 11=111--=w=il Ivan Hervatlnov naslednik ]0SIP MRSUTTI Trst, ulica Barriera vecchia 11 priporoča c. občinstvu svojo novoprevzeto Mino lestvln In koloni]. Ma$a Specijaliteta: kava vseh vrst in cen. Srnesta fregnan, Jrst ulica St. Lazarja Stev. 17. Skladišče kož IJJJan^Uhmi -umene ln črne za čevljarja in sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečji kože črne In rumene (Bokskalb). /oftčiia *a »jbolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za vse kraje deželo Izvršuje točno in hit^o © a u <£> S Jfova trgovina modnih predmetov za moške, ženske iii otroke v Trstu, ul. della Caserma 17 unaj). Elektrlfiie varnostne r o fine železne blagajn* .Vlper1 popolna varnost proti tatvini Itd. Itd Centfcl In troškovni proračuni franke In brezplačno F. J. JERŠE, TRST Razstava in pisarna VIA NU0VA it. 15. Mezanin ! Interurb. telefon 23-77. Mezanin! Skladišče : Via Gioacbino Rotslnl it SO. Velika zaloga in tovarna pohištva 1% ANDREJ JUG - TRST Vta S. Lucia 5< MOAZ* Df UPA imu imu Via S. Liiola S-M ni munu miSm unuiu Veliko skladišče klobukov dežnflcav, tel« Ia pisan« trtica, IzltMl platna žepnih rtbttv, naikib najavit iti. iti. mm K. CVENKELtm, o.™« 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna ZettO Kina-lO Q/ermva/h Zobozdravnik dr.Hinko Dolenc «e je preselil is ulice Sr. Lazarja v ulico UoMIrlvo it. 11. Ordinira in eprejema od 9—1, 3—4. Dvigalnik na razpolago. ubelehaelB št ftm, UrNa {•mm k ajafau« m mi »Aialmraiii kMdmr m i• (ftla P* ■ a UM adnnliktal Lekarna Serrav'allo - Trst ■MHHHR^.I VI iEDINOST" žt. 310 V Trstn. ltf. novembra 1913. Dvorec (villa) v Nabrežini p. 156, lepa lega, z osmimi prostori, velik senčnat vrt, hlev, garage, 700 klaftrov, dva vodnjaka, dva uhoda, z električno razsvetljavo, se proda m Prva jugoslovanska fl||#l|H DB^NI1 tovarna glasoviijev MlilUll rKtUl Trst — via Farneto St. 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd. Delo točno. Cene nizke. n BI Trgovina razno za K 30.000. Olajšanje pla- D ET D I | 1 Mj ET čevania. Eventuelno se da ■ kiil%r ■ I^Hli^fc« cevanja. v najem. Pojasnila: Trst, ; ulica Zonta 5, tel. 21-64. ▼ bogati izberi. £i?te trst, il Caapuile št. 15. - Jel. 759. W ® • _ ^ Purani, |t«k«, riM, pltdanol, Itajartkl In uk | C 1 ^ Sk dama«, pauhari. — DIVJAČINE i zajal, srn«. » I. 1 »L j.refcloe, • kalna Jerebloe (kotornt), fazani. 6a|no maslo In jajoa. Vm pe Mil, da a« ni bati aikaks koaknrsnss. ' Prodajalnlea ur In dr*gaeen«stf 1 6. Bneher («c žrag TV^o^ii)« Trst C0B8 it 36. Trst, uL Lazzaretto vecchio 36. &£loga dalmatinskih vin! iz ViBa in Poljic s priklopljeno gostilno.} Gostilna v ul. Ca s. Donadoni — ter gostilna — ' Campo S. Giacomo št. 15. j Vtno na debelo po ugodnih pogojni., Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk. - Josip Gergič,Trstj Rcco\ — Molino a vento štev. 40 j Prodajalna čevljev vseh vrst za moške, ženske in otroke in ;i- zaloga usnja. NAZNANILO. Sprejema naročila po meri in popravila. ? Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk. J sem odprl popolnoma novo pekarno v *llllci Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. ^Najfinejše vrsti moke. Prepečenci, sla iščice, mrzle pijače, kakor tudi vino in likerji, j Uljudno se priporoča ALOJZIJ GULJ, (prej j na trgu Caserma), Bagati lita zlaianine, srebraia«, dragoea-aon ia Tapalli ar. Kupuje ia menja stan slato ia tafi attao s morimi predraetL — Spravna aaiaCba ia popravka mkonilai anbaio«, slalsaina, kakov tafl lepa« ara. S>ELO SOLIDNO. CENE ZMERNE* Idndifte oglja In dru za inriTO, petroleja in stavk materijala Josip Mioeu Trst, Yia S. Cillino 2- (St. lm)- Telet. 2832 Pekarna in sladčičarna MIKUSCH Izdeluje kruh z zdravim higijentčnlm elektr. strojem 1rst- Piazza S. Francesco d'Assisi 7. Predaja moke 1. vrste, sladčlce in prepečence, GALEN0 c ulloa S. Clllao. - Telefon 20-7S. Vsako nedeljo in praznik od 4. do 10, ure zvečer se vrši v gostilni „AlalaA GROTTA" v ulici Tivarnella Str. 5 JAVNI PLES Vstopnina: ženske 20 vinarjev in moaki 30 vinarjev. — Priporoča se BERNE KARL. •MiuUolelterjeB-i' TRST, idlta Slesei CirM tttv a TILBTOM adst7. Ptltaa feraBilsIfe)! račun 74.£79 Tafasfu 13-04. Podpisana si vso j a naznaniti slavnemu cbčinafcve, Uta oddaja rtran^*™ v brezplačni nsjara - male hranilne skrinjice -=- Vsaki drižini, kakar tadl vsak pasatBezslk lahka dakl taka lkris]:M, ki M primerna cs prlhrznjevsnje Mllb Ia vsftjlh »vst. Skrlsjles ss dobe pri podpisani zadresi« Trgov, obrt sadrugs sprejema hranilna vloge od vsakogar, Incll če ni član in jih obrestuj j po mm- 4 i, °lo -mm Rantnl davek od branil, vlog plsSi£« zadruga sama. Osje posoj. na razoe obroke in proti mesečnim odplačilom. Nadajjnm pojasnila »e dajejo v urada med uradnimi arami ki so: Ob delavnikih 'cd 9 do 13 ara dopoiada« ia »d 3 do 5 ara popoldne. Trgovsko-cbrtna zadruga v Trsta. UL 3. Francesco Stev. 2. L nadstr. 3ZUBBŽ8ŠŽ Caffle \uovo TTJ (NOVA KAVARNA) CTT" ' Tnt, Piazza Batrlera Settefontane " Prva ndobnost. Bocatii izbera časnikov. Pr\ovr.-tne pijače. Hladila vseh vrst. Biljardi Seifert Telefon 19-81. Poleg kavarni se nahaja tudi izvrsten BUFFET, kjer se prodajajo mrzla jedila, vino In Dreherjevo pivo. Spreje.-najo *e naročila na dom. Priporoča se udani FRANJO A3RAM, lastnik. SV. KRIŽ pri TRSTU priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo obuval za moške,ženske in otroke. Delo solidno, najprimernejše cene. Naročila po meri. Postrežba na dom. Potrebščine za čevljarje in zaloga usnja. SiierMUr za sivalue stioie Trst, Corso 20, ulica Carlo Ghega 13. Popravila strojev T*eli vrst, «trokovnja»ko in najceneje. — Brezplačen pouk ▼ šivanja vezanju in krpanj«. bivalni vzorci in ceniki zastonj. E/AIJJR CERE0RTC C iupo Ban 31acoino šUjt. ž. ^rl2>oroČa cen', občinstvu «vč?f Irgcvino pfsani^h fe šolsktfc prtrrbščm. rrc£aja razglednic in leraf vseli wwf Prodajajo se tudi moiitveniki v slov. Jssika Novi zobozdravnišHi ambulaforij ul. Rossini gt. 12 (vogal ul. delle Posta? Laboratorij za moderno dentistiko. Umetni zobje od K 4 — dalje, plombe t materijalom najboljše kakovosti po K 2, Izdiranje zoI> brez bolečin po 2 K. Ordinacijske ure: od 8 dopol. do x pop. in od s do t sveder Ob nedeljah in praznikih ati g do ia. jMon Žerjal-Trsi priporoča svoje trgovk © J astvia ulica Coma.erciale 18, 3 podružnico ulica Istra 5 (Čarbola zgornja). - Prodaja sa ti to, oves, korusa ta raznovrstne otrobi ter tudi na debeio. Jergitscheve ž cr*o ograjo za vile (dvroe), tc vame, dvorlSSa, prostore za tsmo itd. Podružnloa tovarne v Oradcn, OS* •tisgen Mant; podrožnioa tovarne na Dunaja, Pressg&ssa 3 9, Tel 4144. Žična Industrija alpskih dežel Ford. JergitecIVs Sdhne, Klagenftjrt. Zastopnik v Trstu: HENRIK WAGNER, via del Bosehcitc št. 6. Tel. 22-86. - Ifustr. cenik brerpličso V Trstu, dae 16. novembra 1913' EDINOST«; št. 310. Biran VII, Predavanje dra. Bogumila Vošnjaka v Gorici Na Ogrskem vidimo, kako vpliva strahovlada in absolutno načelo večine škodljivo za vso deželo, in zato beremo vedno o novih škandalih, ki se dogajajo na Ogrskem. Pa kaj bi hodili lako daleč, saj vidimo na Kranjskem, kako je kvarno, če ne pride manjšina do svoje veljave. Ker manjšina ima važno nalogo, da sili s svojim ugovarjanjem in s svojo kontrolo, da vrši večina svoje naloge le najbolje. Zato je dejal že lord Bolingbroke, da ima manjšina patrijotično nalogo, oponirati. Kjer pa nima manjšina svojih pravic, tam seveda tudi ne more vršiti svojih dolžnosti. Tam navadno nastane iz vladanja večine strahovlada večine. Kateri zakoni pa morejo preprečiti strahovlade in kateri so pravični manjšini, o tem veleaktualnem predmetu je predaval g. dr. Bogumil V o š n j a k na zadnjem predavanju .Narodne Prosvete". Predavatelj je izvajal: Splošna in enaka volilna pravica v demokratični sodobnosti zahteva brezpogojno, da se praksa in teorija vedno bolj bavita z vprašanjem zaščite manjšine. Načelo večine, izvedeno na ta način, ko pri splošni in enaki volilni pravici, je velika laž. Koliko glasov se zgubi vsied abstinence volilcev, pri kolikih volitvah se vrše protipostavnosti, dalje falzificirajo najrazličnejši volilni manevri izid volitev. Navadno volijo vsi polnopravni državljani, kot to določa natančneje volilni zakon, ki je v vsaki deželi različen. Praviloma so pa kaznjenci, umobolni, ženske in otroci od volilne pravice izključeni. V državi Andorra je določeno celo tako, da imajo volilno pravico le poročeni. Zastopniki splošne in enake volilne pravice trde, da so poslanci zastopniki vsega prebivalstva, dasi pride k volilni žari primeroma le malo število volilcev. Po absolutnem načelu večine, kakor se navadno vrši, se dogajajo lahko čisto nepravilne stvari Glasovi, ki so oddani za manjšino, sploh ne pridejo v poštev. Če je bilo oddanih od 1000 glasov 501 glas za kandidate ve čine, 490 glasov pa za protikandidate, potem je vseh teh 499 glasov nezastopanih. Priti bi pa moral vsak državljan s svojim glasom do veljave. Po tem uvodu je podal g. predavatelj zgodovino razvoja načela večine, kakor se je izvršil tekom časa Ruski letopisci pripovedujejo, kako se je ustvarjalo načelo večine v republiki Novgorodski, Obe nasprotni,stranki stase spopadli na mostu in slabša stranka je bila vržena v reko. Knoglasnost za uve-Ijavljenje sklepa je bila vedno pri slovanskih in germanskih narodih v veljavi. Najhujši izrodek načela enoglasnosti je bil poljski iiberum veto, ki je posebno jasen dokaz napačnosti načela enoglasnosti. Slavjanofil Homjakov je poslal 1. 1800. v imenu moskovskih slavjanofilov srbskemu narodu znano svoje pismo, kjer stavlja vodja slavjanofilov nasvete, kako naj uredi srbski narod svoje življenje. V tem pismu pravi: Želeti je, da bi reševala skupščina svoje posle z enoglasnim sklepom. Nemci so prinesli v slovanske dežele načelo večino, ko da bi mod-.ost bila vsikdar na strani večine. Će se sklepa po načelu večine, potem se nikdo ne trudi prepričati sobrate. Vest in razum je več vredno ko igra z glasovi. Zanimivo je, da smatra Rousseau svojo pogodbo za enoglasno sklenjeno. Radi tega bi morali nastati vsi ustavni zakoni na podlagi enoglasnega sklepa, do-čim bi pri navadnih zakonih zadostovala navadna večina. Načelo večine, da odločuje povsod in vsikdar le večina, se je najbolj udomačilo ob času velike francoske revolucije. Francoska republika, s svojim nasiljem in s svojo brutalnostjo veČine, kot tudi njen nadaljevalec in spopolnjeva-lec Napoleon prvi sta uvedla večino povsod in kruto zatirala vsako manjšino. Posebno v romanskih deželah jo postala večina, ki noče priznati manjšini nikakih pravic pravi malik. In vendar je dostikrat .večina v borbi proti dušeuii eliti najboljših v narodu. Većino tvorijo mase, a te so konservativne. Mase hočejo socijalni in družabni status quo, splošna in enaka volilna pravica pa daje masam vse orožje v roko, kar je vsled konservativnosti mase često škodljivo kapitalu in bigastvu. Ibsen se vprašuje, kdo ima većino v deželi. I a njegov odgovor se glasi: To je gotovo, da so neumni v ogromni večini. Soglašati pa je le z Ibsenoni, da so duševni piebejci v niža-vah in višavah družbe. Eden najboljših jugoslovanskih politikov dr. An'e StnrČevic ni odločen pristaš načela večine. V svojem delu „Stranke u llnalskoj" pravi: Dokler bodo živeli ljudje, vsikdar bodo prišle v poštev lastnosti ljudi, ko tudi njih slavno ime, dobra kri, boljša vzgoja ziianje in imetje. — Priznati treba, da ni socijalno izenačenje nikjer večje, ko med Jugoslovani. Kljub temu vzornemu izenačenju pa je uvedla Srbija, kot ena prvih držav na kontinentu, zastopstvo manjšine, ki ščiti inteligenco pred masami. Kaj je razmerna volilna pravica ? Vsaki stranki naj pripada toliko poslancev, kolikor jej pritiče oddanih glasov. Ako voli sto volilcev pet poslancev, tedaj pride na dvajset volilcev en poslanec. Število volilcev se deli s številom poslancev in tako dobljeno število imenujemo volilno število. Kandidat, ki doseže volilno število je izvoljen. Glasovi, ki so sicer njemu namenjeni, pa presegajo volilno število, pridejo v prid drugemu kandidatu njegove lastne stranke. Nato je predavatelj obširno razprav Ijal o Harejevem in Ilondtovem načinu izračunanja količnika. Dostavil je, da je to ko tudi o belgijskem sistemu list, kjer ima volilec pravico, da se odloči za celo listo, kakor jo predlaga stranka, ali pa da da gotovim kandidatom prednost in voli kan didate iz več list. Razmer v svoji popolni obliki je najprej upeljala Danska. Belgija je upeljala razmer najprej pri občinah in šele 1899 tudi za parlament. V Švici se voli v mnogih kantoirh po razmeru. Še pred Belgijo pa je upeljala razmer Srbija. Značilno je, da se v Srbiji volilni okraji, raz ven mestnih, menjujejo. Takozvani državni odbor določuje volilne okraje in število poslancev, ki pride na en volilni okraj. Določitev obsegov volilnih okrajev pa se zvrši pred volitvami. V Srbiji se voli s krogljicami. Vsaka stranka ima svojo žaro in v to žaro spusti volilec krogljico, ki se potem seštejejo. Na Bolgarskem imajo upeljano pro-porčno volitev z letom 1912. Vsaka stranka ima glasovnice z gotovimi birvami, ki so protokolirane pri okrožnem sodišču. Bela barva in pa narodna trobojnica se ne smeta rabiti na glasovnicah. Kot nedostatek razmerne volilne pravice smatrajo nekateri veliko zamotanost volilnega postopanja, ter pravijo, da je razmerna volilna pravica bolj za matematiko kot pa za politiko. Dalje trde, da razbija razmerna volitev velike stranke in da je nemogoče z razmernim volilnim redom ustvariti velikih večinskih strank, iesnica je pač, da je razmer posebno ugoden za male stranke in bi bil radi tega tudi Slovencem zelo koristen, če bi bilo več malih a dobro organiziranih strank. Brez organiziranih strank si pa ni mogoče Dredstavljati razmerne volilne pravice. Ako se pa ustvarijo male stranke, potem je ob3trukcija nemogoča. Danes ne pomeni obstrukcija nič druzega, kot izsiljavanje političnih uspehov. Misel obstruirati se je širila po zbornicah kot nekaka sugestija mas. Pravijo, da pridejo vsled proporca manj zrele stranke do zastopstva, a treba je poudariti, da je za take stranke le koristno, če stopijo vdotikos praktičnim zakonoiaj-nimdelom. Dobrota razmernega volil, reda sa obstoji tudi v tem, da se strankam ni ireba bati za mandate, če ne zasledujejo demagogične taktike. Saj jim je zagotov-jen po razmeru oni vpliv, ki jim gre po številu pristašev. Silno važno jo pa tudi, da so z razmerom odpravljene ožje volitve, d demoraliziraj o volilce. Pri razmeru vodi volilca ideja, ne pi oseba. Razmer zahteva velike volilne okraje, v katerih je kandidat neodvisen od vseh intrig domačih mogotcev in kjer ne vplivajo nobene osebne privatne razmere. V velikih volilnih okrajih prihajajo do veljave le splošni vidiki narodnega življenja. Razmer omogoča voditeljem strank, da pridejo v parlament, tudi če bi imela njih stranka pri volitvah nesrečo. Končno pa rodi razmer tudi nekako strpljivost med pristaši raznih strank in uničuje brutalnost strankarstva, ki nastane pri splošni in enaki volilni pravici, kjer ostanejo velike manjšine brez vsega zastopstva. V tem oziru se je raz-merni volilni red posebno izkazal v Belgiji. Razmerna volilna pravica je stvar socijalne pravičnosti obenem pa tudi naredne pravičnosti. Posebno narod, ki se bori za svoj obstoj, ki ni vsled svoje ne-številnosti nikjer v večini, ki ni nikjer gospod, kakor naš slovenski narod, mora najti zislombo v besedah Ibsena, ki so velikega etičnega pomena, da ima namreč manjšina vedno pravico na svoji strani. I V:£komur je znano, da se morajo rane skrbno varovati pred vsako nesnago, ker lahko nastanejo drugače radi infekcije zelo nevarne. Um-stno je torej, da se rane pokrivajo s takim sredstvom, ki jih varuje usodepolnih komplikacij. Najbolje je za to sredstvo, ki učinkuje zanesljivo, antiseptično. Kot tako je obče znano praško domače mazilo B. F r a g n e r j a, c. in kr. dvornfga zalagatelja v Pragi; kajti pod njegovim hladilnim, b >!eč!na blažečim učinkom se rane lahko in hitro zacelijo. 55 Vi no z Brionskih otokov U Glavna zaloga: Trst - ulica Carlo <3hega štev. 11. | Telefon 15-67. O @ SPECIJALITETA: g § KONJAK BRIONI IN VERMUT. g Josip Trampuš Trst, ulica Farneto št. 11 priporoča irojo pekari jo. Večkrat »t iaa ivei kruli. Zaloga moke usake vrste b — prvin mlinov. — Vino in likeri t steklenicah. S1mU&4% In biikotiiiL - Postrežba tudi m 4§m. Jeno, krompir, jabolka, furlansbn m In droge poljske pridelke na debelo dobavlja Ha J. Kovačič & Co. St. Peter m Krasu. i® i^a m 3 rfamii&i (Hs^burg-Amerika Unie). 9 Prevažanje oseb v vso delo sveta. SHac!ttfeui°«$—York Eo'j!ogne — Mew York; Chcrbcjrg New York; Southampton —Nev York. Hzmburg — Phibi^Sphia Hamburg — ^ssion Hamburg — &2:iai3a Hamburg — M'.b.i "Sanilsurg — Hek&ika Kam&urg — Brazilija E^mbiiS'g — Ar^eniiriija H s nibcrg — Znpadna litatiija Ha;n ro dve ali štiri Maldk l> palnico in toi.eto. v prvi kajuti jedibi s;t!on 2a 35-t oseb, zabavni .o rio!. trično razsvetljeni. Jedi »kucno 1 SO kopalnih suJ. po.ej; tr^a salon, lopa. pisalna soba, kadilni servirajo P« i»«'i»« P"»ire rinili tudi uaLuiCiiu in turke kopeli v ti|»rai1nii« đirifl«. praafa - in poatretaicab t. hftiM na vseh sob«h tikooa foika »•» n.i^la ni sprehajalni kr.-.i. 2J >1 Kit Biki, M*t, vilica n . . r voda. J pron-.enadii! fcmm kopalnic z bana/ni. tudi - v pol kini. dolgosti, velika plesna Tn»m kaMl i« nil« «c M( u tam PmUa in slavnostna dvoraca, restavracija -:-:—^i—i—1 odd le!: za un.iv. - ! c s r e Kitz-Carlton, velika plavalna dvo- Sobe t a dve in .jriri osebe z umi- jaii'-o tudi otru^ko io pt i'u. rana, obedna dvorana, palmov vrt,; valnikom in elektr. razsvetljavo, j- razpo1- . . . IV^U.u gotuvo ktcviia bacj. »j ijavo, ji Crilt-prostor, pisalna in bralna dvo- jedilnico za 440 o.«eb, zabGvni salon. rana, telovadnica, kadilai salon, salon Sadilni salon, kcji.'niča, prorr.cnaJni za ctroLe iu uiro ko i^rališče. krov, 17 kopalnih j-rb ; binarni. Hamburg-Amerika Unie, Prospekti brezplačno in poštnina prosio. Abteilung Personenverkehr, Hamburg. □□ Zaslopnik ? Trstu: Qlavna agentura za PrirnorsKo, Olica Porporella št. 1. fei fe fe fe^ ^ fe fea ^ no%\ vialždg, ki da na etcganco in prijsla? hojo. Berson-fflerKe C te/ m- U v Mi TiSV?*'^ - v i.v,-.. • ' Nervoznost, ta Dulezen našega časa, D U 213j Vi« se pD težki zapeki še pomaoži, ker se s, tem povzročena motenja občutijo po vsem j životu ter povzročijo splošen nemir. Izborne ; uspehe se doseže v takih slučajih z naravno kislo vodo „Franc Josip". Tadobro-znana mineralna voda je kaj priljubljena vsakemu bolniku vsled iabornega okusa ter hitrega učinka. Profesor Obersteiner predsednik društva dunajskih zdravnikov za živčne bolezni piše o njej: „Že mnogo let sem, sem se prepričal o izbornem učinku naravne kisle vode „Franc Josip". Dobiva se v lekarnah, mirodilnicah in prodaj alniaah kislih vod. (21) kos? vs&kdo, ki da na eleganco in p?ljitno hojo. Bersan-GJarKe Dunaj Vf. Zahtevajte «Kolinsko cikorijo»! Stran VIII. „EDINOST" St: Bil. V Trstu, dne 16. novembra 1913 5— peirifrno je, pikriti vsako rano, ^^ ako nočete, da se vskd infekcije ne spremeni v težko ozdravljivo. že 40 lota pevn se je izkazalo omečilno mazilo, imenovano Prf ško domačo mazilo, kot za- nerljivo obve^ilno sredstvo. Isto varnje rane, olai^ajo vnetje in bolečine, učinkuje hladilno ter povspešuje zaceljenje in ozdravljenje. PošU ase vsakdan po poštj " 1 doza 70 vinarjev. Pri naprej plačanih K 3'lti se pošljejo 4 dozo, K 7-— 10 doz franko v vso krajo av. ogr. monarhijo. GLAVNA ZALOGA: & B. FRAGNER, ❖ c. Ur. dvomi zalagatelj lekarna Bpri črnem orlu", Pssga, Naia Stran, vsgal Ms-rud-Ve ulice št. 205. po avstro-ogr. lekarnah. xr v pekaviii m slaščičarni Serafin Siega & C.o v ulici Raffinerla štev. 9 bo dobiva svtž kruli večkrat na dau; slaščice in biskoti vedno sveži. — Vina in likerji v steklenicah, moka iz prvili mlinov. — Postrežba tudi na dom. Sefttsdioštalne! poslušajte! Samo mu % 4#80 1 1 resna Erika remontoir ura airer. dotble zlata verižica, solidna žepna užig. priprava s G rezerv kumni. Kemontoar ura v krasnem pokrovu, natat Čno iiloča 3 letna pismena garancija. Vsi trije predmeti, k- veljajo 5krat toliko Jfcmo za K 4 80 Pri naročilu 5 garnitur se doda 1 flar-n tiro pEp0!R0:r a zastcr.j — Ako blago ne ugaja, se zamenja ali pa \ rne denar. Švic. eksp tvrdka DUNAJ Vi! 90 — K Jserstrasse št. 89. f Žrebanja nepreklicno f € dti® fO* jagtužsrjs 1914. • O 9 c. k. policijskih uradaiko v. Frvi glarcnt dobitek 30.0( 0 E, kakor tudi 2. in 3. glavni ds-bltek £e izpisjo na zahtevo dobUelja kakor doslej, v gotovimi. Srečke po 1 K se dobe povsod. il Odlikovani čevljarski mojster || i Viktor Schenk» M isl.fmt.lj .ba.ftlft B> fcr. W. U s: o»iitlik.(« p. lelJ.tTft n priporoča svojo ulofo raznovrstnega obuval« m gospe, gospode kakor tudi za otroke. Prodaja najboljšega voščil« Fredin, Globin, cavaUer in Clr. Metodovo mazilo. Trst, BelĐEdere 32 y 3 a u o Austro-Američana ===== brza zveza z Ameriko. ===== Trst—feew-York Trst — Buenos-Ayres „Argentina" 15. novembra. „Martha Washlngtonfa 22. novemb. t» Laura ' 6. decembra. France«ca" 27. novembra. „AHce1 11. decembra. „Columbla" 25 decembra. Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacije o proda prevoznih j i listkov I., II. in razreda toliko za Ameiiko, kolikor z% Patras, Palermo, Cadix in Las Palmas obrniti se je na Urad za pclnlka v Trstu, ulica Kolin plcoolo it 2, za tovor in blago pa pri G. Tarabochia & C o, Trst, ulica Ponteroaso *t. 3. I. n. ČEVLJARKICA Leonardo Itn Trst ul, delle Acque 4. Vel ka izbera moških, ženskih, otroških čevljev. Naročila In popravila po zmernih cenah. Čitajte in strmite! 600 komadov, med temi pozlačena l^T ura za K 4-20. Fino pozlačena, remonte ir ure, 36 cr idofa, za kar se jamci 3 leta, krasna o vrati a igir. z brilantom pozlačen prstan e kamnom, collier iz okoln 150 c rijentulakih peri, earnitura obstoječa is gambov za ovratnike, srajce ia zapestnic^ 6 platnenih robcev, elegantro žepno zrc&lce, Eepno Pero> * komač fino dišečega mila, 1 fr. vezane belcžuic?, 72 angleških peres, dvajset različnih komadov za korespondenco in Se 396 dragih predmetov ki so koristni i* neobhodno potrebni. Vse sktr »j z zlato aro vred, k sama velja dvakrat toliko, stane esnio K 420. Oo poSiija po povzetja ekaportns tvid ca H. SPINGARN, Krakov o št. 240. Kdor kupi 2 paketa dobi So zaatonj zraven lep so Zič z dvemi rezili. Pri več nego 2 jaketsb, za veak prket po 1 nožič. Za to kar ne ugaja, se vids £e nar. Torej je izključen vsak riziko. MMlnnm tfunajak« »•»». amfr aH*, MsUmja HM h JUHI flOUAK - TRST te, b Pri reumatizma in neg-ro^liah blaži bolečine, pri t-ganju odstranjuje eteklije t r ispravi ude zopet gibčee, oi-tranjujo nadalje neprijeten občutek mrr.'a; đijrr.jsrie n'asažo, obkl&dke in bopelji pripra~ni POBRO VINO Pristnost sd jamči. - ANTON SINK0VIĆ Koper - Via Cemhi šiv. 693 - Kcpsr. belo in (rno Prodajalna modnih predmetov za go6pe in gospode m Ali a Cltta tli Farish (Romano Lazzarich) tik (okorne Rovls Corso 47 tik lekarno Rovis. Novi dohodi ovratnic, srajc, nogovic, blur, torblo za gospe itd. Itd. e m ■ i ■ • i'i "'"""T E SKLADIŠČE iivainih strojev in koSes Luigi Gramaccini TRST, uišss Bsrrtfra vseehfa it. 25 CliC m svome. o i alt j besedna znami-a zavarovana. F® (CS31 ................i«« Ffczite na iice izdela in ixleio?ati na. r. Tudi Če se ga dlje er.ja vporablja i iin-.i nikuliih škodljivih nčiukov, zato bolji nego do tedaj raVljeui naikotični izdelki. 1 ec^ka 1 krono. Pe pošti pio'.i nap ej poslanem zneska 1 ceviia K 1-50 i 5 cevk „ T> — l franko. 10 cevk n 9 — J l;.deloTanJe lu g-a no sklaTiSce: mma b. fragner c. x. dv:;ini vlagatelj PR3GA III, 203. Zaloge po 1 karn^.b Spf^j^e s c popravljanje šlvslisili strojsv |s zlste^s Prodaja Igel, cfja Is aparatev. 'upuje in prodaja že rab'jene Siva ine sticjs. 601 Zaradi selitve se proda po neverjetno nizki ceni: Pore ena soba, solidna, moderna elegantna — ogledala — šivalni stroji, stroji za pletenje — tudi različno pohištvo. SAMO ZA MALO DNI. TRST, qL M Sallce Z Muln), ogrski, ^Jaince^o zdrav po K 19-— za 100 klgr, z vreča v^sd ponuja dobro znana tvrdka irnrn Sumi/el - Trst, ulico del Bachi štev. 8. vogal uliee Aequedotto. Telefon štev. 24-03. Izboljšajte promet v svoji z Izvrstnim cenim plzansklm pivom gostilni ia Čelke delnifiko pivovarne v Čeških Budjejevicah. Največja slovanska pivovarna. Zaloga v Trstu: Schmžd & Pelosl, via della Crociera. Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu „Bal-kan^f Trst, vojaški trg in v slovanskem hdtelu „Lacroma1* v Gradežu. Zalege v Ljubljani, Zagrebu, rnli, Zadru Itd. & Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giuih št 0 priporoča alavnamii občinstva svojo Mino IM In Kslonllalnesa Mam. r^t (n as d«E«ii i« pod vodBtvom gesp. Jakoba Bamblis - pos^reža enako dobro 3!. obćinatvu s bistom prv« rreto in po šmarnih oenab. — — Saloga otrobov, korase Ia ssoks. — PRODAJA NA DRO BBC IN NA DEBELO.-- Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jestvm v ulici Fameta 10. aMBBHBaBagaaMBBEBBHMBSBaBMBB Zakaj je „Y najboljši pisalni stroj? Ker ima znamenite prednosti, ki jih nima noI>en drug pisalni stroj in ki jih tudi ne ho mogel imeti nobeden drug; ker so zavarovani s posebno določbo, I. Crnilni Sl^makaldO (blazinica name-lo traku) napravlja pisavo čistejšo in vidnejšo, lepšo in priliranja denar, čas in nepripravnost. II. Osrednji VCdiišC (namesto stalnih vzvodov) zajamčuje kontantne črte. III. Avtomatični izpremem (namesto ročnega) povečuje hitrost pisca za 50 °|0. „ YO S T" d. d. z o. z. VOLTI Dl CHIOZZA. TELEFON 23-63. Sprejemajo so kopiranja, naroČba In poprave vseh sistemov „EDINOST" St. 317. Stran 1X7 OCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO oooooooooooooooooooooo Oooooooooooooooooooooo C PRIPOROCLJIUE TVRDKE oooooooooooooooooooooo 0*50000000000000000000 c o_ O O O O O ^^^ O OOOOOOOOOO ,00, Brivnice: č^ihnllča in nf'J.lePša lasuljsraka dela se iz- 1 icTtjtlUljocl vrSujejo v frizerskemu Balonu And ROJIC-s v Trstu, Acquedotto 20. Izpadli lasje se kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dtbra in točna postrežba. Ogledajte Bi izložbo, da se prepričalo, 1851 ^ * iiton Novak, brivec ^JbS- vedere Št. 57, se toplo priporoča ceni G'cversskemuob činstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIMI 2660 PHucLfE in lasuljaraki salon Trat, ulica Satte Li1: i Volit fontane it. 8, Točna in higijesična po-Btrežba. Ve ika izbera pnrfemov. Vaakovritna la»u-ijftr^ka dela po zmerni ceni. __1617 ^ o laei fc&SIjane in rezane, knpnjem b^ltOnU Idbl po dobri ceni. A. Še bet po vlasuljar, Trst, via Oardncci 9. k 1685 Buffet: ^'inPInO CD cenienemu občinstvu Buffet FB ifciUS Ubd »O v „uči Ghega Štev. 8. To- Čijo se prvovrstna vina in pivo. 1804 Čevljarji: ni? SI Piki n TKST> ulica Moliao a vento 11. :i|l r IE\ll» priporoča svojo delavnico ic prodtjalnico Čevljev. Izdeluje po meri in prodaju noSone čevlje, vse po najnižjih cea ah svojim I" Svo" k 2668 Tfst, ulica Istria 5L 67. — Proda-• T| CII jalna Čevljev vsoh vrst v veliki izberi za moške, ženske in otroke. Sprejema naročil« po meri in popravke. Cene zmerne. 879 Će^Sjarnica „AUa SartoreiHa" ,f ^a.* ulica Arcata štv. 5. — Velika izbera obu-obuvala za gespe in gospode. Sprejemajo Fe naročila ter poprave. Cene zmerne._1447 i;ifni/£IVia čevljaraica z zlato kolajna v Veli« Genovi. Lastna delavnica, ^pre* jen.a nsrcČiia po meri in popra?l]a. Cene zcucrne-Jo i n Macani, ulica Con ti Stv. 38. 1864 V ArttiSl rnif>5 ALBERT RAUBAB na Pro UDvlJ^rilSua :: seku te d .bi vsakovrstne čevlje avstrijskih in nemških tjvaren. Ročno delo Sprejemajo se,, popravila. - Izdeluje s a naročene čevlje po meri. Ce ni ugaja se lahko zamenja ali pusti Cene stalne in zmerne. 2502 Fotografi: '' jfisilhcSi BP°m'ni 80 artistične fotografije n* l'^JlJUlfol kristalu, porcelanu itd. za priveske, mgjobne kamne in slično. — Zastopnik velikega pvidietja za reprodukcijo artističnih fotogratij j* GlOVANNI PELIZZAKI, urar, Trat, ulica Nuova žt si (palača Salem). 14&4 mi ^nnrdfa Aniona Jerkiča naslov: Trst, ui. e v uu y I u a C& delle Poate 10; Gorica, Gosposka uiica 1. 4444 Glasovir ji: I/C 6 H3 clica Fornace 13- T° varna Čili vaAgiUa in trgovina glaaoviijev in piar.inov. KazpoSilja na vbb kraje. IzvrSuje vsakovrstna popravljanja. Belo zajamčeno. Cene zmerne Svoj i k svojim I__2224 Gorivo. n fierm^lr (nasledn. Ribarič) priporoča 1» as« UDI lllon zalogo vsakovrstnega oglja, drv in petroleja po nizki cani. Pošilja tudi na dom. Trpt ulica Squtro noo-o 15, teleftn 2243 (2403 Gostilne: B^i^+iSok PuHn priporoča cenj. občinstvu svo eTi^LIJa DUHU jo gostilno „Ai buoni amici" v Trstu, ulica Belvedere fitev. 39, točilnico vina in piva v Trstu, v ulici Benvenuto Cellini 6t. 1, go-diilno „Al buon Almissan" v Rojanu, uL Montorsino Štev. 3, točilnico vina v Barkovljah (Bovedo), ulica Perarelo štev. 342 (hiša Ščuka). Toči Be prvovrstno d Imatinako Črno, belo in opolo vino iz Omiia in ^ ivo. ____ Pi SnfiCnpam cenjenemu občinstvu svojo go-fc Etp^l U GIII stilno-buffet. Točim prvovrstno Dreberjtvo pivo no pipo, brez aparata ia vsakovrstno vino. — Trst, Campo San Giacomo 19, nasproti cerkve Sv. Jakoba. Lastnik Ludvik Tominec. 1802 Sostiina .Aiia Civetta vecchia, Trst, nlica Valdirivo Stv. 27, se priporoča za obilen obi?k. Domača kuhinja. Vsakovrstna vina in Dre-henevo pivo prve vrste. La9tnik Matej M e b c h i k. 1984 Kleparji. lozer lwan, klepar občinstvu svojo delavnico s prodajo vsako vrstnih kleparskih izdelku. Izvršuje vsaio naročilo in popravo v delavnici zven po zmernih cenah . Ulica Sette Fontane št — Svoji k svojim I 244q ali 34 Knjigoveznice: ANTON REPENŠEK je s\rj?SQuVoZBl!l»d edina slovenska knjigoveznica v Trstu, ulica Cecilia št. i». — Izdeluje vsa kcji.^oveška preprosta in fina dela točno in po konkurenčnih cenah. 1760 Kožuhovine: Antonio Alberti barvanje kožahovine v- Trstu, ulica Ponziana 131. Telefon 23-56. Zaloga ia bo«ata izbera vsakovrstnih kožuhovin. Prevesma na-ročbe in vsako popravljaaje. Cisti in pera vsakovrstno kožnhovino. 2037 Krojači: IVAN GORUĆAN, Trat, nlict ^rojacnica pfiaquale Kevoltelia ali Ohiadint in Aloi te čt. 27, I. nad., se priporoča cenj. občinstv-za -.sakorrstna dels. Solidna postrežba, velika izbe-neirovftifiih amgleških vzorcev. Izdeluje po dunajskec kroj u _ 72 3 Mesarji: Riccardo Baldassi, sumnega društva") priporoča svoje m e b n i« o. Mizarji : M M O Spon m™** v ulici Torquato Tasso . Ifldjl/l/ll (vogal Belvedere) fit 28 se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje spalne sobe in drugo pohištvo. 2005 Rudolf Kompara roČa cenjenemu občinstvu svojo mizarsko delavnico. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in popravljanje. Načrti in prospekti na razpolago. Po želji prihaia tudi na dom. 2532 loeSn Č+nlfo mizarski mojster, Trst, ulica JUdlfl OlUHtt Belvedere St. 10. — IzvrSnju vsakovrstna mizarska dels- 397 Antflfl Tliplr edina slovenska žganjama Is FtlllUlI I Ulli, zaloga likerjev, v kateri se dobe vsakovrstni likerji, se nahaja v bliž ni „Narodnega doma" v Trstu, ul. Carlo Ghega 10, vogal ul. Cecilia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovn* Razpošilja tudi na deželo. 1152 Zganjarna Pijače prve vrste. Luigia Pogorelz Trst ulica Giulia 507. se priporoča za obilea o'iHk 1882 Franc Žgajnar avtorizovani podjetnik za _ _ postavljani e parketov in podov vsake vrste ulica della Teaa št. 3 a, aad II., Trst. 1871 Razni: Prnriaifl T najem 8® dajo razne gostilne, nUUdJU kavarne, mlekarne in drugi obrti i obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje KolarSič, kavarna Corso od 9—11, 3—6, telefon St. 825. 417 Mlekarne: Ulplfft zajamčeno pristno, Čajno maslo I. vrste, JfliCIVU črni graški krah, dnevni dohodi v mlekarni LAAK, ulica delle PostB 9. — Flijalka ^Monte Maggiore" uUca Giulia 5. — Sprejemajo se naročila za „Plombir" (mrzla smetana) garniran in navaden. Stalni krajevni agenti T sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodaje v Avstro-Ogrski dovoljenih srečk. — Ponudbe pod Merkur", Brno, Neugasse št. 20. 324? Olje, kis, milo. FR. BIAGGIN1,Trat' alira Wri"5tav 31 drugo. Prodaja olja, kisa, caila ia« 3f 2 , Potoval ce in agente IJtutflu. ! skovali privatnike, Išče tovarna tkanin. Tali one | osebe, ki imajo dobro znanatvo, opravljajo lahko i to delo kot postransko. — Ponudbe pod poStnl predal 11 ▼ Mnihovo - Hradište (Mttnehengrlitz) Cefiko. 2269 Papir. Velika zaloga papirja V^h vrečic, prodaja pf) zmernih cenah na drobno in debelo tvrdka GASTONE DOLLINAR, Via dei Gelsi štev. 16 .ex Marangoni*. Telefon ŠL 27-81. 1818 i Kislo zelje ^ . vrste, 40 kil. K 4 80; 100 i------ —-j- K 10*— hiastovci, peveroui, [luk itd. pošilja po povzetju Anton LINEK, Znojmo (Znaim) Češko. 2353 Pekarne: in^lP ^ 7MANN z8°mia Greto stev- 2Jf JUOlfl nfcmnilll DriDoroča svoio oekarnr Novo pekarno v a k. Trst, sv. M. M. zgornja 33, hiša Kre5evič.— Najfinejša moka. - Sprejema pecivo. 2526 Pohištvo Pohištvo: in tapetarije po žo mnano nim-kih cenah, katere se ne dobi drugje* Spalne sobe i* vsakovrstnega lesa, rezano od 380 kron naprej. Jedilne sobe od 440 kron naprej. Nova z?loga S. EROD.uL Squero nnovo 7, I. nadstr. na strani poštne palače. Po dogovora olajšanle plačevanja, 1466 Najboljše kranjsko feiabase :: koaiad po 20 do 40 vinarjev razpošiljam po povzet^ cd 10 K naprej. Pri večjem naročilu nekaj popusta. Josip Princ, gostilničar in izieiovalac klobas — Salo fitev. 23 pri Ljubljani. 2686 Da?Pfin&iBi*im najfinejše ukusne kranjske klo n < o hI c/> <1 o 7rst, 15. novembra. Demonstracij za italijansko univerzo prošlo nedeljo sta se med drugimi udeleževala tudi dva renjikola in sicer dijak Gior-dano Bergatto iz Arbe v videmski provinciji, in natakar Santo B'doII iz Tramonti d sotto v isti provinciji. Za ta dva znajo demonstracije imeti precej neljube posledice. Najbrž ne bosta imela več prilike, da bi demonstrirala po Trstu. Zaradi 20 dclarjev. V neki kavarni v ! Starem mestu Je sedel snoči bolniiki strežnik . Elija Buberina, ki fe uilužben na parniku Avstro-Amerikane, „Mariha WashingtonM. Pri isti rohi je sedelo še nekaj drugih gostov, s katerimi se je Buberina tudi pogovarjal. Petem pa je Buberina plačal svoj zapitek in |e hotel oditi. Tedaj pa je opazil, da mu je zmanjkala denarnica, v kateri Je imel bankovec za 20 dolarjev. Ovadil je tatvino polici|i, ki je aretirala one ljudi, ki so sedeli z Buberinom ori mizi v kavarni. BI!! so pa to 20!etni Henrik Bose, ladijski kuhar, rodom h Umaga, stanujoč v ul. Stadion it. 25. 251etna Lecpoldina Skerz, rodom iz Graffenbrunna, prostitutka iz ul. For-tlno St. 3, 261etni mornar Marij Biasutt! iz Starega mesta v laiki Furlanlji, stanujoč v ul. Riborgo št. 32. in 19letni Marij Erat, mesarski pomočnik, TržaČan, stanujoč v ul. Crosada it. 10. Iz policijskega poročila. Anton Bozu-|[ć, iz Savarja v Dalmaciji, star 18 let, mornar na parniku „Zara" je bil aretiran, ker |e premogarju Juriju Tomanu ukradel iz za- V trgovini pohištva v ulici San Giovanrii štev. 5 se nadaljuje prodaja spalnih In jedilnih sob po Jako zmernih cenah ter s popolnoma zadovoljivo in najboljšo postrežbo. Ul. Cavana 15, nasproti škofijske palače prostovoljna likvidacija vseh otealenin in porcelana, ki se nahajajo v zalogi. Izbora namiznih lervice tor za kavarno in umivalnike. Interesantno za gostilničarje, krčmarje in kavarnarje. Kozarci za pivo 7a-lit. po 30 vin. V4-lit. „ 18 „ vinski kozarci po 9 vinarjev, elegantni stekleni krožniki po 9 vin. Jakob Hirsch ulica Cavana št. 15 nasproti škofijske palače Regulatorji po 10 kron in napreg. prstani 14 kar. zlato po G ki on in Teč. poročni prstani 14 kar. zlato od 8 K dalje. prstani z dijamantom in brilantom od 10 do 200 kros. Narodna urama in zlatarna lin Povha se je preselila na trg Barriera štv. 3 - Trst Največja izbera vseh vrst ur, zlatanine in srebrnine, kakor n. pr. verižic, priveskov, prstanov, zapestnic, uhanov, brož itd. itd. Stenske in salonske ure ter budilke najnovejšega izdelka po najnižjih cenah. Za vsak predmet se jamči. Oglejte 8i Izložbo! Popravlja vsakovrstne ure in zlatanine ter jih jamči za 2 leti. Za člane slovanskih društev znižane cene. Za obilen obisk se toplo priporoča udani Alojzij Povh. Srebrne ure po 8 kron in dalje. srebrno jedilno orodje. verižice, 14 kar. zlato od 30— do 100-— kron. Budilke od 3 K dalje. ženske zlate ure od 30 do 150 kron, z brilantom. v y priveski v veliki izb eri J srebrne ženske ure po 7 kron in naprej. zlate ure od 50 kron naprej. V Trsta, dne 16. novembra 1913. .EDINOST" St. 317. Stran III r prte ga kovčka srebrno uro, ki »o |o ie našli pri njem. — Na parniku „Polocia", ki je zasidran v novi prosti luki, |e mornarju Mihaelu Gulcu ukradel nekdo več obleke. Kot tatu so aretirali 36Ietnega Meha Muftfća, ki |e rodom Iz Llvna v Bosni. 16!etni paglavec Bruno Luxa, stanujoč v ul'ci della Tesa 10 in 17letni postopač Antonio Ribaraz, stanujoč v ulici Montecchi, sta se prav rada zabavala s tem, da sta metala kamenje na delavce, ki podirajo L1oyJov arzenal. Sedaj sta oba v luknji. — 35letni Santo Vatellni iz Furlanije. Je bil aretiran radi prepovedanega povratka, Domenico Barzelctto iz Rovinja pa radi grožnje s pištolo. Loterijske številke, Izžrebane dne 14 novembra: Line 3 24 40 59 5 Tržno poročilo z dne 15. novembra 1913. Kupčlfa se nikakor ne more razviti, ker se špeRulantje izgubili to leto orecej deaarja 3n si torej ne upajo na trg. Kupovalcl tudi nira?|o posebnega veselja za nakup, kmetje pa čakajo boljših cen in ne dovažajo blaga na trg Pravijo pa, da ta mir neha in dobimo ispremerabe prej ali slej. Po mnenju prizadetih krogov prinese zima gotovo več ži?!jena na trg. N ž;e navajamo terminske kurze aa Budimpeštanski berz?, iz katerih razvidimo, da so so se kurzi le raaio izpreminjali. Nova koruza se ponuja Jako žl vahno in Je dobre kakovosti. 0?es pa ne gre izpod rok. Moka letos gotovo ne bo vživaia ljubezni naših kupovaik. Pšenica daja malo bele moke In šs ta Je slaba. MUni pravijo, da Je pšenica Jako vodena. In taka bo tudi moka, ne bo pila vode. To bodo imeli trgovci zopet križe in težave z raznimi sitnimi kupovalkaraf. Bela moka Je v ceni precej poskcČHa Sn mlini nočejo popustiti niti vinarja, amuak pravijo, da bodo bele vrste 8e dražje. Nič ne pomaga, če Je dcnti pšenice, ko pa daja Se malo belih mok. Črna moka Je poceni in mlin! tudi radi kaj popuščajo, če se kdo iglafh za to moko. Sladkor pač ne izpremeni svojih cen, Kakor kažejo poročila. Prej podraži ka], nego poceni. Otrobi pa so našli milost pri kupo-valc>h in danes se kupuje prece| otrobov. Ti so poskočili v ceni Se za kakih 30 vin. in se še pedraže. Letos so otrobi dosegli kup, kakoršnega že dolgo niso imeli, in kupci se pač ne morejo bati izgub po današnjih cenah. Kava. Tudi za kavo nam prorokujejo ia pozneje višje cene. Sedaj so te sicer ne-knf odnehale, a pra?ijo, da Je temu kri? le obili dovoz, ki pa pozneje znatno pade. Terminski kurzi n« budimpeštanski borzi od 10. do 15. novembra 1913. 10. 11. 12. 13. 14. 15. Pšenica za april 1124 1133 11*27 1122 1125 1123 Pšenica za maj 11.21 11*21 1125 1118 1122 1119 Rž za april 8 79 8-S5 8-78 8-74 8 73 8 70 Oves za april 7-19 7 28 7 24 7-24 7-29 Koraza za maj 6'27 6"33 6 30 6-24 6'26 7-25 6 26 Društvene vesti. društva ima novembra ob Odbor dramatičnega redio sejo v ponedeljek, 17. 3*30 zvečer. Radi važnosti seje so naproieni vsi odborniki, da se Je gotovo udeleže. Veselica „ Zveze jugoslovanskih že-lemičarjev". Slovenski železničarji Trsta ni ck .lice, udeležite se v velikem številu da-našeje veselice Z. j. Ž. Veselica se vrši v dvorani „konsumnega druftua" v Rojanu. Na dnevnem redu Je petje in ialoigra: „Zamujeni vlak", po igri prosta zabava s nle so.*ii, ki traja do poinočf. Pričetek ob 4 30 popoldne. Vstopnina k veselici 50 vin., se deži 40 vin. K plesu gospodje 1 K, dame 50 vin. Jesensko zborovanje „ Učiteljskega dru Siva za Trst in okolico" se vrši oa Občinah v sredo, dne 19. t. m. ob 10 30 dopoldne. Spored: 1) Pozdrav predsednika, 2) Predavanje Marice Gregoričeve: Znamenitost Španije, 3) Volitev Članov v društvene odseke, 4) Slučainosti. Po končanem dnevnem redu ogledovanje nove openske šole. Skupnega kosila ne oo I Tovariši in tovariše, udeležite se tega zborovanja polnoštevilno I Odbor. Št. Jakobska Ciril-Met. podružnica v Trstu Javl|a, da priredi tudi letos v nedeljo 7. decembra, običajni Miklavžev večer in sicer popoldne v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu. Pevsko druStvo ,KoIo", ki fe kakor ^n: o že poročali zopet oživelo, priredi v nedeljo dne 23. t. m. prvi svo| pevski v e č e r v prostorih „Rojanskega konsumnega društva". Spored do plesa se vri! pri pogrnjenih miz^h; med sporedom in pri plesu svira dubfoznani „šramel" iz Rojana. Začetek ob 5 popoldne. — Vstopnina k prireditvi 40 vin., k plesu: gospodje 1 K, dame 40 vin. Z ozirom na to, ker je društvo ie mlado, |e pričakovati, da se udeleže vsi prijatelji društva tega večera. Odbor. ftlar. delavska organizacija. Podružnica NDO pri Sv. Jakobu sklicuje za |utri, 16. novembra, točno ob 10 dopoldne Javen shod v „Delavskem kons. društvu* pri Sv. Jakobu. Skupina c. kr. javnih skladišč. — Danes, v nedeljo, ob 10 30 dopoldne občni zbor v društveni dvorani, ul. Sv. Frančiška 2. _ BRZOJAVNE VESTI. Grof Berchtold v avdljenci. DUNAJ 15. (Izv.) Cesar je sprejel danes zunanjega ministra grefa Berchtolda v posebni avdijenci. Berchtold je referiral o stanju vprašanja Južno-albanske meje in o podpisu grško-turškega miru. Revizija carinske in trgovinske pogodbe z balkanskimi državami. BUDIMPEŠTA 15. (Kor.) Kakor se zatrjuje, oo predložen prihodnje dni zbornici trgovinsko-politični pooblastilo! zakon, kr zahteva pooblastilo za pogajanja z balkanskimi državami glede revizije carinske In trgovinske pogodbe. Pariška finančna konferenca. DUNAJ 15. (Isv.) Velevlasti se posvetujejo sedaj glede zopetuega sestanka pariške finančne konference, ker Je predpogoj, grško-turška mirovna pogodba, že dosežen. Finančni delegati se snidejo h konferenci že tekom prihodnjega tedna. Vprašanje južno albanske meje. DUNAJ 15. (Izv.) „Reicbspost" poroča, da so velevlasti sprejele angleški predžog glede omejitve južne Albanije. Mednarodna komisija prične radi tega tako| z nadaljevanjem svojega dela ia upa, da dokonča svojo nalogo že do konca novembra. Kokovcev v Parizu. PARIZ 15. (Kor.) Ruski ministrski predsednik Kokovcev, ki odpotuje jutri od tukaj v Berlin, objavlja v „Matinu" izjavo, v kateri pravi: „Na dan svojega odhoda Iz Pariza, lahko z veseljem koaštatiram, da sta Rusija in Francija popolnoma sporazumljeni v vseh vprašanjih, ki intere*irajo oba zvezna naroda in da so odnošaji med obema državama priročnejŠi iu ožji, kakor kedaj prej." Mehifcanske zmešnjave. NEWYORK 15. (Kor.) Glasom nekega poročila iz Mehike, se vlada generala Huerte že pripravlja, da poda Združenim državam primerno izjavo na ultimatum. Zunanji mi nister je posetil danes zastopnika ameriškega poslaništva in ga zaprosil, naj stori vse, da prepreči kake korake Unije, predno stopi mehtkanska vlada z Liadom v zvezo. VERACRUZ 15. (Kor.) Poveljnik ameriške vojne ladje vLouis!ana* poroča, da se nahajajo med Tuxpla^om in Tampicom močne vstaške čete. Vesti iz Goriške. Iz Štanjela. Z let In nastop komenskega „Sokola*, ki se |e imel vršiti danes, se radi ovir ne more vršiti in se bo v slučaju ugodnega vremena vršil na naslednjo nedeljo, dne 23. t. m., ob isti uri ia po istem sporedu. Slovensko gledališče t Gorici. (Trgovski dom). Danes, dne 16. t. m, se igra prvič na goriškem odru izborna češka drama „Žetev". Spisal A4. Šubert. Poslove-Lila Zcfca Kvedrova. Začetek točno ob 8*30 zvečer. Iz „Sokola" zapričeto dramatično delovanje rodi dobre uspehe. Za burkami in veseloigrami pride na oder drama. Nadejamo se, da bo slovensko občinstvo znalo ceniti trud naših diletantov ter pohiti danes v obilnem številu v gledališče. Nova razprodaja „Edinosti". Odslej se dobiva naš Ust tudi v tobakarni Počaik, ul. Vinc. Bellini, vogel Rdečega trga. Veliko iznenađenje! Nikdar v življenju taka prilika! 600 kosov za samo 3 K 80 vin. Krasna pozlačena precizna ura na sidro z verižico, natančno idoča s triletnim jamstvom, moderna svilena kravata za gospode, 3 kom. najf. žepnih robcev, 1 kras. gosp. prstan, s ponar. kamnom, 1 krasna elee. damska zaponka, pariška novost, 1 par donble zlatih manšetnih gumbov s patentirano zapono, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 najfinejši žepni nož, 1 dišeče toaletno milo, 1 naj fin. užigalo. 1 krasen ali bum z najlepšimi slikami sveta, 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 20 komadov korespondenčnih predmetov in še 500 rabljivih. potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro vred, kije sama toliko vredna, stane 3 krone 80 vin. Pošilja proti povzetju dunajska razpošiljalna tvrdka Cb. Jungwlrth, Krakov« 2/B. NB, Pri naročbi dveb -dvojev se priloži an gleška brivna britev prve - rste. Za neugajajoče s* vrne denar. ZABAVE. Skupina Viktor Parma sfci venček. Mladina, pridi uživat lepe za^a^e. (2674 nnMAfi v nedeljo 11 cvetlični plesni venčet v LfallCa društveni dvorani NDJ ul. Sv. Prančiška gtv. 2. Začetek ob 4 popoldne._2705 Plncno Xn|n goji. Hiša je stara 17 1.1, i've sobi imata poseben uhod, da se lahko tudi oddasta. Hiša je pripravna za kakega upokojenega železničarja. Natančna pojasnila daje Ant. Jamar, Bohinjska Bela, Gorenjsko._y706 l7II^fin krojfški pomočnik išče dela v Trstu ali IfcUuBII okolici. Naslov pove Inseratai oddelek Edino&ti. 2709 Trst, d lica Molin a vento 3. — Toči se najboljše vipavsko, istrsko in dalmatinsko vino po najnižjih cenah in Dreherjevo pivo. — Vedao iveža kuhinja. Pegan Leander, voditelj. 2703 oplemenjeni z mlekom se prodasti radi pomanjkanja prostora za K 60. - Bar ko vije 196, na obali. 2704 Gostilna Tomažič Dve kozi čuvaja išče mladenič, ki govori hrvatsko, cgrsko in italijansko. Ivan Novak Via Santo Cavardo št. 106, I. nad., vrata 6. 2711 Službo Dvomesečno zdravo žensko dete dala bi osamljena devojka kaki čem izkušenega, dobrega srca in željni otrok. Ponudbe a pogoji naslavljati na „M o č rastavlja", Trst. posterestante, Btniera._269S PrnHo OO karna. dobro vpe jana po zmerni ri^JUrt OU Ceni. Ul. S Marco 43._2710 tapecirar in i.'ekorater, preselil se je iz ul. Toro itv. U na Piazza Giambatigta Vico štv. 7. 2712 L. Komerički Lepa meblirana seba s hrano se odda. - Torre bianca 15, vrata 12. 2720 Odda se mala sabica za eoega Barriera 33, vrati 13. gospjda. — 27 21 Stanovanje Boschetto 40, vrata 2. in hrano se odda dvema gospodoma pri slovenski družini. 2712 Lepo meblovano sobo se odda takoj. 33, II. n , vrata 12 Belvedere 2713 I i7pfu postrež-uca, ki zdaj stanuje pri Sv. Ja-L. £Cla kobu : Tisto, ki je zgubila' pre»t-nica Za podjetne ljudi zelo ugodna prilika. 2681 Lepo III nad, Meso Čiato, meblovano sobo odda mala družina samo boljšemu gospodu v ulici Cacova 2, tab. St. 14, 2692 dnevno sveže, telečje ali ovčje, 5 klgr K 4 80 . prašičje meso 5 k'g K .V20. Pošt nine prosto, po povzetju H. MENTDEL Henricze 48 Ogrsko- 2688 I ntislfi nflC še mIad' ferma<5> Z dobro dreku V OIVI poo suro takoj na prodaj. - Rudolf Podgornik — Vrt^vin 93 — Crniče. MlaHonir zmožen popolnoma slovenščine, hr-ITISallClIlu vaščine, nemšč ne in italijanščine v govoru in pi avi išče postranskega zaslu/.ka. Ponudbe pod „Prilika', Gorica 2, poštno ležeče 2697 Sprejmem Viktor S c h e n k. čevljarskega pomečnika za mešao delo. — Ulica Belvedere Štev. 32 2707 Obrtno podjetje kladno tudi za gospe in katero daje Kron 200-— čistega mesečneg a debička. se proda eb Eron 1600. Pojasnila daje Collarsich, Kavarna „Al Corso" v Tratu, *od 9 do 11 in od 3 do 6. " 2767 Iščem • štv. 399". privatno hrano, z navedbo cene. - Po nudbe na Inseratai oddelek Edinosti pod mladenič iz Bolgarske išče delo kot šofer, elektrotehnik, maš nigt ali alično. Ima dobia spričevala. Prijazne ponudbe pod Velko Petrof na Inseratni oddefek Ed nosti. 26S4 Izurjen prodam novo jako solidno lepo aobo. Ceca ztneriiu. — Ulica Risorta št. 1. I na lstronie 2684 Radi selitve Spretnega trgoysk. pomočnika koLfecijske in modne branže ter obuval, ki je xmo-alovenščine, italijanščina in nemščine sprejme žen 2708 l takoj tvrdka Waldmann A Fischof, Gorica. 2699 COiFFEUR DES DAMES « TH. SEIBERT d—b Trst, Corso št. 37, polunadstropje; telefon 1792 naznanja slav. občinstvu, da je prevzel edini lasuljarski salon za damo v Trstu. Ker je bil nameščen v glavnih salonih tu in inozemstva, kjer je imel priliko spopolniti se v tej stroki, upa, da bo ustregel tudi največjim zahtevam tržaških dam, katere prosi za blagohotno podporo. S* je dosegla y tekočem letu Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici Država sama j! je vsled dobrega blaga in izdelovauja V pomnožila naročila za armado. Zadruga kupuje usnje le od najboljših tovarn v Avstriji, kakor od svetovne tvrdke „POLAK* v Ljubljani itd. Vpeljala je v avoj obrat najnovejše fazone, ter usnje najličnejše in trpeine vrste. Pomnožila je v svojih prodajalnah asortiment, da si lahko vsakdo po svoji želji izbere. Vpeljal« Je ▼ svojih prodajalnah STALNE OENE, tcar je velikega pomena za kupo-valce, ki se na ta način ne morejo opehariti, in tudi ne zgube časa za nepotrebno pogajanje. ZADRUGA IMA LASTNE PRODAJALNE: o TRSTU, Barriera uecchla 38, Via del RettorI 1. - o TRŽIČU (Nonfalcone), Corso aqulleo. - V SPLITU, ulica starega suda. U GORICI, Tis sv. Antona itev. 1. Slavnemu občinstvu se to edino domaČe zadružno podjetje te stroke najuljudneje priporoča. 1 iz: 1 Zaloga izgotovljenih oblek1 Velika izbera oblek za gospode In detke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. Specijaliteta v veznji. HA In ADOLF TRST, ULICA SAN zraven „Buffeta Automatico". Tel. Izbera volnenega blaga, j- tudi proti takojSnJemn plačilu. Gene naj zmernejše. KOSTORIS1-71 GIOVAim 16, 1. NADSTROPJE 251, R. II. — POZOR I Skladišče se nahaja v I. fvlARTIN DOVGAN Trst, ulica trlulla 86. Priporoča cenj. občinsivu svojo na ■ovo prevzeto in 2c 50 let obstoječo trgovino jestvin in kolo- fri^^Z^r^V:. • ■ _ t ___l_ I _____u.tl. _ T>«H J. J - __ nijainega blaaa. vrste. — Prodaja kave na drobno ta na debelo. CENE Z^ESffB Straa XIV. „EDIKOST" it. 317. V Trstm, dne 1«. novembra 1913 TRST, KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligaciie, zastavna pisma, prioritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v iavnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. in len CliSSA 08 RISPARMSO 5 (LASTNO POSLOPJE). VLOGE NA KNJIŽICE 4°lo 5 DUBROVNIK Bsmm ROTOR \ UUBLiJANA od dneva vloge rlo dneva vzdiga. > Iientni davek plačuje banka iz ■ OPATIJA svoieara. i , ^PIjIT ---J ----------------ŠIBENIK OBRESTOVANJE VLOG na tekočem in žiro-računu po doprovoru. FIUJALKE: AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITI. ZADAR \ PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. ESKOMPTUJE: srečke, devize ia papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev preti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcan j a. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ■ MENJALNICA. URADNE URE: 9—121/,, 2 x/a—5. ESKOMPT MEMC. i | Ako se hočete ceno :::: obleči, pojdite :: v prodajalno izgctovljenih obfek t TRIEJ" Trst, uiica Giosie Carducci 40, kjer najdete obleke, paletot, racglan za moške in otroke, kakor tudi velik izbor blaga za obleke po meri. Hlače in srajce za delavce v veliki izberi. ALLAC.ITTA' Di TBIESTE TRST - U ica Giosue Carducci št 40 , Obrtni j sfco društvo6' pri Sv. Ani, tik tramvajske proge priporoča »lav, občinstvu svojo znano GOSTILNO kjer se toči IZVFStllO beli> Jll ČrHO vino ter ::: DKRHEHJEVO PITO Izvrstna domača kuhinja. Priporoča se za obilen obisk VODSTVO. F. Preget Trst, via Sluseppa Caprln 10 (pri Sv. Jakobu) priporoča cenjenemu občinstvu svojo znano inirodilfiice. prodaja se vsakovrstne mirodije in drugo. Sipe, barve, kisline in profumerije. Sveče. Petrolej in mineralna voda. Cene zmerne. Velika zaloga obuval za mošJre, ženske ln otroke čevljarnica MlkoM TRST al. G. Caprin IG, vog. ul. della Guardia 22. Prevzema naroČila po meri in popravlja. LASTNA DELAVNICA. Skjadišče in oblastveno dovoljena delavnica za izdelovanje maioličnih peči in štedilnikov SflL.- ulica Molino piccolo št 13, (vogal ulica Caserma) Velika izbera majoličnih peči v modernih barvah, oblikah in risbah in iz trpežnega materijala. Lastna izdelovalnica Štedilnikov vsakovrstnih oblik in velikosti. Bogata zaloga majoličnih plošč za kuhinje, kopelji, stranišča itd. Zaloga keramičnih in cementnih plošč za pode. Sprejemajo se poprave in napeljave. Že sestavljene peči se pošiljajo na deželo. Vsa dela izvršujejo vešči delavci. Sls * ■t'1 > Si •A. 31 >: *m IZREDM PRILIKA! ^zgotovljene obleke za odrasle in za dečke, Jesenske in zimske suknje (paletots), ranglan; velika izbera manufakturnega blaga, tudi na obroke. Konkurenčne cene. — 7r