Grosuplje (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ 1998
352(497.4 Doferepo1. je ) g
_
119980013,8
s kraj
letnik IV, št. 8
avgust 1998
Začenja se zadnje celo šolsko leto v drugem tisočletju
S prvim septembrom se poletje že ozira po jeseni. Vsako leto se tedaj začenja novo šolsko leto, ko skoraj četrtina državljanov Slovenije prestopi vrata vrtcev in najrazličnejših šol.
V naši občini bomo v novo šolsko leto stopili ponosni zaradi novih prostorov vrtca na Vidmu. V vrtcu Ringaraja bodo štiri skupine. V prvi » jasli« bodo malčki, katerim mamicam se je končal porodniški dopust. Soba in zunanja igrala so prirejena potrebam tako majhnih otrok. Imeli bomo tudi skupino otrok, ki se še uvajajo v svet samostojnosti. Dokaj številčni pa bosta skupini malčkov med tretjim letom in vstopom v šolo. Kar precej otrok bo imelo v sklopu vrtčevskih dejavnosti pripravo na OŠ. Vrtec bo odprt od 5.30 ure do 16.30 ure. V prihodnjem šolskem letu nas čaka adaptacija vrtca Ciciban v Kompoljah, kjer predvidevamo v septembru 1999 še en jaslični oddelek.
Na Vidmu smo pridobili tudi šest novih učilnic, ki so i gotovo najbolj veseli starši učencev razredne stopnje, ki bo v celoti imela pouk v dopoldanskem času. Zelo
velika pridobitev za šolo in celotno občino sta gotovo računalniška učilnica s priključitvijo na internet ter velika knjižnica, ki daje možnosti vselitve tudi občinski knjižnici, ki je v Jakličevem domu.
Ker bo potekal pouk v dopoldanskem času, bo imela glasbena šola več prostora že v zgodnjih popoldanskih urah. Prav tako bomo imeli zelo številčen tudi oddelek podaljšanega bivanja. Med počitnicami je bila prekrita druga polovica šole v Strugah in upam, da sedaj ne bomo več doživljali v učilnicah »tuširanja » s stropa ob vsakem deževju.
V tem šolskem letu se bomo v vrtcu in šoli trudili, da bi bilo bivanje in delo čim bolj prijetno. Seveda se moramo vzgojitelji, učitelji, malčki, učenci in starši zavedati , da vzgoja in učenje nista ravno lahka procesa, zato moramo biti vztrajni in marljivi. Pri našem delu bomo gotovo potrebovali pomoč številnih občanov in organizacij. Prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi prišli ponovno do lepih uspehov pri vzgoji in izobraževanju in bomo konec junija ponosni na zadnje šolsko leto v tem tisočletju.
Vse mlade, ki se v prostem času zbirate na šolskih igriščih in okolici šol pa vljudno vabim, da tudi tu ne pozabite na pravila lepega vedenja. V poletnih mesecih smo bili zaposleni v vrtcu in šoli kar nekajkrat žalostno presenečeni, ko smo pri šolah našli polno cigaretnih ogorkov, razbitih steklenic in šip, poškodovanih športnih rekvizitov in populjenih rož. Tako je pogosto postala okolica šole osiromašena, hkrati pa so tudi draga
nadaljevanje na 2. strani
Nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami se končuje največja investicija v 4-letnem obdobju nove občine - prizidek k šoli in vrtec. Uradno odprtje bo predvidoma 9. oktobra.
V gradnji je tudi mrliška vežica, dela bodo končana še letos, ureditev okolice pa se bo nadaljevala v prihodnjem letu.
Iz vsebine:
•» Zelo vroče, toda tudi zelo delavne
počitnice •> Dan državnosti v Strugali in na
Vidmu •» Poročila s prireditev •» Dobrepoljski spominek •» Intervju: Terezija Žužek
Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec septembra. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu
119980013,8
popravila. Denar za vrtec, šolo, igrišča, športne objekte pa v bistvu preko raznih dajatev državi dajemo vsi, zato se sprašujem, zakaj moramo to skupno premoženje uničevati. Menim, da se ni težko pokazati korajžnega in močnega, če se v okrilju noči znašaš nad preprostimi stvarmi. V naši občini je veliko najrazličnejših skupin, katerim se lahko priključite in boste svojo energijo bolj koristno uporabili.
Ob zaključku bi rad zabeležil še Slomškovo misel:« Le boljše čase si ljudje obetajo, ali kje jih bomo vzeli? Iz
Res sc vitli, kako je bil vrtec zaželjen in potreben, saj se je vpisalo kar 40 otrok več kot v preteklem letu. Možnosti za vpis pa še niso izčrpane, tako da problema varstva otrok v naši občini ne bi smelo biti. Otroci bodo v lepih prostorih in na toplem v varstvu skrbnih vzgojiteljic. Končno bomo imeli lahko tudi enoizmenski pouk v šoli in normalen popoldanski urnik za glasbeno šolo. Skratka, šola kot je bila zamišljena, je narod. Uradna otvoritev pa bo predvidoma 9. oktobra, da se otroci po počitnicah malo privadijo šoli. Povabljeni bomo vsi, saj smo vsi prispevali, da je ta prepotrebni objekt zgrajen. Brez samoprispevka ga še nekaj časa ne bi bilo.
Nekatere tudi skrbi, da se bo občina preveč zadolžila za ta objekt. 200 milijonov, kolikor bo stala ta investicija, res ni mačji kašelj, toda vedeti je treba, tla smo za ta objekt "šparali" vsa štiri leta. Z državo je tudi podpisana pogodba o sofinanciranju. Država bo za ta objekt skupaj prispevala 94.000.000 SIT. Vendar v letošnjem letu samo 25.000.000 SIT. Ta denar je sedaj končno tudi prišel, čeprav smo računali na 30.000.000 v letošnjem letu, ostalo pa v naslednjem letu. Seveda se bomo v tej situaciji morali ne-
dobre šole prirastejo boljši časi, iz slabe pa slabši, kajti časi so taki, kakršni so ljudje. Časi bodo samo še hujši, dokler se ljudje ne poboljšajo. Boljših ljudi pa ne bo, dokler ne bo bolje vzgojenih otrok. Napačna vzgoja otrok je slabih časov mati. Slabo vzgojeni otroci so bodeče trnje za vsako sosesko in nam le slabe čase obetajo. Slaba vzgoja je strašna jama, ki si jo sami kopljemo«.
Ker si vsi želimo lepih časov, si podajmo roke in obljubimo, da se bo vsak trudil po najboljših močeh pri vzgoji sebe in vseh, ki so okoli nas.
Ivan Grandovec
koliko zadolžiti, nekoliko pa prerazporediti sredstva, vendar vse v mejah zakonito dovoljenega in smiselno pametnega. Jasno pa je, da če hočeš odšteti 200 milijonov za šolo, ne moreš narediti nekaj drugega. Šola je na-red, pogodba z državo podpisana, tako da je ves strah nepotreben, prepotrebni objekt pa na voljo uporabnikom.
Tudi mrliška vežica že solidno kaže svojo podobo. Sedaj bo končno tudi odleglo nekaterim skeptikom, ki so se bali, da je nc bo.
V letošnjem letu smo tudi že do tega te-renutka posfaltirali skoraj vse predvidene ceste za letošnje leto, kar je neko vrste rekord, saj smo običajno dela zaključevali oktobra ali novembra. Letošnje lepo vreme pa jc izgleda pripomoglo k temu, da so že skoraj vsa dela končana. Tako smo že zaključili cesto v Rapljevo, cesto proti Konculcu v Kom-poljah, poasfaltirali dobršen del vasi na Cesti in dva manjša odcepa v Ponikvah. Predviden je še odcep v Mali vasi, ki bi bil tudi že končan, če ne bi prišlo do določenih zapletov.
Izvajalec je izbran tudi za nadaljevanje kanalizacije od Podgorice proti Vidmu, tako da sc bodo dela lahko začela. Pri Žolknu v Kompoljah smo izvrtali še eno vrtino za
vodo, saj bi na vsak način želeli dobiti tudi na svojem območju vsaj nekaj zdrave pitne vode. Vrtina, ki smo jo izvrtali lansko leto, ni dala toliko kot so napovedovali hidrolo-gi, ni pa brez vode. Po preizkusu bi dala v suši 1,2 litra vode na sekundo, kar bi skoraj zadostovalo za vas Kompoljc. Tudi to ni slabo, še zlasti, ker je voda po raziskavah neoporečna. Te vrtine predstavljajo zlato rezervo za hude čase, kot smo rekli včasih. Cela občina jc namreč sedaj odvisna od ene same cevi.
V kratkem bomo začeli tudi z agromelioracijo v Ponikvah. Tam jc precejšnje zani-manjen za ta dela. To jc dobro in koristno delo, toda ko hodim po občini, je vse več ljudi prepričanih, da brez komasacije, to je združitve zemlje v večje kose, napredka v našem kmetijstvu ne bo. Pametno bi bilo najprej narediti komasacijo, potem pa agV, ) melioracijo in nova bolj primerna pota, kot SO mnogokrat sedanja. Država še vedno ponuja denar, prav sedaj je odprt razpis, za komasacije. Na voljo jc 100% plačilo, samo 80%) lastnikov mora podpisali, da so za to in postopek je potrebno začeti.
Ko sem že pri kmetijstvu, naj ponovno poudarim, daje še vedno odprt občinski razpis za kreditiranje v kmetijstvu in dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Kredit jc brez obresti, plača se samo TOM, torej inflacija. Kdor želi kredit, se lahko prijavi na občini.
Želel bi spregovoriti tudi nekaj besed 0 gradnji Mladinskega centra ki ga gradi do-brepoljska župnija. Ker so nekateri prepričani, da to gradi občina in to kar tako pod roko, moram vsem zelo jasno povedali, 1' ta center gradi župnija, torej mi vsi, ki si.. . pripravljeni pomagati in dati denar, občina pa to gradnjo podpira, ker smo prepričani, da je vse kar sc zgradi, bolje kot da se ne bi. Vsi pa vemo, da se danes dogaja marsikaj okoli nas. Mladi pa mnogokrat ne vedo, kam in kako bi se obrnili, zato je prav, da imajo prostor, kjer sc bodo lahko dobivali. V teh prostorih pa bodo tudi dodatni prostori za verouk, ki bodo potrebni tudi /ara di enoizmenskega pouka v šoli, da otroci ne bodo preveč čakali. Občina jc po sklepu občinskega sveta prispevala v lanskem letu 1 milijon za načrte in v letošnjem letu 1 milijon za gradnjo. To jc vsa pomoč, ki jo je nudila občina. Ostalo pa bomo morali zbrati sami. Prepričan sem, da denar ki ga namenimo za takšne namene, ni proč vržen denar, ampak koristna naložba.
V tem sestavku, ki ga pišem v tej strašni letošnji vročini, sem zmetal že vsa mogoča področja skupaj, pa naj še rečem dve tri be-
Zelo vroče, toda tudi zelo delavne počitnice
V naši občini lahko rečemo, da imamo zelo delavne počitnice. Prav v teh dneh so dela na višku. Na vseh področjih se dela in nekatera dela se tudi končujejejo. Tu mislim predvsem na nov prizidek pri šoli z vrtcem. Opravljena je že primopredaja del. Čakamo še na uporabno dovoljenje, tako da bo šola in vrtec nared do začetka šole.
sede o prireditvah, ki se bodo odvile konec meseca avgusta in v začetku septembra. O njih boste obveščeni na drugem mestu, želel bi jih samo malo pokoinentirati. Zadnji vikend v avgustu bo izgleda najbolj natrpan. V soboto, 29., se nam obetajo dve prireditvi, in sicer gasilska prireditev v Kompoljah in že tradicionalni extempore.
Extempore, ki v organizaciji naše slikarke Sandi Zalarjevc, privabi v našo občino lepo število priznanih slikarjev, ki slikajo motive iz naše občine, je prav gotovo prireditev, ki zasluži vso našo pozornost. Zdi se mi kar malo škoda, da se zaključne razstave ne ogleda več ljudi. Slikarji, ki slikajo motive
iz naših krajev, so jih običajno pripravljeni tudi prodati. Za razmeroma ugodno ceno je možno dobiti lepe in solidne slike v zadovoljstvo slikarja in bodočega lastnika. V jutranjih urah, ko slikarji iščejo motive, je možno koga tudi zaprositi, da nariše tudi željeni motiv, spet v zadovoljstvo vseh. Torej vidimo se na zaključni razstavi v soboto, 29. zvečer, potem pa vsi skupaj v Kompolje.
Naslednji dan, v nedeljo, pa se dobimo na tradicionalnem srečanju planincev na Kamen vrhu, ki ga žc vsi poznamo in je vedno lepo obiskano.
V soboto, 5. septembra, pa se nam ponovno obeta velika konjeniška prireditev, ki je
že v lanskem letu privabila zelo veliko ljudi. Prepričan sem, da bo tako tudi letos, saj konjeniški šport in ljubiteljska reja konj vse bolj pridobiva na veljavi.
V občini se lahko pohvalimo z lepim številom razno raznih prireditev. Vse so dobrodošle in kot župan vsem organizatorjem, ki se z njimi tudite, izrekam vse priznanje. Samo tisti, ki je poskusil kaj organizirati, ve kakšni napori so potrebni za organizacijo. Trud ni nikoli poplačan. Največje zadovoljstvo in nagrada organizatorja je velik obisk in uspela prireditev.
Vroče vas pozdravlja! vaš župan Anton Jakopič
OŠ OobrepoUe
(Pm šoCsfjj dan
Vse učence in starše obveščamo, da se bo pouk na prvi šolski dan, 1.9.1998, pričel po
naslednjem
urniku:
• PŠ KOMPOLJE IN PŠ PONIKVE ob 8.00 uri;
• PŠ STRUGE - za vse razrede ob 8.00 uri;
• Šola VIDEM od 2. do 8. razreda - pouk ob 8.00 uri ;
• Učenci in starši prvih razredov iz Vidma, Ponikev in Kompolj so vabljeni ob 15.00 uri v šolo na Vidmu, kjer bomo skupaj stopili v novo obdobje življenja;
• Vse malčke (iz sedanjega vrtca v Kompoljah in vse novo sprejete) pričakujemo 1. septembra 1998 od 5.30 dalje, v vrtcu RINGARAJA na Vidmu;
1 •   Malčki zunanje male šole prično z delom v ponedeljek, 7. septembra. O prevozih boste pravočasno obveščeni;
• Učenci 4. razredov, ki boste v šoli plavanja na Debelem Rtiču, imate pouk 7. septembra, ob 8.00 uri.;
• Učenci 4. razredov, ki ne greste v šolo v naravi, imate pouk že od 1. septembra skupaj z učenci 3. razredov;
• Od srede, 26.8.1998, lahko naročniki v šolski knjižnici dvignete delovne zvezke in učbenike iz učbeniškega sklada. S seboj prinesite potrdilo o plačilu. Učenci obvezno pridite v copatih;
• Avtobus bo peljal iz Četeža ob 7.25, iz Kompolj ob 7.32, Podgore (pri cerkvi) ob 7.35, avtobusna postaja Bruhanja vas ob 7.37, iz Ponikev ob 7.43, iz Predstrug ob 7.45;
• Ga. Marija Strah bo opravila prevoze po naslednjem razporedu: 7.10 iz Hočevja, 7.20 iz Zdenske vasi, 7.30 iz Ceste, 7.35 iz Podpeči, 7.40 iz Bruhanje vasi, 7.45 iz Zagorice, 7.50 iz Podgorice, 7.50 iz Male vasi.
Vsem malčkom in učencem želimo prijeten začetek šolskega leta v želji, da ste pozorni udeleženci v prometu ter da se boste v vrtcu in šoli dobro počutili.
Z junijske seje Občinskega sveta
Zadnja seja Občinskega sveta pred poletnimi počitnicami je bila 17. junija. Na dnevnem redu so bile kar tri točke, ki so bile namenjene obravnavi komunalne problematike. S tega področja so bili sprejeti trije sklepi, ki so jih pripravili in predlagali pri JKP Grosuplje. Z enim od sklepov so vsi trije občinski sveti potrdili pogoje izgradnje in odškodninske zahteve zaradi razvrednotenja naravnega in bivalnega okolja na komunalni deponiji v Špaji dolini.
Krajanom okoliških krajevnih skupnosti je bilo žc pri dogovarjanju o lokaciji obljubljeno, da bodo na osnovi Zakona o varstvu okolja dobili plačano ekološko rento. (>b-činski sveti so zahteve teh krajevnih skupnosti obravnavali že v lanskem letu, vendar so takrat v grosupeljskem in dobrepoljskem svetu zahtevali, da so morajo predhodno izdelati kriteriji za določitev odškodnin. J K I* Grosuplje je na podlagi tega sklepa pridobilo študijo, s katero so bili seznanjeni vsi trije občinski sveti. Višina odškodnin, ki pripadajo posamezni občini, je naslednja: občini Grosuplje (KS Grosuplje in KS Žalna) pripada letna odškodnina v višini 1.867.500,00 SIT. Občini Ivančna Gorica (KS Višnja Gora) pripada letna odškodnina v višini 2.728.000,00 SIT.
Občine so sc s tem sklepom tudi obvezale, da bodo sofinancirale stroške odškodnin in eventuelno modernizacijo ceste R 331 v naslednjih deležih: Dobrepolje 10%, Grosuplje 49% in Ivančna Gorica 41%. Točni deleži bodo določeni na osnovi količine pripeljanih komunalnih odpadkov iz posamezne občine.
Kot je že znano, je po zapletih in protestih krajanov Stehana, med JKI' oziroma med občinami in krajani prišlo do kompromisne rešitve, ki so jo potrdili tudi na vseh treh občinskih svetih. Z aneksom k pogodbi med krajani in uporabniki se je odlaganje na Stehanu zaključilo 31. julija 1998. JKP je med tem uredilo začasno skladiščenje odpadkov, ki bo zadostovalo za približno eno leto, ko se predvideva uradni začetek obratovanja Špaje doline.
Ob obravnavi omenjenih točk dnevnega reda se je razvila razprava s številnimi vprašanji, ki jih jc moral pojasnevati direktor JKP Skarlovnik.
Brez pripomb pa jc bilo dano soglasje k statutu knjižnice Grosuplje. Na dnevnem redu je bil tudi sprejem pravilnika za vred-
notenje športnih programov v občini Dobrepolje, ki ga je pripravil g. Cevc, vendar jc bil ob tem sprejet predlog nekaterih svetnikov, naj se sprejem pravilnika preloži na naslednjo sejo zaradi pridobitve predhodnega mnenja športne zveze.
Že drugič pa je bila na dnevnem redu odprodaja ali zamenjava zemljišča bivše luže "Curek" na Vidmu, ki jc ponovno razvnela polemično razpravo. Občinska uprava jc na podlagi sklepa OS S prejšnje seje preverila morebitno služnost na parceli 422/1 in stanje preverila v zemljiški knjigi ter ugotovila, da na tej parceli ni vknjižene nikakršne služnostne pravice. Parcela je last rimskokatoliškega Župnijstva Dobrepolje. Na koncu so se dogovorili, da je potrebno do naslednje seje pridobiti dodatne podatke o parceli oziroma o učinkih morebitne prodaje, ali zamenjave itd.
VPRAŠANJA, POBUDE, PREDLOGI
Zvone Zabukovcc jc v imenu LDS izrazil dvom v skladnost z ustavo pred kratkim sprejetih PUP-ov, in sicer v štirih točkah. Dodal jc še, da to še preverjajo. Župan sc jc ob tem začudil, češ da jc pri sprejemanju tega akta v OS sodeloval tudi omenjeni svetnik. Če je res, kar pravi, naj obvesti OS v pisni obliki, da se bo stanje lahko popravilo.
Stane Skulj jc dal pobudo oziroma je opozoril občinsko upravo, da uredi sporno zadevo v zvezi z vaškim igriščem v Za-gorici. Zanimalo ga jc tudi, kako bo z asfaltiranjem cestišča v Mali vasi, kjer dela stojijo že eno leto. Župan je potrdil težavnost problema in obljubil, da bo situacija rešena šc v letošnjem letu. Najprej morajo narediti zapisnik ob soglasju vaščanov - mejašev.
Igor Ahačevčič je ponovno opozoril na nujnost postavitve ogledala na Vidmu ob zavoju na Veliki Videm. Župan je predlagal postavitev STOP znaka, vendar po mnenju omenjenega svetnika, to ne bi bila dovolj dobra rešitev.
Jože Samec jc glede na to, da bo v Prcd-strugah težko dobiti soglasje med vašča-ni o postavitvi igrišča, predlagal, naj pripravi predlog lokacije strokovna služba. Župan je s tem v zvezi dodal, da bo do konca leta pripravljen zazidalni načrt, kjer bo možno vnesti lokacijo. Omenjeni svetnik je po večkratnih neuspelih in-
tervencijah ponovno izpostavil vprašanje popravila pločnika v Predstrugah. Pri tem sta ga podprla Alojz Erčulj, Stane Škulj in drugi, ki so predlagali, da občinska uprava dobi novega izvajalca, prejšnjemu, ki sc za večkratne reklamacije ne zmeni, pa naj pošljejo račun.
V zvezi z vprašanjem Edvarda Pogorel ca, kako kaže z asfaltiranjem v vasi Poti-skavec, je župan dejal, da je to v planu za naslednje leto, letos pa bo na vrsti ureditev kanalizacije.
Anton Novak jc nato izpostavil problem črnega odlagališča v Logu, županovo stališče glede tega pa je, da jc možno ukrepati le na podlagi konkretne prijave.
Alojz Erčulj pa je želel informacijo o izvajalcu del za izgradnjo mrliške vežice, Ivan Grandovec pa je seznanil OS s sanacijskimi in gradbenimi deli na centralni in podružničnih šolah med počitnicami. Župan je v zvezi z zadnjima dvema investicijama pojasnil, da je izvajalec del za mrliško vežico podjetje Cra-miz iz Kočevja. Vežica bo zgrajena do konca letošnjega leta, medtem ko se bo okolica urejala v naslednjem letu. Šola in vrtec sta bila tehnično prevzeta, nekaj težav pa je pri financiranju, saj sc bo občina morala v tc namene zadolžili. Ministrstvo se je namreč obvezalo, da bo za letošnje leto nakazalo prvih 25 milijonov tolarjev, kar je za 5 milijonov manj, kot so prvotno obljubili.
M. Steklasa
Prvi korak k ustanovitvi centra pomoči na domu
V skladu z uresničevanjem v letu 1997 sprejetega nacionalnega "Programa varstva starejših oseb na področju socialnega varstva v Sloveniji do leta 2005" in nadaljnjim kvalitetnejšim razvojem pomoči na domu je bila s strani Ministrstva za delo, družino in socialno varstvo sprožena pobuda, da se za jugovzhodno ljubljansko regijo, s finančno podporo tega ministrstva, ustanovi regijski informacijsko-koordina-cijski center pomoči na domu.
Center naj bi prispeval k bolj načrtovani in koordinirani pomoči na domu starejšim, invalidom in bolnim v vseh naših občinah. Sedaj obstajata v Sloveniji dva taka centra, in sicer v Ljubljani in Celju. Prvi korak k ustanovitvi centra na našem področju, ki naj bi vključi I občine Osilnica, Ivančna Gorica, Grosuplje,''Kibnica, Dobrepolje, Velike Lašče, Kočevje in Loški Potok, je bila okrogla miza, ki jo je organizirala občina Grosuplje, predstavitveni del pa je prevzelo podjetje MKS Elektronski sistemi iz Ljubljane, ki je tudi sicer nosilec uvajanja programa v Sloveniji. Okrogla miza je bila 22. 7. 1998.
okolja, v katerem se najbolje počutijo, povečala bi se kvaliteta življenja, razbremenjeni bi
Po podatkih je 12 odstotkov ljudi starih nad 65 let, ki zaradi bolezni ali invalidnosti potrebujejo pomoč pri osebni negi. Čim starejši so, tem bolj se ta odstotek dviguje.
bili svojci, predvsem pa bi se povečal občutek varnosti. Center bi funkcioniral ob sodelovanju vseh strokovnih služb.
NA KAJ JE OPOZORILA RAZPRAVA?
Na okroglo mizo so bili povabljeni župani
in predstavniki ustanov, ki so kakor koli vključeni v reševanje problema pomoči na domu. Razprava je bila dolga, pa tudi zanimiva. Socialni delavci so poudarili, da imajo že zdaj organizirano pomoč na domu, vendar marsikje ugotavljajo, da bi bila povezava s pomočjo takega centra zelo dobrodošla. Obliko pomoči, ki bi jo nudil tak center pa je, po njihovem mnenju, nadstandard, za katerega bi morala poskrbeti država. Pomisleki so bili tudi glede prispevka uporabnikov. Največ pripomb glede financiranja pa so imeli nekateri župani in drugi predstavniki občin. Po sedanjih merilih bi država tak center, če bi se zanj v regiji odločili, pomagala le opremiti, sama dejavnost pa bi bila v celoti skrb občine. Direktor centra dr. Drago Rudi pa je menil, da bi se pocenilo, če bi se dejavnost začela izvajati v okviru sedanjih zdravstvenih in socialnih institucij.
Kakorkoli že, z vidika uporabnika je idejo o ustanovitvi centra pomoči na domu tudi za JV ljubljansko regijo še kako potrebno podpreti, saj kot je dejal eden od udeležencev: "Gre za izboljšanje kvalitete življenja starih ljudi in njihovo boljšo vsestransko oskrbo, za katero bi bili pripravljeni tudi nekaj plačati, da bi ostali v svojem domačem okolju."
M. Steklasa
KAKŠNE PREDNOSTI PRINAŠA CENTER POMOČI NA DOMU?
Skrajni čas je, da tudi pri nas po vzoru drugih, predvsem zahodnih držav, organiziramo kvalitetnejšo pomoč starostnikom na domu in s tem vnesemo več medčloveške kulture, spoštovanja človeka in sodelovanja vseh generacij. Kljub ustreznemu delovanju vseh strokovnih služb, ki se ukvarjajo s pomočjo ostarelim in invalidom, pa namreč predvsem uporabniki občutijo premajhno koordinacijo z
^a mesta. Ta pa je ena največjih predno-sii', ki bi jih prinesel tak center. Gre za kompleksno oskrbo starega človeka, s katero bi združili zdravstveno in socialno dejavnost. Z ustanovitvijo centra bi bili tehnični pripomočki le del tega sistema. Uporabnik bi se lahko obračal le na eno telefonsko številko. V najem bi dobil, lahko pa bi si tudi kupil, poseben telefon "Lifeline", s pomočjo katerega je mogoče 24 ur na dan priklicati pomoč z brezžičnim daljinskim sprožilom (kar iz postelje) in se nato pogovoriti z osebo na drugi strani telefonske žice. Ta oseba uporabniku svetuje ali pa mu v najkrajšem času uredi kakršno koli nujno pomoč (n.pr. nega na domu, čiščenje stanovanja, prinašanje hrane, nujno zdravniško pomoč, itd.) Ob klicu uporabnika v center dežurni operater v večini primerov samo organizira pomoč, torej posreduje informacijo od uporabnika do ustreznega izvajalca in če je potrebno, koordinira izvajanje pomoči. Pri tem se mu ob klicu pojavijo na računalniku vsi potrebni podatki uporabnika telefona.
Če bi se odločili za takšen center, starim ljudem ne bi bilo treba spremeniti bivalnega
Dan državnosti na Vidmu
Če sklepamo po tem, da sta l)ili letos za največji državni praznik, 25. junij, v občini kar dve proslavi, lahko rečemo, da smo praznik dostojno proslavili.
Obe slavnostni prireditvi sta bili na predvečer praznika. V Strugah jo je organiziral
OO SKD Dobrcpolje-Struge in je v vseh pogledih uspela. Organizatorji so pripravili lep kultumi program in bili zadovoljni tako z udeležbo kot s celotnim predprazničnim vzdušjem.
Lepo pripravljen in izveden kulturni pro-
Podžupan Jože Lenarčič - slavnostni govornik
Povezovalec programa Ivan Grandovec
Melitka Križman, ena od recitatork
gram smo lahko spremljali tudi na prireditvi, ki jo je organizirala Občina Dobrepolje na Vidmu, povezoval pa Ivan Grandovec. Nastopili so recitatorji Mladinske dramske skupine, pevci centralne šole in slavnostni govornik podžupan Jože Lenarčič, ki je označil pomen tega velikega praznika in se nekoliko kritično dotaknil tudi družbenopolitičnega dogajanja od osamosvojitve dalje. Med nastopajočimi je bila tudi Godba Dobrepolje. Kulturnemu programu je sledilo kresovanje in ognjemet, oboje v izvedbi skupine KOMA 750.
Sodeč po nizki udeležbi na Vidmu, pa se, žal, poraja cela vrsta vprašanj. Ali nam po sedmih letih lastna državnost tako malo pomeni, je samo eno od njih.
M. Steklasa
Utrinki iz Strug ob proslavi dneva državnosti v sliki in besedi
Na predvečer največjega slovenskega narodnega praznika DNEVA DRŽAVNOSTI je OO SKD Dobrepolje-Struge priredil v Osnovni šoli Struge proslavo, s katero smo v pesmi in besedi dostojno proslavili spomin na naše zgodovinsko dejanje pred sedmimi leti.
Z nastopi so sooblikovali zgodovinski večer izvajalci. V največji meri je program zapolnil moški pevski zbor Struge. Večer pa so popestrili še nadobudna glasbena skupina "PREPOVEDAN SAD", recitatorki Mojca Pugelj in Andreja Gregorič ter najmlajši
harmonikaš Stanko Meglen iz Strug. Celotno prireditev pa je s svojim komentarjem povezoval Igor Ahačcvčič. Osrednjo besedo za praznični dan pa je imel predsednik KO SKD Struge Janez Kralj. V nadaljevanju ga objavljamo v celoti.
Povsem nepristransko ugotavljam, da je bila proslava v Strugah na primerni kulturni ravni. Prisotnost okoli dvesto udeležencev pa ni ravno malo za kraj, kot so Struge. Na koncu bi želel reči še naslednje: "Z vami in med vami, Stružanci, nam jc bilo vsem lepo in k vam se bomo še radi vračali."
Hvala vsem nastopajočim, posebno pa PGD Struge za sodelovanje pri pogostitvi po končani prireditvi.
Za OO SKD Dobrepolje-Struge: Stane Škulj
Govor Janeza Kralja na proslavi dneva državnosti, 24. 6. 1998, v Strugah
Pozdravljeni!
Skozi celo zgodovino človeštva se povsod po svetu zbirajo ljudje ob pomembnih datumih zaznamovanja nekega pomembnega dogodka, ki je v svoji enkratnosti vreden posebnega spomina, ker je pustil neizbrisen pečat vsemu njihovemu nadaljnjemu delu in življenju.
Spoštovani!
Tudi mi smo se zbrali danes, da skupno obudimo spomin na dogodek, ki je usodno zaznamoval našo narodno samobitnost in razdelil zgodovino slovenskega naroda na pred in po njem, na dejanje, ko je zbor Republike Slovenije, 25. junija 1991. leta, v težkih okoliščinah in ob grozljivi moči železja jLA, na podlagi predhodnega referenduma, izdal odlok o popolni slovenski samostojnosti.
To je zgodovinski dan, katerega bo odslej proslavljalo ljudstvo pod Triglavom kot dan rojstva svoje države Slovenije.
Ta naša govorjena beseda nas bo s pesrrf^ in glasbo vsaj za kratek čas na posebno slovesen način spomnila in uvedla v proslavljanje tega praznovanja. Z njo bomo počastili naš največji slovenski narodni praznik DAN DRŽAVNOSTI:
Na zgodovinsko dejanje tega dne smo lahko upravičeno ponosni. Kajti od takrat naprej nam ne bodo nič več razni drugi močnejši narodi, na videz po demokratični poti preglasovanja, odločali o naši usodi in nam s tem diktirali tuje ideje, delo in življenje.
Skozi stoletja so slovensko ljudstvo vezale razne spone tujih narodov in jih težili njihovi jarmi in bremena. Narodu so gospodovali razni vladarji. Za njihovo korist je delal marljivi slovenski človek, za njihove interese ali ideologijo je kri slovenskih mož in fantov pojila tujo in domačo zemljo.
V spletu zgodovinskih okoliščin, predvsem pa z izvotlenostjo komunistične ideologije je pošteni in resnicoljubni človek dokončno uvidel, da mu tudi v združbi sicer slovanskih narodov, v komunistični Jugoslaviji, ni več prihodnosti in da mu nadaljevanje takega
stanja grozi celo narodni zaton in to hitreje kakor kadarkoli prej skozi zgodovino.
Po trezni presoji smo si vzeli usodo v svoje roke. Toda ta odločitev pomeni za nas tudi obvezo in dokaz sebi in svetu, da smo sposobni kot narod živeti in preživeti v svoji državi.
To, o čemer so rodovi naših prednikov stoletja le sanjali, se je spolnilo nam. Na nebu sveta je zablestela zvezda z imenom država SLOVENIJA. Od nas vseh in od dela naših rok je odvisno, kakšen sij bo oddajala na svet, svetel in bleščeč ali teman.
Oh proslavljanju DNEVA DRŽAVNOSTI in razmišljanju o njegovem pomenu pa je potrebno vedeti tudi to, da se ne bomo mogli nič več pritoževati in izgovarjati na druge naše težave. S svojim delom si bomo kovali svojo srečo, ker le goli ponos ne zadostuje za obstoj neke, pa tudi naše države ne. Za njen obstoj je potreben vsestranski politični dogovor o narodni spravi za nadaljnjo sožitje v miru in nesebično dajanje moči uma in rok, v skupni dobrobit njej, ki jo kličemo mati DOMOVINA. Le tako lahko pričakujemo, da bo še živelo v raju pod Triglavom ljudstvo, ki bo govorilo v pesmi in pelo v vriskanju.
Lep nadaljnji večer praznovanja in čestitke ob prazniku f^EVA DRŽAVNOSTI.
Jubilejni 10. tabor Slovenske ljudske stranke bo v Portorožu 6. septembra
Slovenska ljudska stranka sc pripravlja na 10. jubilejni tabor. Ta največja strankina prireditev bo letos 6.septembra v Portorožu. Portorož, je izbran tudi zato, ker hočemo s tem pokazati, da nam ni vseeno, kako sc baranta za slovensko mejo in, da damo podporo prizadevanjem stranke za pravično določitev meje "^jn prost izhod Slovenije na odprto morje. Na taboru nam bosta spregovorila predsednik stranke Marjan Podobnik in predsednik glavnega odbora dr. Franc Zagožen. Pred pričetkom tabora, ob 10. uri, seje možno udeležiti tudi maše v božjepotni cerkvi v Stranjami. Tabor bodo poleg osredjega dela spremljale tudi druge kulturne in zabavne prireditve. Ce bo vreme ugodno, se bo možno tudi okopati v morju. Tabor SLS je gotovo prireditev, ki vsako leto privabi več ljudi. Na taboru doživiš in občutiš celo Slovenijo na enem mestu. Udeležba je odprta za vse, ki jih tabor zanima in želijo s svojo prisotnostjo dati podporo za pravično določitev meje in prost izhod na odprto morje. Udeležili sc ga bomo tudi iz naše občine. Na tabor bo odpeljal avtobus predvidoma ob 7. uri zjutraj. Predviden povratek okoli 20. ure. Prevoz jc brezplačen. Prijavite sc lahko na tel. 787-153 ali 787-534 do 2.9.1998.
Nasvidcnjc 6. septembra ob 7. uri zjutraj!
Upravni odbor SLS, Podružnica Dobrepolje
Politični utrip
Pred letošnjimi parlamentarnimi počitnicami so zbudile pozornost dokaj živahne razprave v državnem zboru in parlamentarnih telesih.
Kljub večkratnemu usklajevanju obeh dokumentov o spravi in obsodbi totalitarnega režima, stranke še niso našle skupnega jezika. Sporazumeli so se le o tem, da bo državni zbor septembra o tem organiziral javno razpravo s strokovnjaki, kar pa še zdaleč ne zagotavlja možnosti, da bo do uskladitve tudi prišlo, saj so tudi strokovne razprave pri nas vedno obarvane politično in nič manj polarizirane kot v državnem zboru.
Pred letošnjimi lokalnimi volitvami pa smo dobili še dodatnih 45 občin, skupaj torej 192. Poslanci so namreč podprli predlog vlade o ustanovitvi novih občin in mu dodali še nekaj svojih. Sprejeli so tudi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin, ki med drugim zagotavlja, da bo občinam ostal večji delež dohodnine. Nekateri vidijo izhod iz razdrobljenosti v čim prejšnjem ustanavljanju regij, drugi pa opozarjajo, da bi to, poleg morebitnega pozitivnega učinka, spet pripeljalo do povečanja državne uprave, kar je že zdaj eden največjih problemov v državi.
Razprava o občinah v državnem zboru je pokazala marsikaj. Med dragim tudi to, da se veliko poslancev sploh ne zaveda, da je parlament politični organ in da poslanci preko svoje stranke uresničujejo interese celotne države, ne pa da na vse mogoče načine zadovoljujejo parcialne interese ali pa interese svoje občine. Sicer pa se na tO, kakšno funkcijo ima poslanec na državni ravni in občinski svetnik na lokalni ravni, vse bolj pozablja. Nekateri to pozabljivost očitajo tudi določenim strankam ob razpravi o pokojninski reformi, ki je uspešno prestala koalicijsko usklajevanje in je tik pred tem, da jo vlada pošlje v obravnavo parlamentu. Prihaja pa tudi tako imenovana starševska zakonodaja, ki jo je pred počitnicami predstavil javnosti Tone Rop, minister za delo, družino in socialne zadeve in ki prinaša precejšnje spremembe na področju otroškega dodatka, porodniškega dopusta, itd.
Svojevrstno presenečenje pa je povzročilo julijsko poročilo vlade o ugodnih gospodarskih gibanjih v državi. Po podatkih vlade seje BDP lani povečal za 3,8 letos pa naj bi se za 4 odstotke. Letošnja inflacija naj bi znašala 8 odstotkov, prihodnje leto pa pričakujejo le 6,5 odstotno. Ugodna gibanja so, po poročilih vlade, tudi v izvozu, plačilni bilanci, naložbah, ugodne so proračunske napovedi, itd. Vendar nas v tej luči celo nekateri provladno usmerjeni analitiki opozarjajo, da so ti podatki le načelno videti spodbudni, ker ne prikazujejo dejanskih vzrokov za trenutno ugodna gibanja. Pri tem pa še najmanj verjamejo dobrim proračunskim napovedim. Da v državni blagajni ni niti malo rožnato, poskuša dokazati tudi sam finančni minister Gaspari. Vsekakor pa so spodbudne napovedi pomirjujoče za državljane, ki odhajajo na dopust, pa tudi na bližajoče lokalne volitve imajo lahko učinek ...
Sicer pa letošnje poletje mineva v znamenju zaostrenih odnosov s sosednjo Hrvaško zaradi neplačevanja elektrike jedrski elektrarni Krško; hkrati pa se ponovno odpira spor zaradi štirih istrskih vasi.
M. S.
Dan godbe
Zadnjo nedeljo junija se je na Vidmu zopet zbrala velika množica godbenikov. Prišli so iz Kočevja, Novega mesta, Stične, Grosuplja, Vodic in Bežigrada. Preden so prišli na Videm, se je vsaka godba ustavila v eni izmed dobrepoljskih vasi in se predstavila s kratkim glasbenim programom.
Po svečani paradi, v kateri so sodelovale tudi narodne noše in mažoretke, je v središču Vidma skupaj zaigralo 300 godbenikov. Zaigrali smo skladbe: Pozdravljena Slovenija, Slovenci in Zidana marela. Sledili so posamezni nastopi godb, kjer se je vsaka godba predstavila zbranemu občinstvu. Nastope godbenikov so popestrili tudi nastopi mažoretk na igrišču. Vsaka godba je
dobila darilo, ki jih bo spominjalo na srečanje v Dobrepolju. Ves uradni del prireditve je tudi letos odlično povezoval Igor Ahačevčič. Prireditev se je nadaljevala z ansamblom Veseli planšarji, glavno besedo pa je prevzel njihov humorist Kondi Pižorn.
Dobrepoljski godbeniki smo zopet dokazali, da zmoremo in znamo organizirati ter speljati pod streho eno največjih prireditev v Dobrepolju ( Dan godbe. Seveda pa bi tako veliko prireditev težko izpeljali, če godbeniki ne bi imeli veliko prijateljev, ki nam vedno priskočijo na pomoč pri organizaciji in izpeljavi prireditve. Hvala vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da je prireditev Dan godbe uspela.
Pokrovitelji prireditve Dan godbe:
OBČINA DOBREPOLJE, PEKARNA BLATNIK, OMEGA COMMERCE, AMW KASTELIC, TRGOJAN, ARMING, ADLES, MIZARSTVO JAKIČ, PIVOVARNA UNION, LEDONA, LD DOBREPOLJE, PREVOZNIŠTVO PRIJATELJ, DOLINŠEK TRANSPORT, RADIO Y\\\\i ■ VAL, MINOLTA, PACO, AVTOHIŠA MESOJEDEC, NISSAN, OKREPČEVALNICA ZORA, KOVINASTROJ GASTRONOM, TIRS.
Godba Dobrepolje, Andrej Škantelj
Na "Srečanju v moji deželi" tudi naša občina
Tudi letos je bila Ribnica prizorišče največje izseljenske prireditve pri nas. To je bilo že 42. "Srečanje v moji deželi", ki ga je skupaj z občino Ribnica pripravila Slovenska izseljeniška matica.
Svoj vrh je dosegla v nedeljo, 5. julija, s celodnevnim programom. Poleg tako imenovane polke maše za izseljence v dopoldanskem času in popoldanske maše v ribniški cerkvi, ki jo je daroval nadškof Rode, je bila poleg osrednje prireditve še vrsta kulturnih nastopov, predstavitev poročnih običajev in stare izumirajoče obrti.
K sodelovanju je bila tudi letos povabljena občina Dobrepolje,
Ulična predstava dramske skupine Scena
Turistični spominek -"odelitev nagrad
27. junija se je z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad uspešno končal letošnji projekt DOBREPOL JSK TURISTIČNI SPOMINEK.
Kot je bilo Že objavljeno, je prvo nagrado dobil spominek KAS TUR, avtorice Dušice Hočevar. Drugo nagrado so dobila VI [01 )NA VRATA, ki jih je izdelala Marija Žnidaršič, tretjo nagrado pa KOROBAČ, katerega avtorica je bila Darja Rrčulj.
Razstava je potrdila besede predsednika Turističnega društva in
ki je skupaj s Turističnim društvom pripravila bogato obloženo stojnico. Od spominkov, knjig, kaset, zgoščenk, razglednic, itd., je bilo največje povpraševanje po prospektu in kaseti Zagoriških fantov. Predstavili so se tudi Zgajnerjevi kot izdelovalci čevljev in dobre-poljske izdclovalkc "klincev".
Pozornost pa je s svojim uličnim nastopom vzbudila dobrepolj-ska dramska skupina SCENA z dramatizacijo odlomka Jakličeve povesti Nevesta s Korinja.
K bogatemu programu so tako prispevali tudi Dobrepoljci, ki so istočasno izkoristili lepo priložnost za promocijo, saj se je precej ljudi ustavilo ob njihovih stojnicah.
M. Steklasa
Stojnica Občine Dobrepolje inTD Dobrepolje
predsednika ocenjevalne komisije Staneta Škulja, da so bili vsi razstavljeni izdelki zanimivi, kvalitetni in primerni za spominek, nekaj pa jih je bilo po številu doseženih točk tik za zmagovalnimi tremi.
Dr. Boris Kuhar, eden od ocenjevalcev, je v svojem govoru podrobneje predstavil posamezne izdelke, opozoril na kvalitete pa tudi nekatere pomanjkljivosti, ki se jih bo dalo odpraviti. Nekateri spominki, ki so bili sicer vsebinsko dobro zamišljeni, bi bili še primernejši ob boljši izvedbi, skoraj pri vseh pa smo pogrešali ustrezno embalažo, ki igra tudi zelo važno vlogo pri komercialni vrednosti spominka. Naštel je tudi nekaj novih idej, ki bi jih bilo možno realizirati v morebitni ponovni akciji v naslednjem letu.
Veliko zadovoljstvo ob uspeli akciji in velikem odzivu na natečaj je izrazila tudi gospa Anka Novak, ki je gotovo tista, ki ima največ zaslug, da smo prišli do tako dobrih izdelkov. Njeno proučevanje in temeljito poznavanje doline in njenega izročila, ki ga je s tolikšno ljubeznijo v svojih študijah in v ustni obliki posredovala drugim, se odraža tudi v spominkih, ki smo jih z omenjeno akcijo pridobili.
Na podelitvi jc bila prisotna tudi prof. Olga Zupan, ki jc s svojim prefinjenim občutkom za umetniško-etnološko vrednost, pripomogla k celoviti oceni izdelkov.
Brez pretiravanja bi lahko rekli, da jc projekt DOBREPOLJSKI TURISTIČNI SPOMINEK eden od večjih uspehov TD Dobrepolje. Seveda bo projekt dosegel svoj namen le, če se bo začel drugi del akcije - izdelovanje in trženje izdelkov.
M. Steklasa
Gospa Anka Novak je veliko prispevala k uspehu akcije
Zanimanje za razstavljene spominke je bilo precejšnje
UREJENA DOMAČIJA 98
Komisija je sredi dela
Komisija za ocenjevanje stanovanjskih hiš in kmetij pri Turističnem društvu Dobrepolje dela po načrtu. Člani komisije, ki jih je vodil Igor Ahačevčič, so na svojem drugem sestanku, 24. junija, sprejeli pravila za ocenjevanje urejenosti stanovanjskih objektov in se dogovorili za nadaljnji postopek dela.
V prvem delu akcije so izbrali večje število najbolj urejenih stanovanjskih objektov, ki jih bo kasneje, na razstavi njihovih fotografij, imelo možnost ocenjevati tudi občinstvo. Podeljenih bo šest nagrad občinstva - tri za kmetije in tri za stanovanjske hiše.
Komisija se bo, na podlagi sprejetih pravil, prav tako odločila za šest nagrad, to bodo nagrade ocenjevalne komisije.
Gospa Blanka Bartol, ena od članic ocenjevalne komisije, je pripravila poleg na-
tančnih pravil tudi ocenjevalni obrazec za lažje in objektivnejše ocenjevanje. Obrazec vsebuje kriterije, ki jih predstavljamo v posebnem članku.
18. julija je šla komisija prvič na teren in začela z ocenjevanjem. Obiskala je vse vasi v občini. Delo je bilo precej zahtevno, saj so naše vasi, še posebno pa posamezne domačije, čedalje bolj urejene. Nadaljni potek akcije bomo v Našem kraju šc spremljali.
M. Steklasa
Del ocenjevalne komisije - od leve proti desni: Mojca Lovšin, Anka Hočevar, Blanka Bartol in Igor Ahačevčič
Ocenjevanje urejenosti stanovanjskih hiš in domačij Občine Dobrepolje
(glavni izvlečki iz pravilnika)
NAMEN
- spodbuditi krajane za urejanje stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov in njihove okolice
CILJI
- prepoznavanje identitete Dobrepoljske doline
- ohranjanje izvirnega tradicionalnega oblikovanja pri stanovanjskih hišah, kmetijah in urejanju okolice
- zavedanje lastnega pomena
- spodbuda trajni skrbi za urejeno okolje
- prispevek h kakovosti bivanja
- prispevek turističnemu potencialu občine
POSTOPEK DELA
1. Ocenjevanje izvede komisija Turističnega društva Dobrepolje ob pomoči dveh zunanjih članic.
2. Ocenjuje se objekte v vseh vaseh Dobrepoljske in Struške doline, razen Poloma, Seča, Vrbovca, ki se bodo priključili občini Kočevje.
3. Komisija ocenjuje objekte in njihovo okolico v dveh razredih: razred stanovanjskih hiš (SH) in razred kmetij (K).
4. Komisija se na predhodnih sestankih točno dogovori za način ocenjevanja in merila.
Postopek dela je sestavljen iz več delovnih faz:
- odločitev komisije o načinu dela
- priprava obrazcev
- ogled na terenu (po potrebi večkrat)
- sortiranje podatkov, vpisovanje v obrazce, fotografiranje
- vrednotenje
- priprava poročila
- predstavitev rezultatov
MERILA ZA OCENJEVANJE
Pri ocenjevanju komisija upošteva različna merila:
LOKACIJA (opisati, kje v vasi stojijo objekti: ob glavnih komunikacijah, na robu vasi tako, da so vidni ali v vaškem tkivu); POSEBNOSTI (posebnosti se ne ocenjuje, se samo zapišejo, katere so; oznaka se nanaša na uporabo materialov, nove ali ohranjene tradicionalne detajle, staro sorto drevja ipd; vpisuje se lahko tudi moteče detajle - kot opozorilo);
Merila, ki se ocenjujejo od 1 do 5, pri čerf"
je 1 najslabša ocena in 5 najboljša:
KAJ ENOTO SESTAVLJA (to se ocenjuje: če
enota nima naprimer predvrta, se ga pač ne
oceni);
TIPOLOGIJA (tipološka oznaka objekta oziroma njegovih sestavnih delov; oznaka je: tradicionalna, tradicionalna prilagojena, moderna, tradicionalistična; v primeru, da so posamezni sestavni deli različnih tipologij, se opiše vsakega posebej kot je navedeno v ocenjevalni tabeli);
PREPOZNAVNOST (pripisati oceno za prepoznavnost za vsak del enote posebej; prepoznavnost pomeni, ali imajo posamezni deli svoj značaj; ocene: 1 do 5, pri čemer je ocena 1 zelo slaba, ocena 5 pa zelo dobra); MATERIALI (oceniti materiale za vsak del enote posebej; primerni gradbeni materiali za to območje so naravni, in sicer les, opeka, kamen; za rastline velja, da so čim bolj naravne domače; ocene od 1 do 5: 1=zelo neprirry'~ ni, 5=zelo primerni);
BARVNA SKLADNOST (oceniti barvno skladnost za vsako enoto posebej; skladne so barve takrat, ko izbor materialov - barv temelji bodisi na kontrastu bodisi na komplementarnosti; ocene od 1 do 5: 1=zelo neskladno, 5= zelo skladno);
VPLIV NA OKOLICO (oceniti, ali je celota skladna s svojo okolico; objekt, ki od svoje okolice preveč odstopa, z njo ni usklajen; oceniti je treba, ali je ta vpliv pozitiven (pridobi tudi okolica) ali negativen /zaradi svoje pojavnosti kazi okolico);
ocene 1 do 5: 1=zelo neskladna, 5=zelo skladna);
VTIS CELOTE (oceniti celoten vtis; enota lahko deluje celovito, kljub temu, da njegovi posamezni deli nimajo visokih vrednosti in obratno;
ocene 1 do 5; 1 =zelo slab, 5=zelo dober). KOMISIJA OCENI, KATERA JE PREVLADUJOČA OCENA IN GLEDE NATO DOLOČI IZBRANO OCENO Z UPOŠTEVAN|EM OCENE LOKACIJE.
Pripravila Blanka Bartol
Srečanje družin in prijateljev v Podgori
Tisti, ki vsako leto prihajajo v Podgoro na "Srečanje družin in prijateljev", so si zagotovo enotni v tem, da je prireditev vsako leto boljša in pestrejša; ob taki ponudbi pa se Podgorcem za obisk ni treba bati.
Tudi letos so se, kljub veliki vročini, obiskovalci začeli zbirati že v zgodnjih popoldanskih urah, ko se je odvijal zabavni program. Najprej so se pripeljali in predstavili oldtimerji s Škofljice. Sledile so karaoke, v kateri so nastopili pevci in pevke osnovne Šole z Vidma in učenci Jožeta Zcvnika. Pred drugim, družabnim delom, v katerem je
igral ansambel Petra Finka, pa so se prostovoljci pomerili tudi v športnih igrah.
In kaj je v Podgori takega, kar poleg programa še privablja? To jc prijetna vaška domačnost in prijazen in urejen izgled vasice, kjer ni čutiti odtujenosti, ki jc tako značilna za današnji čas. Zdi «c, da "Srečanje družin in prijateljev" spada ravno sem, kjer
sta ubranost in volja za skupno stvar še prisotna in vidna na zunaj. In tudi tisto poletno nedeljo, 19. julija, je bilo tako. Ubranosti in delavnosti vaščanov ni bilo mogoče prezreti. Vse se je odvijalo tekoče. Vaščani, od najmlajših do starejših, so opravljali svoje delo izurjeno, kot pravi kuharji, natakarji, moderatorji in še kaj.
"Porazdelili smo si delo, vsak je dobil zadolžitev, za katero je najbolj usposobljen oziroma mu najbolj ustreza, zato ne more biti nikakršnih problemov," je dejal predsednik TD Podgora Franci Adamič.
Temu ni težko pritrditi. Vsekakor pa sta vaška skupnost in tamkajšnje turistično društvo, ki sta organizirala prireditev, ponovno izpolnila pričakovanja.
M. Steklasa
TURISTIČNO DRUŠTVO PODGORA
organizira v soboto, 19. septembra 1998
izlet z avtobusom v dolino Kolpe in ostale kraje
Bele krajine
PROGRAM IZLETA:
• ob 7. uri zjutraj odhod
• ob 9. uri prihod v Sodevec (turistična kmetija RADE)
• ogled vzreje nojev
• ogled cerkve sv. dožefa v Starem trgu (v nedeljo praznujejo 750. obletnico
• Sinji vrh
• ob 12.30 kosilo na turistični kmetiji ŽAGAR v Damlju
• po kosilu ogled muzeja O. Zupančiča v Vinici
• ogled pridelovanja lanu in izdelovanja platna
ter platnenih izdelkov pri družini Cvitkovič v Adlešičih
• v bližini Semiča ogled izvira Krupe in
• na koncu obisk zidanice pri Poču (narezek, pijača, jagenjček na žaru ter glasba, ob kateri se bomo poveselili in zaplesali)
CENA IZLETA JE 3000 SIT, V KATERI JE VŠTETO: PREVOZ, KOSILO, VSTOPNINE, NAREZEK, JAGENJČEK)
Prijave do zasedbe mest v avtobusu sprejemamo na telefon: 787-177.
Intervju s sestro Terezijo Žužek_
Spomini, ki so več kot to
SREČANJE S SESTRO TEREZIJO ŽUŽEK
Ko sem se v zadnji številki Našega kraja pogovarjala z gospo Milko Štrubelj o tem, kako so pred drugo svetovno vojno vrihajali Ljubljančani na počitnice k Sv. Antonu, še nisem vedela, da se mi bo tako hitro ponudila priložnost spoznati nekoga, ki je bil sam udeleženec teh počitnic. To je bila sestra Terezija Žužek, ki je konec letošnjega junija prišla na obisk iz Londona. S posebnim veseljem jo predstavljam našim bralcem in upam, da bo njena pripoved tudi njih pritegnila tako, kot je mene.
Tiskana beseda, žal, ne more predstaviti njene umirjene, premišljene, a tekoče govorice in njene lepe slovenščine, ki jo je brez tujega naglasa ohranila kljub dolgoletnemu življenju zunaj Slovenije. Njen celoten videz in nastop daje podobo izobražene žene - svetovljanke -z velikim bogastvom notranjega življenja. To je pripoved ženske, ki je živela v različnih deželah, se srečavala z vso lepoto tega sveta, vendar se tudi soočala z vso tragiko človeških usod. Sredi te prehojene poti pa se nekje iz daljnega otroštva neprestano prebujajo spomini na Dobrepolje, kjer je preživela zelo kratko, a lepo obdobje. To je kot odstiranje spominov na čas, ki ga že zdavnaj ne živiš več, a je v tebi, za vedno te je zaznamoval in pomagal oblikovati tvoj pogled na svet.
NJENO MISIJONSKO DELO
Njeno življenje izven domovine in potovanje po svetu se je začelo spomladi leta 1945, tik preden je končala v Ljubljani 7. gimnazijo. Zaradi takratnih razmerje cela družina odpotovala v Italijo. Gimnazijo je dokončala v Anconi, v Rimu pa prvi letnik medicinske fakultete. Potem pa je družina morala zapustiti Italijo. Starši so odpotovali
v Argentino, Terezija pa je skupaj s sestro odšla v Španijo, kjer je končala študij medicine. Od tam jc leta 1955 stopila v red Zdravniških misijonskih sester v South Shicldsu v Angliji. Ta red je pošiljal sestre na vse konce sveta, povsod tja, kjer so bile največje potrebe. Tako so sestro Terezijo najprej poslali v Pakistan, nato jc bila nekaj let v Bangladešu, eno leto, v času ofenzive, pa je delala tudi v Južnem Vietnamu. Kasneje je nekaj let preživela v Severnem Jemenu, nazadnje pa v Peruju v Južni Ameriki.
Kot zdravnica, anestezistka, je delala po raznih bolnicah. V azijskih državah in drugod jc imel red zdravniških misijonskih sester svoje bolnice, ki so jih zgradili iz lastnih fondov. Te bolnice so bile ustanovljene zaradi potreb muslimanskih žena, ki jih še
v začetku tega stoletja, ponekod pa celo še danes, ne smejo zdraviti moški zdravniki. V takratnem Severnem Jemenu, danes je ze-dinjen, pa je delala tudi v državni bolnici, kjer so rabili njeno stroko.
Zdaj že štiri leta živi v Londonu, kjer kljub upokojitvi šc zelo intenzivno dela in pomaga ljudem. Precej je zaposlena v svoji župniji pastoralno, pridružila pa seje tudi humanitarni organizaciji, v okviru katere deluje za begunce, ki prihajajo v Anglijo s celega sveta. To so ljudje, ki se borijo za človekove pravice v svoji domovini, a po svojem prihodu v Anglijo naletijo na nove verige. Globoko jo prizadenejo usode mladih žena in mamic, ki so jih večinoma doma zapustili njihovi možje, potem pa so se zaradi skrajne revščine, v katerih so živele, zapletle v posle s preprodajalci mamil in se t& znašle v rokah policije. Ponavadi jc že prvo potovanje z manjšo količino mamil usodno zanje in znajdejo se v zaporu. Sestra Terezija je tista, ki jim vsaj malo olajša tegobe, ko jih v njihovem jeziku seznanja s pravicami, jim svetuje in, kolikor se le da, pomaga vzpostaviti stik z zunanjim svetom.
Življenje sestre Terezije je čudovita zgodba o razdajanju, žrtvovanju, dobroti. Upam, da bo kdaj priložnost, dajo spoznamo podrobneje. Za zdaj pa se sprehodimo skozi leta njenega otroštva in zgodnje mladosti.
DRAG SPOMIN NA POČITNICE PRI SV. ANTONU IN VRAČANJE V RODNO DEŽELO
Če prav vem, vaš rod izhaja iz Male vs.
vi pa niste nikoli stalno živeli v Dobrepo-lju.
- Mama jc bila doma iz Male vasi, oče pa iz Kompolj. Moj oče jc zgubil očeta, ko je bil star komaj deset mesecev. To jc bilo leta 1895 - leto potresa. Po tistem se je njegova mama, moja stara mama, preselila z njim v Malo vas, kjer so bili sosedje z. Novakovimi, pri njih pa jc bila rojena moja mama. Tako sta se poznala že od mladega. Ko sta se kasneje poročila, sta odšla živet v Ljubljano. Rodilo se je 15 otrok, od teh jc 13 ostalo živih. Se zdaj nas je živih 12. Vsi smo sc šolali, usoda pa nas je potem zanesla na različne konce sveta.
Kako to, da ste hodili na počitnice k Sv. Antonu?
- Bilo nas je veliko, stanovanje v Ljubljani pa je bilo majhno in utesnjeno. V Do-brcpolju smo imeli tudi večino sorodstva in
smo jih pogosto obiskovali. V Zdenski vasi je živela ena od maminih sester, v Mali vasi pa smo imeli še več sorodnikov. Običajno smo otroci prihajali za nekaj časa k stricem in tetam, nekajkrat pa je prišla sem dol kar cela družina. Takrat smo bivali pri Sv. Antonu. Spomnim se, da sem bila tam enkrat cel mesec. V spominu mi je ostalo, da so imeli veliko hišo z gostilno, imeli pa so tudi sobe za prenočevanje in kuhali so zelo dobro domačo hrano.
Ste radi prihajali sem?
- Seveda. Se dobro sc spomnim tistih prijetnih voženj z vlakom in ustavljanja na postajah. Že vožnja je bila nekaj takega, česar smo se veselili. To je bilo za tiste čase dolgo potovanje. Vem, da smo sc za na pot založi-y-\ precejšnjo količino hrane.
Življenje na deželi je bilo drugačno, kot ste ga bili vajeni v mestu. Kako ste, kot mestni otrok, doživljali takratni kmečki način življenja?
- Vse jc bilo tako svobodno. Medtem ko smo morali v Ljubljani kupovati sadje na tržnici, smo tu lahko jedli jabolka in drugo sadje z dreves. Uživali smo v naravi, se vozili s konji in vozovi. To so bila krasna doživetja. Sestrične so nosile hrano domačim, ki so bili na njivi od štirih zjutraj, mi, otroci pa smo jih spremljali. Hrano in pijačo so naložile v jerbase in jih nosile na glavah. Mestni otroci smo prisostvovali tej poljedelski družbi, ki je bila zelo naravna, vesela in zelo delavna. Spomnim sc tudi, kako smo vv/jlili s tetami nabirat stročji fižol in druge pridelke. Hodili smo v gozd, na travnik ... Kadar jc bila sv. maša, pa smo šli z odraslimi v cerkev.
Otroci so se vedno radi igrali. Kakšne igrače ste imeli takrat?
- Skrivali smo sc po kozolcih, skakali po snopih in sc šli razne igre v naravi. Mi nismo imeli igrač, ampak smo jih sproti ustvarjali. Kaj vse je otrok ustvaril, ker nič ni imel! Današnjim otrokom, ki imajo vsega dovolj, ni kaj zavidati.
Na življenje preprostih kmečkih ljudi torej niste gledali zviška, ampak vas je njihov način življenja obogatil.
- To, kar sem doživljala med temi ljudmi, je za vedno ostalo v meni kot vrednota. Takrat smo mi še jedli skupaj z družino iz ene sklede, tega takrat v Ljubljani ni bilo. Kako sem to občutila? Meni se je zdelo to ime-
nitno. Vsi smo jedli isto, vse se je delilo in vsi smo bili ob tem enaki. Sedeli smo za veliko mizo v kotu, nad nami je bil Bogkov kot. To je bilo nekakšno središče, ki smo se ga vsi zavedali in vsi čutili. Brez Boga v kotu bi zavladala velika praznina. Gospodinja je vedno začela prva moliti pred jedjo in po jedi, vsi ostali pa za njo. Še veliko lepega je bilo. Posebno doživetje je bilo, ko so zazvonili zvonovi. Oglasili so sc trikrat na dan. Takrat so ljudje obstali, kjerkoli so že bili. Možje so se odkrili, vsi so prenehali delati, celo vozovi so se ustavili. Vsi so molili angelsko čaščenje in življenje za nekaj minut ustavilo. To je naredilo name izreden vtis. Dežela je bila sicer revna, a je imela izredno bogastvo v teh lepih navadah. Lepo je bilo tudi to, da so bili gospodje župniki del družine, pogosto so prihajali na domove. Moram reči, da jc bilo tako tudi v Ljubljani. Ljudje so jih spoštovali. Ena od stvari, ki sem jo pri svojih starših zelo cenila, jc bila ta, da niso nikoli rekli ničesar žaljivega o duhovnikih in Gcrkvi. Tudi pri drugih ljudeh nisem nikoli slišala kaj slabega o njih, vladalo je veliko spoštovanje.
Ko vas poslušam, si mislim, kako se je vse od takrat spremenilo. Ali kaj spremljate dogajanje v svoji domovini?
- V Londonu imamo slovenski dom, ki pripada ljubljanski škofiji. Imam naročenih nekaj slovenskih časopisov in tako spremljam dogajanje v Sloveniji. Najbolj me boli to, da se tako grobo napada Cerkev. To mi jc povsem nerazumljivo in res ne vem, kaj hočejo s tem doseči, saj je bila vendar Cerkev tista, ki je vedno delala za dobrobit Slovenije. Prav Cerkev jc tista, ki jc najbolj pripravljena služiti posamezniku in celemu narodu. Vzgaja mladino za vrednote in za pravo ljubezen. Kjer pa jc ljubezen, je sloga, mir, edinost in povezanost. Žalostno se mi zdi, da jc toliko mladine brez verske vzgoje in še bolj to, da ne čutijo več potrebe po verski vzgoji.
Torej ste razočarani?
- Ne, nisem razočarana, ampak zaskrbljena. Veliko sem živela v drugih deželah, seveda prihaja tudi v Cerkvi do določenih slabosti, vendar sc Cerkev nikjer ne napada, povsod vlada spoštovanje in sožitje. Tudi v Angliji, ki ni toliko katoliška država. Povsod vlada obojestransko spoštovanje. Spoštujejo sc vsa verstva, rase in različne usmerjenosti.
Pa vseeno radi prihajate domov, v Slovenijo. Kako vidite Dobrepolje danes?
- Tu je zelo lepo, imate lepe hiše, na oknih je polno rož, ni pa tistega pravega življenja, kakršno je bilo nekoč. Poljedelcev skoraj ni videti, sliši se le brnenje strojev, predvsem pa ni tistega veselega otroškega živžava okrog hiš, ki se ga spomnim iz mladosti. Otrok skoraj ni videti. Tudi to me skrbi. Vendar rada prihajam v Slovenijo. Nazadnje sem bila tu pred štirimi leti. Najlepše je vedno doma, v svoji domovini, tam, kjer preživiš mladost.
Tudi Dobrepolje je del njene mladosti, zato ji želimo, da se ta vez ne pretrga in da se še večkrat srečamo ob njenih obiskih.
Obenem pa se zahvaljujem tudi gospe Anki Novak, ki je omogočila najin pogovor.
Pogovor je pripravila M. Steklasa
NAŠ KRAJ ■ najboljši vir informacij o lokalnih dogodkih
MISLI
Le tisti, ki nadzirajo preteklost, imajo lahko nadzor tudi nad prihodnostjo.
(G. Orivel)
Dežela, kjer pošteni ljudje niso tako energični kot pokvarjenci, je izgubljena.
(F. D. Roosevelt)
Če hočeš spoznati značaj človeka, mu daj oblast.
(Lincoln)
Nekateri za zločine dobivajo vislice, drugi pa medalje.
(Juvenal)
Prazne glave slej ko prej priplavajo na površje.
(Ž. Petan)
14
Naš kraj
Iz društev
8/1998
P6D Ponikve zopet na tekmovanju
Po redni nedeljski gasilski vaji je na prigovarjanje poveljnika padla odločitev, da se udeležimo meddruš-tvenega tekmovanja na 5. tradicionalnem tekmovanju za pokal KS Ivančna Gorica, ki ga organizira PGD Hudo. Razpisana je bila hitra mokra vaja po tekmovalnih pravilih GZ Slovenije.
Malo iz radovednosti, malo pa iz tekmovalne žilice smo se odzvali razpisu za tekmovanje v soboto, 27. junija 1998. Naša tekmovalna ekipa že od leta 1984 redno tekmuje in dosega solidne rezultate. Malo nas je skrbela odsotnost nekaterih ključnih tekmovalcev, vendar smo jih nadomestili z drugimi. Nekaj večerov smo pridno vadili v novi zasedbi, tako da je bila razpisana vaja kar solidno obvladana.
Sobotni dan je bil izredno vroč. Že med potjo smo se pošteno preznojili. Še toliko bolj pa smo se znojili po žrebu štartne številke, saj smo izžrebali zadnje mesto, pa tudi tekmovalo se je samo v eni kategoriji skupno z mlajšimi člani. Mi namreč sestavljamo članstvo B (starejši od 30 let). Ko pa smo zvedeli še za konkurenco, prijavljeni so bili tudi državni prvaki iz Kamenice pri Novem mestu, ki so se udeležili tekmovanja na Danskem, smo se dokončno sprijaznili, da prav pri vrhu ne bomo. Nekoliko poguma so nam vlivali sodniki - bilo jih je kar sedem iz GZ Dobrepolje. Vendar pravila so pravila, ni kaj.
Po dolgem pet urnem čakanju smo končno le prišli na vrsto tudi mi. Teren je bil že popolnoma razmočen, pa tudi čakanje ni najbolje vplivalo na nastop. Po obeh izvedenih vajah smo bili kljub vsemu kar zadovoljni. Napak sicer ni bilo, čas izvedbe pa ni bil najboljši. Gakali smo na razglasitev rezultatov. Med 21 ekipami v močni moški konkurenci, ki je bila samo v eni kategoriji, smo se uvrstili na solidno 13. mesto. Razlike so bile zelo majhne. Med prvo ekipo z 936 točkami in 13. mestom z 893 točkami je bila razlika res minimalna. Velik užitek je bilo gledati tudi zagrizen boj vseh šestih
Vlečenje vrvi
Tekmovalna ekipa na startu pred izvedbo mokre vaje
Tekmovalna ekipa PGD Ponikve in sodniki GZ Dobrepolje
, -4"
ženskih ekip, kjer so prepričljivo zmagale članice PGD Korinj.
Po zaključku prvega dela tekmovanja je bila še možnost nastopa vlečenja vrvi. Tu smo videli priložnost še za kakšno uvrstitev. Kljub temu, da do sedaj še nismo tekmovali v vlečenju vrvi, smo se odločili, da vseeno poskusimo. Tukaj nam je bil žreb
naklonjen in dosegli smo za nas zelo dobro 4. mesto.
Kljub nekaterim spodrsljajem organizatorjev, neugodnemu žrebu,, smo bili z rezultati kar zadovoljni. Veliko šteje tudi prijetno druženje z gasilci, srečanje s starimi znanci in izmenjava izkušenj. Pomembna je tudi prisotnost na tekmovanjih, zastopa-
nost društva, kot tudi GZ in občine. Tudi novopečeni sodniki iz naše občine so preizkusili svoje znanje. Organizator jim je dal lepo priložnost in priznanja, saj so sodili na vseh ključnih mestih.
Polni prijetnih vtisov smo se v poznih urah vračali proti domu.
Jože Lenarčič
Proglasitev gasilskih sodnikov
Gasilska zveza Dobrepolje je letos pridobila osem novih gasilskih sodnikov, ki so ob koncu izobraževanja prejeli posebne značke. Na isti slovesnosti je 18 gasilcev, ki so se že v lanskem letu izobra-
'ali za podčastnike, dobilo, poleg že prejetih potrdil, še slike. Poseben del slovesnosti pa je bila podelitev državnih odlikovanj za najbolj požrtvovalno delo na področju gasilstva.
Jože Lenarčič, predsednik Gasilske zveze in eden od dobitnikov državnega odlikovanja, je izrazil zadovoljstvo ob pridobitvi novo izšolanih gasilskih kadrov in ob tem poudaril, da so v teh letih, kar obstaja Gasilska zveza, premostili začetne težave, nabavili precej manjkajoče opreme, obudili tekmovalnost, kvaliteto dela pa bodo prav gotovo izboljšali tudi zaradi vse višje stopnje usposobljenosti, kar bodo seveda prenašali na mlajše gasilce.
^ "\>hvalil je vse skupaj in vsakega posebej za vztrajnost in požrtvovalnost, še posebno pa za to, ker so bili tečajniki GZ Dobrepolje med boljšimi tako po znanju kot po resnosti in udeležbi na predavanjih.
Novi podčastniki:
Matjaž Koželj Matej Grm Jože Hren Brane Meglen Bojan Lenarčič Janko Tomšič Andrj Kaplan Zvone Šuštaršič Boris Cimerman Franci Kastclic Peter Perko Tone Blatnik Anton Rajer Uroš Gačnik
M. Steklasa
PGD Hočevje PGD Hočevje PGD Zagorica PGD Struge PGD Ponikve PGD Ponikve PGD Videm PGD Videm PGD Videm PGD Videm PGD Zdenska vas PGD Zdenska vas PGD Zdenska vas PGD Zdenska vas
Aleš Strnad Albin Vidrih Jože Zrncc ml. Franci Prclcsnik
PGD Zdenska vas PGD Zdenska vas PGD Zdenska vas PGD Zdenska vas
Tone Blatnik Uroš Gačnik Jože Zrncc ml.
PGD Zdenska vas PGD Zdenska vas PGD zdenska vas
Novi gasilski sodniki:
Jože Gorjup Jože Hren Janko Tomšič Andrej Kaplan Zvone Šuštaršič
PGD Hočevje PGD Zagorica PGD Ponikve PGD Videm PGD Videm
Dobitniki državnega odlikovanja: Jože Lenarčič - Gasilsko odlikovanje I. stopnje
Brane Meglen - Gasilska plamenica III. stopnje
Marko Marolt - Gasilsko odlikovanje III. stopnje
Smernice razvoja
(povzetki iz diplomske naloge Mojce Lovšin)
Zagorica
|e obcestno vaško naselje, širi se od vzhoda proti zahodu pod Korinjsko planoto. Naselje je z valovito cesto lepo položeno v pokrajino in s svojo vijugasto cesto daje občutek domačnosti - vas je dolga 1 kilometer. Stavbe so locirane pravokotno na cesto, ki vodi skozi naselje.
\
v
ZAGORICA
PROSTORSKI
POGOJI
NASELJA
M 1 :2880
LEGENDA
stavbe z
ohranjeno
identiteto
|—| stavbe '—1 brez
ohranjene
identitete
rTTTI moteče t™ stavbe
•jedro naselja
©pozitivna dommanta
▲negativna dominama
rob naselja — po parcelnih meiah
korigiran rob naselja
Domačija v nizu
'■7////// Blok diagram
0
. Nttlti L A.
Karta lokacij dominant, posebnosti najkvalitetnejših ambientov in stavb v naselju
Domačija v nizu in pravilna izraba parcele.
Mala vas
Naselje je značilno oblikovano s središčnim prostorom ob nekdanji luži. Leži na vzhodu doline za Zdensko vasjo. Ob vasi se razteza hrib Gorica, ki lepo zaključuje ta del doline. Stavbe v jedru so postavljene pravokotno nanj in obiskovalce vodijo po prostoru. Te stavbe delujejo v skladu s prostorom ter vsebujejo prostorske elemente identitete prostora. Likovne elemente so že izgubile s prezidavami in dozidavami.
os ceste, parcela
obstoječa
Pogled iz severa na jug iz Zdenske vasi, negativ ven poudarek je stanovanjska stavba na vrhu in robu terase
Blok diagram
Karta lokacij dominant, posebnosti najkvalitetnejših ambientov in stavb v naselju
jedro naselja
Naš kraj
Kmetijstvo
PREDSTAVITEV KMETIJSKIH STROJEV DOBREPOLJU
Strojni krožki dobivajo vse večji pomen
Ena od dejavnosti strojnega krožka, ki deluje v okviru občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica že od leta 1994, je vsakoletna predstavitev kmetijskih strojev v eni od občin. Letos je bila na vrsti občina Dobrepolje, kjer ima krožek kar precej svojih članov. Predstavitev, bila je v nedeljo, 26. julija, je zbudila veliko zanimanje tako med člani kot med ostalimi občani, ki se -(„ m m a jo za kmetijsko dejavnost.
"Mislim, da so take predstavitve primeren način, da pokažemo s kakšnimi stroji smo člani strojnega krožka pripravljeni nuditi usluge in kakšne prednosti in ugodnosti se ponujajo članom", je dejal njihov predsednik Janez Grum. Govoril je tudi o pravilih pri oblikovanju cenika, ki ga vsako leto sprejmejo člani na občnem zboru, izvajalci pa so ga dolžni upoštevati. Predstavil pa je tudi ostale dejavnosti, ki jih izvajajo v okviru strojnega krožka. Med drugim so v letošnjem letu izvedli vrsto predavanj, tečajev in strokovno ekskurzijo na Bavarsko.
Delovanje krožka je pozitivno ocenil tudi župan občine Dobrepolje Anton Jakopič, ki je prav tako omenil pomen "prave kal-k--Jacijc" med izvajalci in koristniki njiho-uslug in dodal, da je še pred nekaj leti prevladovalo prepričanje, da bi lahko delali z sodobnimi stroji na majhnih kmetijah. Praksa pa jc pokazala, da sc z medsebojnimi uslugami poceni proizvodnja in zmanj-
ša potreba po nabavi lastnih strojev. Združevanje in sodelovanje na tem področju pa je tudi evropskega zahteva, kamor se vključujemo.
Po blagoslovitvi strojev so spregovorili tudi predstavniki proizvajalcev, sicer pa so gledalci imeli priložnost videti tudi nekaj demonstracij razstavljenih strojev, kot so bile najnovejše traktorske nakladalke in obrezovanje parkljev pri kravah. Za boljše razpoloženje ob ogledu je poskrbela z igranjem Godba Dobrepolje in Aktiv kmečkih žena s postrežbo domačih dobrot.
Predstavitev jc potrdila besede predsednika Janeza Gruma, da je krožek pomemben tudi z vidika druženja in sodelovanja ter izmenjave izkušenj med kmetovalci treh občin.
M. Steklasa
Aktiv kmečkih postrežbo
Obrezovanje parkljev
OSUPL/B
Oljčno olje
(Povzetek raziskave o istrskem oljčnem olju)
1. UVOD
Slovenska Istra je eno izmed najsevernejših območij, kjer oljka še uspeva. Znano je, da so oljčna olja iz severnih predelov boljša, ker vsebujejo več nenasičenih maščobnih kislin. Oljka že stoletja domuje v Slovenski Istri ( nekatera drevesa imajo tudi več sto let, ohranila so se zaradi svoje izrazite trdoživosti. Ravno zaradi tega pravimo, da je oljka večno drevo. Danes obstaja v Slovenski Istri nekaj manj kot 900 ha nasadov (od tega 540 ha mladih intenzivnih nasadov). Po nekaterih študijah je možna postavitev skupno 1500 ha oljčnih nasadov. Pridelek bi v polni rodnosti nekje zadostoval za potrebe slovenskega trga.
2. KLASIFIKACIJA OLJČNIH OLJ
Oljčna olja so po kakovosti in vsebnosti zdravilnih snovi različna, zato se moramo naučiti ločevati med boljšimi in slabšimi oljčnimi olji. To je za potrošnike pomembno, saj ni vseeno, kakšno olje bomo uživali.
Po mednarodnem svetu za oljkarstvo ( v kratkem tudi v slovenskem Pravilniku o oljčnem olju), v katerega so vključene takorekoč vse dežele proizvajalke oljčnega olja, delimo oljčno olje v:
1. oljčno olje: - deviško oljčno olje
- rafinirano oljčno olje
- oljčno olje
2. olje oljčnih tropin: - surovo olje oljčnih
tropin
- rafinirano olje oljčnih tropin
- olje oljčnih tropin
- rafinirano oljčno olje
Deviško oljčno olje je olje pridobljeno iz ploda oljke izključno z mehanskim postopkom v posebnih termičnih pogojih, ki ne povzročajo sprememb olja. Takemu olju lahko rečemo, da je naravni sok oljke. Deviško oljčno olje delimo še na vsebnost prostih maščobnih kislin in organoleptično oceno (ocena vonja in okusa) na:
Ekstra deviško olje:
Navadno deviško oljčno olje:
- organoleptična ocena nad 6,5
- kislinska stopnja do Ig/lOOg olja Fino deviško oljčno olje:
- organoleptična ocena nad 5,5
- kislinska stopnja do 2g/100g olja
Tako olje je neprimerno za neposredno uporabo, zato mora pred uporabo v rafinacijo.
Navadno deviško oljčno olje:
- organoleptična ocena nad 3,5
- kislinska stopnja do 3,3g/100g olja Oporečno deviško oljčno olje:
- organoleptična ocena pod 3,5
- kislinska stopnja nad 3,3g/100g olja
3. OCENJEVANJE OLJČNEGA OLJA
Oljčna olja Slovenske Istre se že nekaj let
ocenjujejo po mednarodni metodi za ocenjevanje oljčnih olj, po kateri se spremlja organoleptično oceno in pa kemijske lastnosti oljčnega olja. Vsa oljčna olja tega območja so deviška (zaradi načina predelave), več kot polovica ocenjenih olj spada v skupino extra deviških olj (najboljša oljčna olja). Vsebnost prostih maščobnih kislin je dokaj nizka, po okusu so prijetna, rahlo pikantna in grenka (značilnost najboljših oljčnih olj). Sorta, ki je v Slovenski Istri najbolj zastopana - Istrska belica, ima zelo primerno razmerje maščobnih kislin za doseganje najboljše kakovosti. Za doseganje take kakovosti so poleg sort odgovorni še številni drugi dejavniki. Kot smo že omenili, tudi severna lega vpliva na boljšo kakovost oljčnega olja.
Majhne količine pridelanih plodov po posameznikih omogočajo skrbno ravnanje v nasadu, pri obiranju in shranjevanju plodov ter oljčnega olja.
4. KAJ VSEBUJE OLJČNO OLJE?
Istrsko oljčno olje je naravni sok oljke in je biološko polnovredno rastlinsko olje. Za biološke lastnosti so pomembne vse tiste snovi, ki jih vsebuje oljčno olje v manjšem delu, to so vitamini A, E, B1 in B2, barvila, klorofil in karoten, polifenoli in steroli, ki so pomembni za sintezo nekaterih hormonov. Od vseh maščob ima oljčno olje najprimernejše razmerje med nasičenimi in nenasičenimi maščobnimi kislinami. Hkrati ima velik odstotek oleinske kisline ter primerno količino esencialnih maščobnih kislin. V plodovih so prisotni tudi sladkorji, celuloza in minerali kot so kalcij, kalij, železo in baker, ki ugodno vplivajo na ožilje, srce in presnovni sistem.
5. UČINKI OLJČNEGA OLJA NA ZDRAVJE
5.1.Oljčno olje in ateroskleroza
Ateroskleroza je ena izmed najbolj razširjenih bolezni civiliziranega sveta in je tudi na prvem mestu po umrljivosti v industrijsko razvitih državah. Študije kažejo, da polovica danes rojenih otrok zboli v srednji dobi za obolenji srca in ožilja. Dejavnike, ki vplivajo na razvoj ateroskleroze lahko razdelimo v tri skupine. Dejavniki tveganja, ki jih lahko odpravimo, so nepravilna bogata prehrana, kajenje, sedeči način življenja. Dejavniki, ki jih obvladujemo z zdravljenjem: zvišane maščobe in podobne snovi v krvi, visok krvni tlak, sladkorna bolezen, emocionalno labilni ljudje. Dejavniki, ki jih ne moremo odpraviti: moški spol, starost, vpliv dednosti.
Pri aterosklerozi sodelujejo številne maščobe. Omenimo le dve. Škodljivo delujejo predvsem maščobe z nizko specifično težo, to je LDL holesterol, zaščitno pa deluje HDL holesterol z visoko specifično težo. Oljčno olje preprečuje aterosklerozo, nadzira holesterol v krvi, veže organizmu škodljivi holesterol z nizko specifično težo (LDL holesterol).
5.2. Učinki oljčnega olja na prebavni sistem Oljčno olje deluje na presnovni sistem:
- nadzira izločanje želodčnega soka
- zavira praznjenje želodca
- pomaga pri nastajanju encima pankreasa
- izboljša peristaltiko in absorbcijo v črevesju
- pospeši izločanje žolčnika
- pospeši nastajanje žolčnega soka.
5.3. Učinki oljčnega olja na kožo Vitamina A in E zaščitno delujeta na kožo Oljčno olje:
- deluje razkužilno
- ohranja elastičnost kože
- zavira staranje celic
- zaščiti kožo pred sevanjem
- pospeši celjenje kože pri opeklinah
5.4. Učinki oljčnega olja v starosti
Oljčno olje: - preprečuje procese oksidacije in staranja celic
- izboljšuje prekrvavitev
- preprečuje osteoporozo
- izboljšuje tek in prebavo
5.6 Ostali učinki oljčnega olja
Oljčno olje ima velik vpliv na reproduktiv^ ne organe, to je na fertilnost (rodnost), poleg tega vitamin A in E vplivata na mladostni videz človeka. Vitamin A je tudi neobhodno potreben za dober vid.
6. UPORABA OLJČNEGA OLJA
Oljčno olje uporabljamo predvsem surovo, da ne izgubi svoje polne biološke vrednosti. Najpogosteje ga uporabljamo pri pripravi rib, za pripravo solat in kot dodatek dušeni in kuhani zelenjavi. Enolončnicam ga dodamo po končani kuhi. Tudi pri cvrtju se oljčno olje posebej priporoča, ker prenaša visoko temperaturo in ga hrana ne vpija. Mediteranska dieta se je izkazala kot uravnovešena in primerna za naše zdravje. Dietologi in specialisti v prehrani jo posebej priporočajo tudi izven mediteranskih dežel kot zdrav in primeren način prehrane. Ta dieta jemlje kot model prehrambene običaje prebivalcev sredozemskih dežel/-' njej prevladuje relativno visoka poraba rib, o\\t^' nega olja kot glavi vir maščobe. Meso se uživa zmerno, podobno velja za mleko, sir in druge mlečne izdelke. Poleg tega se priporoča tudi uživanje stročnic (kompleksni sladkorji) ter velike količine svežega sadja in zelenjave. Edina "slaba" lastnost oljčnega jedilnega olja je dokaj visoka cena.
7. ZAKLJUČEK
Po legendi so se nekega dne zbrala vsa drevesa, da bi določila svojega kralja oz. kraljico. Vsa so bila enotna, da izberejo za kraljico oljko, vendar oljka te časti ni sprejela. Odgovorila je: " Moje poslanstvo je za človeštvo preveč pomembno, da bi izgubljala čas s kraljeva njem!"
V raziskavi sodelovala: Viljenka Vesel, dipl. ing. agr. in Ludvik Čepar, dr. internist - kardiolog
Povzetek raziskave: Irma Lekan
Južnoameriška činčila
Med ljudmi pogosto vlada prepričanje, da so te živali nekakšni kunci. Sicer obstajata dve vrsti kuncev, mali in veliki činčila, ki pa ju z južnoameriško činčilo veže le ime in podoben kožuh.
Južnoameriška činčila je glodalec, katerega prvotna domovina so visoke planote Andov. Tod so živalice v velikosti veveric živele po podzemnih rovih, iz katerih pa so prišle šelc ponoči. Hranile so se z bornim rastlinjem in semeni teh pol puščavskih predelov. Posledica lova nanje je bilo skoraj popolno iztrebljenje. Različni podjetneži so našli način, kako gojiti to živalico na farmah
zaradi krzna. Danes je farmska reja dobro razvita, zaradi strokovne selekcije pa se je izboljšala tudi kvaliteta krzna. Krzno je sive barve, poleg te prvotne pa so se pojavile zaradi mutacij tudi druge vrste barv krzna. Samčkom se v farmski reji dobro godi; vsak dobi od šest do deset samic. Tako osnovno rejno skupino imenujemo družina. Kletke so konstruirane tako, da ima samček dostop do vsake samice, samica pa zaradi posebnega ovratnika iz svoje kletke ne more. Vsaka žival dobi dnevno za pest sena in žlico bri-ketov za činčilc, breje in doječe samice pa dobivajo bolj izdatne obroke. Živali dobivajo tudi vodo, posebnost pa je zelo fin pesek,
v katerem se činčile kopajo, da ohranjajo čist in lesketajoč kožuh. Temperatura rejne-ga prostora naj bo 18 do 22 stopinj celzija, zrak naj bo suh, zelo pomembna pa je čistoča.
Zdrava plemenska samica je zrela za pripust v starosti 7 do 8 mesecev in koti dvakrat v letu enega do tri mladiče. Posamezne samice kotijo tudi trikrat na leto, vendar so to izjeme. Brejost je dolga 111 do 117 dni, kar je za tako majhno žival izredno dolga doba. Mladiči so odlakani, vidijo že po nekaj urah in tudi hodijo zelo hitro. Reje južnoameriških činčil se ljudje lotijo zaradi kožuha, redkeje zaradi priljubljenosti teh živalic.
Zvonimir Zabukovec
Poletni utrinku
slika zgoraj:
KOMA 750 s "priljubljenimi inštrumenti" sliki spodaj:
Za letošnjo sezono ni mogoče trditi, da je bila kaj posebno bogata z gobami, zato je bil Lojze Miklič še toliko bolj presenečen, ko je našel tako velikega jurčka, da mu je zapolnil kar pol košare. (Foto Naš kraj)
A
Društvo gojiteljev malih pasemskih živali Velike
Lašče
bo letos ponovno priredilo razstavo malih pasemskih živali, ki jih gojijo člani društva. Na razstavnem prostoru bo letos prvič razstavljenih preko 400 živali. Člani društva gojijo 21 vrst kuncev, 20 vrst golobov in 15 vrst kokoši ter še druge vrste perutnine; race in gosi. Videli boste lahko tudi okrasno perutnino, in sicer tri vrste fazanov, mandarinsko račko, papige, kanarčke in druge ptice. Razstavljene pa bodo tudi tri pasme koz.
RAZSTAVA BO V SOBOTO IN NEDELJO, 12. IN 13. SEPTLMBBA V VELIKIH LAŠČAH.
20
Naš kraj
Iz starih listov
8/1998
Misli o moderni vzgoji
(Povzeto iz revije Ženski svet iz leta 1928; izbrala in pripravila Tone ka Pugelj)
Povsod tožbe nad današnjo mladino. Ne uči se, je predrzna, brez nekdanjih idealov; sama zabava, šport in bogsigavedi kaj. Kaj še vse nepotrebno ji roji po glavi. Vse se jezi nad njo. Starši niso zadovoljni z njo, ne šola, javnost pa tudi ne. Neverjetno močno pa so nas osupnile visoke številke nezadostnih ocen naše mladine ob drugem tromesečju letošnjega leta v srednjih šolah. Kje so vzroki? Starši so jih iskali v profesorjih, ti v osnovnošolskih učiteljih, v obilni snovi, športu, veliki oddaljenosti posameznikov, itd., učitelji pa so se nehote vprašali, ali so odgovorni za uspehe tudi, recimo od prvega razreda osnovne šole do zadnjega razreda srednjih šol.
Čas nas je prehitel. Vzroki neuspehov tičijo tudi drugje. Bodoča vzgoja postavlja velike zahteve v prvi vrsti na starše, potem šele na vzgojitelje.
Od vsepovsod nam dežujejo odgovori: vzgoje, prave vzgoje je treba naši mladini.
Kako vzgajamo? O sedanji vzgoji ne vemo ravno preveč. V glavnem je vsa vzgoja prepuščena več ali manj šolam. Grški učitelji so zbirali otroke kar na ulici in tam učili. Srednjeveška šola se ponaša s sedmimi prostimi umetnostmi. Njej sledi samostanska šola in tej humanistična šola. Udeleženci humanistične smeri vseh mogočih in nemogočih reči, korakali pa so vedno s svojo teorijo par stoletij za razvojem časa. Dandanes preživlja ta šola krizo. V veliki meri se je morala umakniti realnim zavodom. Napoleoti se je še smejal prvi železnici, dandanes veže morja, teče že pod zemljo, gore je ne ustavljajo. Včeraj se nam je zdel polet čez Atlantik nemogoč, danes je že nekaj vsakdanjega. Včeraj bi se smejali iluziji brezžičnega prenašanja glasov, danes že ni več interesantno. Neuteženi človek že hoče brezžično gledati onkraj velike luže, jutri bo že tudi to vsakdanje.
In končno: umotvor - slika, kip, zgradba, so reprezentirale skozi stoletja svojo umetnost in umetnika - genija; danes se šopirijo reprodukcije. Glasba in poezija pa sta izgubili svoje trubadurje.
Človek si je prisvojil naravo, v gotovih mejah. Ona ne pozna abstraktnosti, povsod sama konkretnost. Narava kraljuje, ona je vzvišena nad našimi zmožnostmi, dobrohotno nam daje svoje produkte v naše blagostanje.
Vzgoja in z njo vred šola sta se vedno ravnali po duhu časa. Človeka vzgajamo za življenje, zato jemlje vzgoja smernice iz življenja. Pot bodoči vzgoji v najpopolnejši obliki je tehnično industrijska. Ona zahteva, da se življenje doživlja, to je eksperimentira. Kako danes?
Vzamemo knjigo, se naučimo, v pretežni večini zlasti v nižjih razredih, na pamet in to pred vzgojiteljem obnovimo. Eno vzgojiteljevo vmesno vprašanje, en stavek in že odpove procedura kljub dolgotrajnemu trudu in pripravi. Dokaj vzgojiteljev je šlo še korak dalje. Namesto knjige govorijo sami, njihova teoretična razglabljanja pa naj otroci pojmujejo, kakor morejo, le da dobro obnovijo snov, pa so sposobni za višji razred.
Šest let je otrok dopolnil, pa že mora v šolo. Malo revše mora 3 do 4 ure dnevno kriviti hrbtenico, največkrat v premajhnih razredih. Na vsemogoče načine predelana umetnost, znanost in spretnost se otroku nudi kar na debelo. S tem učenim konglomeratom krmimo otroka dan na dan, on pa naj samo požira. Vse napravimo sami, celo svojo miselnost mu vsiljujemo, ob vse smo oropali otroka; samo poziranje učenosti smo mu še pustili.
Kaj pravi bodoča vzgoja? Kakor mi otroku lahko nudimo telesne hrane in nimamo na njegov nadaljnji preustroj nikakega vpliva, ravno tako tudi duševno hrano otroku lahko nudimo, na duševni proces kot tak pa nimamo vpliva, otrokova individualnost si jo izbira in prilagodi svoji duševnosti. Otrok eksperimentira, dovršenosti pa ne doseže niti do svojega groba.
Današnja tehnična dovršenost vseh panog je nastala na podlagi dolgotrajnih eksperimentov in genialnih idej. Dolga je pot napredka od prvih industrijskih izdelkov do današnjih najkompliciranejših. Za nami so celi veki organiziranega dela.
In tudi otrok si hoče svojo individualnost priboriti preko izkustva. Noben doživljaj ne napravi trajnega vtisa, če mu ni otrok prišel v bistvu do dna. Mi se trudimo pri idejah, ukvarjamo se z malenkostmi, otrok jih doživlja le bolj v glavnih konturah. Različno pojmovno prisvajanje otroka in odraslih se je v teku časa iz-cimilo v podcenjevanje otrokove duševnosti. Zato pride do slabih temeljev vzgoje; veliko takih primerov vidimo v družini, osnovni in srednji šoli ter vsakodnevnem izobraževanju.
Otrok hoče biti Robinson. Sprva sicer pri igri. Vsi vemo, da je deklici mnogo ljubša punčka iz cunj, ki si jo je napravila sama ali jo dobila za darilo. Včasih je otrok sicer dolgo pri eni igri, ne motimo ga, bo temeljiteje predelal, kajti mi ne razumemo njegove duševnosti. Ponosna je naša mala šivilja na obleko, ki jo je samostojno naredila za svojo punčko. In deček? Povsod, kjer nimamo odrasli delo, ima svoje mesto tudi naš malček. Ne od dela proč, temveč k delu, eksperimentiranju nudimo
otroku priliko. Z leti se mu delokrog razširi. Na ta način doma vzgojen otrok bo zmožen, da si bo pozneje lažje služil svoj vsakdanji krih. Dobra podlaga in prva faza vzgoje za nadaljnje učne in delavne navade.
Tako vzgojenega otroka sprejme v svoje okolje osnovna šola. Najpopolnejša bodoča vzgoja je industrijsko-tehnična. Ta je vzeta iz življenja. Jasno torej, da se predšolska vzgoja pravzaprav samo nadaljuje in razširi. Učitelj ne podaja več novih temeljev, temveč razširja dosedanje obzorje. Učitelj ne sme biti več učitelj, temveč bolj organizator, in to v vseh šolah od najnižje do najvišje. V mestu, v industrijskih krajih so očetje, mnogokrat tudi matere, zaposleni celodnevno, tu mora šola nadomestiti starše in nuditi otroku celotno vzgojo. Na vasi je to boljše. Vendar imamo tudi tu obilico takih, ki nimajo čez dan pravzaprav nobenega dela pod vodstvom staršev. Ti otrnn zahtevajo veliko nege, ljubezni, ne samo prvo ka v obliki pisanja, branja, računanja itd.
V šoli se zbere veliko enako starih otrok. Tu se lahko delo organizira, uvede tekmovanje in goji vse mogoče panoge. Bodoči vzgoji je za dobo 8 let učenja v osnovni šoli premalo, da bi naučila otroke malo pisanja, računanja, branja, glasbe, ročnih del, telovadbe, kot je to danes; bodoča vzgoja se s tem ne zadovolji. Snov bodoči vzgoji narekuje življenje. Snov današnje šole, ki je produkt kapitalističnega gospodarstva, se preorganizira z ozirom na praktično vrednost industrijsko-tehničnega življenja. Otroku moramo omogočiti doživljanje življenja preko izkustva, izbire snovi in pospeševati otrokova zanimanja in sposobnosti za posamezne panoge. Otrok še živi v tem duhu, naša vzgoja je še daleč za tem razvojem. Velik je prepad na vzgojnem področju med otroko^ in vzgojiteljem. Najlepši dokaz temu so rez _ tati neuspehov na naših srednjih šolah.
Vzgojitelji gredo svojo, ne več duhu časa odgovarjajočo vzgojno pot, otroci svojo. Otroci se ravnajo po duhu časa, gredo svojo pot, posebno v svojem prostem času, brez pravih vzgojiteljev posvečajo svoje moči zlasti športnim panogam. Mesto discipliniranja, podrejanja, vodstva, viteškega obnašanja nasproti premagancu, smotrnega treniranja razuma, itd. so si vsi otroci privzgojili, in to predvsem: strast v igri, mržnjo do zmagovalca, prevare, egoizem, enostranska vzgoja ponosa itd.
Vzgoja ne odgovarja več duhu časa, o tem razpravljajo vzgojitelji vsega sveta. Reorganizacija je ravno sedaj v polnem teku, če bomo sodelovali vsi, upajmo na boljše uspehe na učnem in vzgojnem področju.
Kot da ta prispevek ne bi bil napisan leta 7 928 izpod peresa Ž. in V. Razingar. Sodbo prepuščam vam.
Družinski kotiček frlHt"
Nadaljevanje "Reševanje problemov v šoli"
Vcepite otroku zavest o tem, kako pomembno je, da dobi dobro izobrazbo. Delite z njim sanje o uspešni karieri po njegovi izbiri.
Svoje besede podkrepite z dejanji: pokažite zanimanje za naloge, ki jih otrok prinaša domov, za njegove ocene in predmete. Berite mu in ga spodbujajte, naj bere za lastno zabavo. Dom uredite tako, da bo imel kotiček, kjer se bo lahko učil in določite reden čas za kosila, učenje in spanje. Domače naloge so otrokova odgovornost, nc vaša. Vi ste končali šolanje, zdaj je na vrsti vaš otrok. Ne pozabite, da so njegove dobre ocene zanj nagrada. Vaš otrok bo boljši v šoli, če bo čim prej začutil, da šola pripada njemu. Kadar bo dobil dobro oceno, bo imel občutek ponosa. In kadar bo naredil kaj popolnoma sam, morda ne bo najboljši v razredu, toda on in njegov m"«','clj bosta vedela, da je delo opravil brez pomoči. 'V A dobite sporočilo, da ima otrok težave z disciplino, se učitelju zahvalite, ker vas je obvestil in ga spodbudite, da uveljavi običajne posledice za morebitni prekršek. Svojemu otroku izrazite razočaranje in neodobravanje zaradi tega, kar je storil. Povejte mu, da veste in ga opozorite, da ne bo nikoli več storil iste napake. V večini primerov je priporočljivo, da ga še doma kaznujete. Probleme v šoli je najbolje obravnavati in reševati tam, kjer so nastali.
Kaj storite, če vaš otrok v šoli ni uspešen?
Vedno, kadar ima otrok nižje ocene, kot bi starši ali učitelji pričakovali, jc potrebno najprej pomisliti na učne motnje kot so diz-lcksija, pozornostni deficit ali hiperaktivnost. Bistveno je, da otrok opravi strokovne teste, da bi videli, ali ima katero od teh motenj. Če jo ima, obstaja nekaj metod zdravljenja, ki bodo izboljšale otrokovo sposobnost za učenje. Čim bolj ste seznanjeni z otrokovimi težavami pri učenju, tem bolj mu boste lahko pomagali. Ko izključite možnost učnih motenj, lahko predvidevate, da otroku manjka pogum za učenje. Drugim se zdi len, neorganiziran in nemaren, nF(d lahko vzrok slabih ocen strah pred neuspehom in pomanjkanje samozavesti pri otrocih. Nekateri otroci raje vidijo, da jih imajo za lene kot pa za tisto, kar dejansko so. Enostavneje jc vse pripisati lenobi. Prepričani tudi so, da je bolje, če sploh ne poskusijo, kot pa da bi in bi jim spodletelo.
Čeprav instrukcije v takih primerih pomagajo, bo prišlo do velike razlike šele, ko otroku zraste samozavest.
(se nadaljuje)
Iz Društva Konradpiko upokojencev
Letos smo imeli res vroče poletje, kot že dolgo ne. Počitnice in dopusti gredo h koncu. Čez dva meseca bomo že kurili peči, čas pač hitro teče. Naj vam najprej povem nekaj o naših težavah. 17. julija smo imeli spet vodo v našem domu, kakšnih 10 cm jo je bilo, na srečo je čez noč izginila. V naši kuhinji je malo nižje, zato smo zabetonirali, da ne bo več možno zadrževanje vode. Drugod odteče v kurilnico, kjer je najnižja točka. Je pa vlažno, ker se pod tlakom zadržuje voda in se nikoli ne posuši. Vse to dokazuje, da je res potrebno zgraditi nov dom.
Šesto sejo upravnega odbora bomo imeli 30. avgusta. Približuje pa sc tudi trgatev, ki bo v sredini septembra v Ložah pri Vipavi pri Jožetu Rckarju. Letos smo se odločili spremeniti lastnika oziroma gospodarja, da bo malo spremembe.
Žal, smo se v letošnjem juliju poslovili kar od dveh naših zvestih članov iz Kompolj: Staneta Strnada in Julija Pinose. Oba sta rada hodila z nami na izlete in prireditve in oba bomo imeli v zelo lepem spominu. Strnadova sta bila z nami prav na vseh izletih. Nikoli nc bom pozabil Stanetovih besed, ko jc nekoč rekel: "Samo to še imamo .."
Do naslednje številke Našega kraja, ko se bo spet nabrala kaj novic, vas prav lepo pozdravljam.
V soboto, 29. avgusta, bo v Dobrepolju potekal tradicionalni Ex tempore Dobrepolje 98. Na srečanju bodo sodelovali slikarji iz vse Slovenije. Vrh prireditve bo ob 20. uri v občinski stavbi na Vidmu, kjer bo otvoritev razstave s kratkim koncertnim programom.
Ex tempore poteka v organizaciji KUD Dobrepolje pod pokroviteljstvom Občine Dobrepolje.
Konec šolskega leta v Kompoljah
Učiteljice in vzgojiteljice vrtca in PS Kompolje so letos organizirale zaključek šolskega leta na način, da se ga bodo malčki in učenci gotovo zapomnili. 19. junija so ob šoli pripravili piknik, vozili so se s kočijo, na igrišču pa so lahko jahali Gučmanove konje.
"Kaj pa se danes posebnega dogaja v Kompoljah?" so se spraševali vaščani, ko so videli mimo svojih hiš voziti kočijo, s katere so pogledovali nasmejani otroški obrazi. Kočija, ki jo je upravljal Roman Vergo, je imela postanek ob šolskem igrišču, kjer so nestrpno čakali na vrsto manjši in malo večji otroci - vrtičkarji in šolarji.
Vsi so komaj čakali, da se popeljejo s kočijo. Kaj avto! Z njim se vsak dan vozijo. Ta
Vožnja s kočijo je bila res imenitna
Skupaj z učiteljacimi in vzgojiteljicami je varneje
Frenk Padar in Roman Vergo
res ni nič posebnega, če ga primerjamo s tem imenitnim prevoznim sredstvom ... Pa kočijaž ... Ta pa zna ... Kako so ga občudovali.
Ampak vožnja s kočijo jc bila le ena od zabav. Na igrišču si lahko jahal konje, ki so jih vodili izkušeni člani Konjeniškega društva Dobrepolje, med njimi tudi tako uspešna Marjctka Padar.
In otroci se niso prav nič bali, ko so jih posadili na konje. S ponosom so se ozirali po sošolcih, češ - le poglejte nas!
Piknik, kakršnega še ni bilo. Tudi čevap-čičev, pomfrija in čaja ni manjkalo. Celo sladoleda ne. Pomagali so jim sponzorji, da otroci pri tej imenitni zabavi niso bili lačni in žejni. Nekateri od njih pa so bili pripravljeni tudi kaj povedati.
Če vodi konja Mar jetka, se nič ne bojimo
GAŠPER, iz vrtca:
Dobro je tukaj. Rad se vozim s kočijo. B>il sem že na konjskih dirkah v Ljubljani. Tekmovali smo s kočijo in s konji. Jaz sem zmagal dvakrat.
VAŠA iz vrtca:
Všeč mi je. ker imam rada konjičke. Lepi so, ampak plašni. Nisem se bala jahati. Najraje
sama jaham. Najbolj všeč pa mi je bila vožnja s kočijo.
JERNEJA:
Rada imam konje. Vse mi je všeč na pikniku: čevapčiči. pomiri, najbolj pa sladoled. Trikrat sem jahala konja, s kočijo pa sem se peljala enkrat. Lepo je bilo.
M. Steklasa
Oratorij 98
V mesecu juliju je otrokom, kot vsako leto, olepšal dneve oratorij. Za razliko od lanskega leta, je letos oratorij potekal samo teden dni, in sicer v dopoldanskem času.
Urnik je potekal od devete do štirinajste ure. Vsak dan se je začel z molitvijo v žup-nišču, ki so jo pripravljali animatorji, sledila je zgodba z lutkovno predstavo. Potem so se zvrstile delavnice, po katerih so sc otroci že prvi dan razdelili in ustvarjali zanimi-
Ponovno sodelovanje OS Dobrepolje na TV Slovenija
21. maja sta na snemanju oddaje Male sive celice v tekmovanju mega abecede sodelovali Tanja Prijatelj in Marta Jakopič. Oddaja je bila na sporedu televizije v sredo, 27. maja in v četrtek, 28. maja. Medtem ko je bila Tanja izžrebana mesec dni pred oddajo, je bila Marta izžrebana po odpovedi enega izmed tekmovalcev šele tri dni pred oddajo.
Obe sta na oddaji odgovarjali mnogo bolje, kakor na samih pripravah. Obe pa sta v svojem redkem prostem času vložili veliko
truda v pripravo, saj je bilo tekmovanje le nekaj dni pred izredno pomembnim eksternim preverjanjem znanja. Tanja je po hudem boju dosegla eno zmago. V čctrtfi-nalu pa ji jc pri rezultatu 2:2 pred zadnjim vprašanjem zmanjkalo sreče pri pritiskanju na gumb, ki jc pomenil pravico do odgovora. Pri enakem rezultatu v predtekmovanju je tudi Marti v odločilnih trenutkih zmanjkalo sreče.
Obe zaslužita za tekmovanje iskrene čestitke. Za sodelovanje v oddaji sta dobili izredno lepe knjižne nagrade ter videokaseto Soča smaragdna reka in najnovejšo avdio-
ve stvari. Po odmoru so prišle na vrsto igre po skupinah ter medsebojna tekmovanja med skupinami. Skupine so imeli tudi vsaka svoje ime, ki so ga dobile po znamkah avtomobilov. Ena izmed iger so bile tudi težko pričakovane vodne igre, ki so jih omogočili gasilci s svojim prihodom. Pri tem seveda ni bil mogoč odhod brez kakšne kaplje na obleki. V okviru oratorija je bil organiziran tudi pohod k Sv. Antonu, kjer so se odvijale razne igre, imeli pa smo tudi tudi piknik. Poleg naštetega so bile tu še karao-kc in tekmovanja na rolcrjih ter na kolesih.
Vse to enotedensko delo v delavnicah, dosežene rezultate skupin ter druge izdelke pa so si otroci delili v nedeljo, ob zaključku oratorija, skupaj s starši. Tako zaključek kot vse ostalo pri oratoriju pa jc vodil Jaka, kateremu veljajo največje zasluge.
Katja Znidaršič
kaseto Čukov Hozcntregarji. Najlepša nagrada je vsekakor nepozaben obisk Benetk s katamaranom Prince of Venicc.
Obe pa sta že povzročili še precej večje navdušenje za sodelovanje v oddaji Male sive celice kakor je bilo v jeseni.
Matej Kalan
Tanja Prijatelj in Marta Jakopič pred prihodom na nagradni izlet v Benetke
Prebliski
Za besedno skovanko "strankokracija" smo na začetku letošnjega poletja precej pogosto slišali. V negativnem pomenu, seveda. Na kratko je njen pomen v tem, za kar smo od uvedbe večstrankarskega sistema v naši državi neštetokrat slišali ali prebrali. Ugotovitev, da stranke poskušajo vriniti svoje ljudi, in z njimi svoj vpliv, v različne državne in druge javne institucije. Skratka, v stroko, kjer politika ne bi smela imeti nobenega vpliva.
"S tem, zadnjim, se popolnoma strinjam", jc pripomnil nekdo ob neki priložnosti. Pa seje hitro oglasil eden od prisotnih, ki je znan po tem, da nikoli ne nasede manipulacijam in ima vedno pri roki svojo razlago. Tudi tokrat je, kot je njegova navada, preprosto in na konkretnem primeru, pojasnil drugi del resnice o "strankokraciji":
"Zadnjič sem se znašel v družbi ljudi z neke institucije, ki menda še ni "okužena s strankokracijo". Že malo naveličan dnevnopolitičnih debat, sem se prijetno zabaval v družbi ljudi, ki so s svojo duhovitostjo in inteligentnostjo potešili moje zanimanje za dobro diskusijo. Pa sem kmalu ugotovil, da tudi tokrat ne bo šlo brez dnevnopolitičnih tem. V debati, ki je postajala vse glasnejša, so prisotni vedno jasneje izražali svoje poglede na slovensko družbenopolitično sceno. Kaj hitro so se nekateri politiki in, začuda, tudi nekateri, po mojem prepričanju, zelo spoštovani možje, znašli v strašni nemilosti. Da ne bo pomote, ni šlo za udrihanje po politikih nasploh, ampak izključno po tistih, novodobnih, ki se zavzemajo za "nekakšne spremembe", pa ne segajo svojim konkurentom niti "do kolen". Šlo je za popolno diskreditacijo na način, ki ni dovoljeval argumentirane razprave ... Pa pravijo, da v stroki ni politike... Zelo jasna je in včasih celo agresivna in ni težko uganiti, s katero strankarsko opcijo se pokriva. Če prevladuje "prava" usmerjenost, stroka ni v nevarnosti... Veste kaj me pri tej stvari najbolj zabava? V primeru, da se jutri priključim "nepravi" stranki, lahko čez noč izgubim atribut strokovnjaka..."
"Takšna je torej druga stran resnice o strankokraciji", z nasmehom zaključi svoje razmišljanje o obrabljenem stereotipu, ki ga javnosti vse prepogosto vsiljujejo v imenu stroke.
M. S.
Občinski glavoboli
Dosedanje uveljavljanje lokalne samouprave ni izpolnilo pričakovanj članov LDS. Posebno so zaskrbljujoči trendi po drobitvi slovenskega prostora na majhne občine, te so predvsem posledica nedorečene zakonodaje, da se veljavni zakonski kriteriji ne spoštujejo ter zelo ohlapno in negospodarno financiranje občin ...
Lokalna samouprava slabi s takšnimi procesi. To vodi k izsiljeni centralizaciji. Z velikim številom občin se zelo poslabša funkcija države nad temi procesi in država bo prisiljena povečati nadzor ter s tem tudi birokratske pristojnosti nad občinami. Drobljenje in veliko število občin ni pogoj za učinkovit in funkcionalen sistem. Zc sedaj veliko število občin nima potrebnih infrastrukturnih objektov, materialnih in kadrovskih potencialov, da bi lahko opravljale svoje poslanstvo. Večina manjših občin že sedaj nima možnosti, da bi država nanje prenesla svoje pristojnosti.
Vzrok za to je predvsem odsotnost jasnega koncepta lokalne samouprave. Do dobrega koncepta ni prišlo niti na strokovni ravni, na politični pa sploh ne. Kar naprej in naprej se pojavljajo nove in nove parcialne rešitve, kakor tudi nove nasprotujoče si teze in aktivnosti pri ustanavljanju novih občin. Odgovornost jc na ustavni nedorečenosti področja lokalne samouprave, nejasno funkcioniranje in protislovne odločitve državnih organov, predvsem pa premajhna zavzetost in doslednost političnih strank, da bi pravočasno dorekle celovite in poglavitne rešitve ter zbrale dovolj politične volje za dosledno uveljavljanje le teh. Tudi LDS ima pri tem svoj del odgovornosti.
Z izpolnjevanjem teh kriterijev bi sc preprečilo drobljenje slovenskega prostora na male občine. Še posebno bi bilo treba vztrajati tam, kjer so se občani izrekli na referendumih proti novim občinam. Izidi referendumov bi morali biti zavezujoči za državni zbor.
Glede na zgodovinske, geografske, kulturne in gospodarske vidike smatramo, da jc občin v državi že sedaj preveč. Za vedamo se, da procesa drobljenja države ne moremo ustaviti z ukazom ali dekretom. Nujno je, da se sprejmejo predpisi, ki bodo odpravili anomalije v lokalni samoupravi. Ključni vzvodi bodo morali nastati na področju financiranja. I [krati pa bo potrebno vzpodbuditi mehanizme, ki bodo vzpodbudili združevanje sedanjih malih občin.
Ustava definira občino kot lokalno samoupravno skupnost, ki mora biti sama sposobna izvajati svoje naloge. Teritorij in skupina ljudi, ki ni sposobna sklici sama zase, ne more biti občina. Zato mora biti osnovni pogoj za ustanovitev občine zmožnost, da vsaj polovico svoje porabe financira iz lastnih virov. Področna zakonodaja pa bi potem morala poskrbeti za demografsko ogrožena in razvoj no zaostala področja. To naj bi uredil zakon o regionalnem razvoju.
Zakonodaja s področja delovanja občin mora omogočati bolj učinkovit fi nančni nadzor ter obvezno predvideti jasne sankcije za kršenje zakonov.
Zakon mora določiti nezdružljivost funkcije župana s funkcijo državnih struktur. Status županovanja pa naj sc določi v statusu.
Ko je na podlagi nespoštovanja rde renduma in poslanskih glasov leta K l nastalo 147 občin, sc jc izkazalo, da mnoge ne morejo delovati brez izdatne pomoči iz državnega proračuna. Kol rešitev je bil predlagan zakon o financiranju občin. Ta zakon jc pomenil prilagoditev sistema financiranju majhnih občin. Lc te niso izpolnjevale osnovnih kriterijev iz ustave in zakona o lokalni samoupravi. Ta zakon jc povzročil pravi val pohlepa po proračunskem denarju in željo, da bi vsaka vas postala občina. Tu pa sc mora ustaviti ta norost. Na žalost nekaterih lokalnih samodržcev mora drža va ukrepati, dokler jc še čas. Sicer bomo imeli male katastrske občine z enim človekom na oblasti, država pa bo prisiljena centralizirati oblast, kar pomeni vsemogočnost birokratskega sistema.
ZvoneZabukovec
DPZ SONČNICA iz Grosuplja in predsednica društva STANKA AHLIN lepo pozdravljam urednico "Našega kraja" gospo Steklasovo in vse v uredništvu.
Čestitam Zagoriškim fantom ob jubileju.
Tudi jaz imam veliko lepih spominov iz Dobrepoljske doline. Kot 18-letno dekle sem veliko nastopala s svojo harmoniko ob raznih priložnostih. Pri izdaji moje zbirke "SONČNICA' pa se lepo zahvaljujem gospe Mariji Nučič, predsednici DPZ Dobrepolje, saj mi je knjigo predstavila v Jakličevem domu. Obenem pa lepo pozdravljam vse članice DPZ Dobrepolje. Zahvaliti se moram akademski slikar-1u i Sandi Zalarjevi, ki mije knjigo tako lepo uredila in ilustrirala, daje vredno pohvale.
Gospodu županu pa bi povedala samo to, da ste lahko ponosni na svoje ljudi. Želim Vam, da še vnaprej tako uspešno vodite vašo dolino! Čestitam Vam!
Za vroče poletne dni pa prisluhnite moji pesnitvi. V hladno senco se usedite ter "Naš kraj" preberite!
Predsednica DPŽ Grosuplje Stanka Ahlin
OGLAŠANJE POLJSKIH PTIC
"n^epo je zdaj na vasi, škrjanec se oglasi. Ječmen, pšenica že zori, pridite žanjice, žeti se mudi.
Kobilar s petjem opozarja,
fiv kobiv, si pri velikonočni spovedi
bil?
Piv kobiv, v žitu se oglaša,
kmalu bo telovo, za njim velika maša.
Pedpedika ped pedi,
jerebica prepelica v polju prepeli.
Polna latja so prosa,
otroška paša, v zimi mlečna kaša.
Na polje kombanji so prihrumeli,
kot trenil bi so ječmen poželi.
Z njiv odšle so žanjice,
z njimi odšlo je petje in vse poljske
ptice!
Pisma bralcev
Vprašanje za župana
Po daljšem odmoru se zopet oglašam v Našem kraju. Z vsem, kar je napisano v glasilu, sem zelo zadovoljen, saj najdemo bralci v njem skoraj vse: od dela občine in raznih društev do različnih drugih prispevkov. Zelo pa me moti, da se pišejo v časopis razni konflikti naših občanov. Lahko bi vsak vedel, da naše glasilo ne beremo samo občani občine Dobrepolje, ampak tudi drugi ljudje, ki niso Dobrepoljci. Predstavljam si, kako ob prebiranju takih prispevkov dobijo občutek, da v Dobrepolju ni vse tako lepo, kot se vidi na prvi pogled. Zelo lepo in prav bi bilo, da bi se določene stvari urejale na drugačen način, ne pa z objavo v časopisih, saj s takšnim ravnanjem blatimo sami sebe in ne eno ali drugo osebo.
Predno zaključim svoj prispevek, pa bi postavil eno vprašanje županu gospodu Antonu Jakopiču. Večkrat sem na pogrebih v večjih krajih opazil, da je na čelu pogrebnega sprevoda tudi državna zastava, ne glede na to, ali je pogreb cerkven ali ne. Ko sem bil radoveden, kakšen pomen ima ta običaj, sem dobil od govor, da se poslavljamo od svojega državljana. Tudi v Dobrepolju se ob pogrebih poslavljamo od članov raznih društev kot so gasilci, upokojenci, lovci, čebelarji, borci, itd. Zakaj ne bi bila spredaj tudi državna zastava, saj je pokojnik vedno tudi državljan Slovenije? Zaradi tega prosim župana za pojasnilo, ali glede tega obstaja kakšna uredba ali zakon ali pa je to le običaj v posameznih krajih.
Prav lepa hvala za odgovor in lep pozdrav.
Tone Vodičar
ŠALtZ
Novopečena tašča (v kratkem razdobju sta se ji poročila sin in hči) sreča svojo dobro prijateljico. Ta jo pobara, kako kaj zakoni njenih otrok. Iz tašče se kar vsuje: "Oh, grozno, da ima ravno MOJ sin tako smolo in poroči tako leno žensko! Ti povem; kuha ji, pere, pospravlja. Za nameček je pa še ves nor nanjo, darila, rože, večerje... Saj bom še znorela!!" Prijateljica: "Ja to je pa hudo. Kako pa kaj hči?"
Tašča: "Ja, ta ima pa srečo. Nimaš pojma, kakšnega zlatega moža ima! Vse ji naredi, da ji še s prstom ni treba migniti, pa kako jo ima rad...!"
Pogovarjata se dva nadebud-neža:
"Žena mi očita, da se premalo ukvarjam z otroki." "Koliko jih pa imaš?" "Pet ali šest ali nekaj takega..."
Lojze joka nad krsto svoje žene:
- Kaj ne verjameš, da se bosta v raju ponovno videla? ga vpraša prijatelj.
- Verjamem, zato tudi jokam!
♦♦♦
V šoli so se učili sklanjanje in Janezka pokličejo k tabli. "Janezek, kako se sklanja dedek?"
"Brez kozmodiska zelo težko!"
Partizanska 2, Ribnica, tel./fax.: 860 - 657 Del. čas: 8.00 -18.00, sobota 8.00 -12.00
■ Elektronska nastavitev anten
■ Meritve TV signalov
■ Servis
■ Montaža KANAL-a A, POP TV, HTV 1,2, 3
■ Montaža SAT sistemov (navadni, vrtljivi, digitalni)
Garancija 12 mesecev
Plačilo na obroke
8-letne izhmije - razlag za kvaliteta in zaupanje
26
N°aš krai
Šport
8/1998
Bronasta kolajna na evropskem prvenstvu
Vsi, ki ste v eni od prejšnjih številk zvedeli za uspešna dobrepoljska rokometaša Boštjana in Gregorja, ki sta skupaj s svojo ekipo INLES Ribnica osvojila letošnje kadetsko državno prvenstvo, ste gotovo radovedni, kako je bilo z njihovo uvrstitvijo na evropskem kadetskem prvenstvu v Goeteborgu na Švedskem, ki je bilo od 27. junija do 2. julija.
Boštjan Grm (drugi z leve zgoraj) in Gregor Škulj (prvi z desne v prvi vrsti) skupaj s trenerjem in soigralci
Tudi od tam vesela novica, saj so bili ponovno uspešni ( med 16-imi ekipami so osvojili odlično tretje mesto. Ob močni konkurenci, od najmočnejših ekip so manjkali le Nemci, Španci in Jugoslovani, so se uvrstili v polfinalc, kjer so le za dva gola zgubili z bodočimi prvaki Madžari. V tekmi za tretje mesto so nato s tremi goli razlike premagali Litvance (27 : 24). Nedvomno velik uspeh, katerega pa lahko dosežeš le z veliko volje in truda, ki ga je bilo treba vložiti v intenzivne treninge pred samim prvenstvom.
S 4. klubskim prvenstvom na Švedskem pa se letošnja sezona še
Ekipa INLES-a dobila pokal za tretje mesto, vsak posameznik pa plaketo.
ni končala, saj jih je čez 14 dni, od 21. do 25. julija, čakal še nagradni mednarodni turnir v Barceloni, kjer so v svoji kategoriji celo zmagali in tako ponovno dokazali, da so res med najboljšimi kadetskimi ekipami v Evropi.
Boštjan in Gregor kar nista mogla skriti zadovoljstva ob tako velikih uspehih. Sezona je bila res dolga in naporna, a končala sc jc tako, kot sta si lahko samo želela. Šele avgusta sta sc odpravila na zaslužene počitnice. Letošnje bodo zaradi podaljšane sezone nekoliko krajše. Že v začetku septembra jih poleg šole čakajo ponovni treningi in prestop v člansko ekipo. Mi pa jima želimo, da bi bila tudi naslednja sezona tako uspešna, kot jc bila letošnja.
(V času priprave tega članka jc, žal, prišlo do hude nesreče, v kateri je bil udeležen tudi Gregor. Želimo mu čim prejšnje okrevanje po poškodbi.)
M. Steklasa
Športno društvo Dobrepolje
NOGOMET
9. KOLO-z dne, 28. 6.1998
KOMA 750 - BRUHANJA VAS 0:7
OKREPČ. PRI ZORI-CESTA MLADI 7:0
BISTRO PIZZ. ADAM-ZAGORICA MOT. 4:1
VODIČARBRDAVS-ZAGORICA 3:0B.B.
ŠD PONIKVE-PREDSTRUGE 2:2
LESTVICA PO KONČANEM SPOMLADANSKEM DELU
1.	BISTRO PIZZERIA ADAM	9	7	0	2	43 : 18	+ 25	21
2.	OKREPČEVALNICA PRI ZORI	')	7	0	2	4f, 10	i ir,	21
3.	VODIČAR BRDAVS	')	r,	1	2	39 : 17	+ 22	19
4.	ZAGORICA MOTOMAT	9	6	0	3	■r, i/	l 21!	1»
5.	BRUHANJA VAS	')	C,	0	t	44 : 17	+ 27	18
b.	PRIDSIRUGI	9	4	2	t	2 H 27	l 1	14
7.	ŠD PONIKVE	9	3	1	5	18 : 39	- 21	K; • i
K.	O S TA Ml ADI	9	2	0	7	10 : W2	42	(,
•).	KOMA 730	9	2	0	7	17 : 42	- 25	r,
10.	ZAGORICA	9	0	0	9	f, : 55	- 49	-2
NAJBOLJŠI STRELCI:
BLATNIK DUŠAN-18, BABIC VILI - 14, M0H0RIČ IGOR -13, KR0IT0R0VIČD0K0 - 12, MULLER EROS -12, STRAH MATEJ -11, STRAH MARKO -10, KUPLENK ALOJZ-9, MUSTAR TONI-9, GRAND0VEC TONI - 9, ZEVNIK MIRAN -9 ERČULJ VINKO - 8, STRNAD BOŠTJAN
OBVESTILA:
Jesenski del občinskega prvenstva v malem nogometu se prične 6. septembra 1998.
12. september - streetball - turnir trojk v košarki
13. september - memorialni turnir v rokometu
Pripravil: Alojz Kuplenk
Turnir policijskih postaj MNZ RS v malem nogometu ob dnevu slovenske policije
Športno društvo 92 Grosuplje, ki deluje na Policijski postaji Grosuplje, je dne 27. 06. 1998 ob dnevu slovenske policije organizirala turnir policijskih postaj MNZ R Slovenije, katere-K . o se udeležile ekipe policijskih postaj iz vseh Uprav za notranje zadeve, razen Uprave za notranje zadeve Murska Sobota. Štiriindvajset ekip je bilo razdeljenih v osem skupin.
V lepem vremenu je bilo na dveh igriščih odigranih kar 36 tekem, na katerih je bilo veliko lepih potez in tudi golov. Med najboljših osem ekip so se uvrstile ekipe PP Celje, PP Tržič, PMP Rogaška Slatina, PP Ljubljana Vič, PP Trbovlje, PP Lenart, PMP Metlika in PP Piran.
Končni vrstni red je bil naslednji: 1. mesto PP Trbovlje f mesto PP Piran
Tlei
3. mesto PP Tržič
4. mesto PMP Rogaška Slatina
Prve tri uvrščene ekipe so dobile pokale za osvojeno mesto, ekipa PP Trbovlje pa še prehodni pokal. Pokal za fair play pa je dobila ekipa PP Kamnik.
Pokale so dobili še:
• najboljši vratar: Alen TOMAŽIN (PMP Metlika)
• najboljši strelec: Božidar SKERBIŠ - 7 golov (PMP Rogaška Slatina)
• najboljši igralec: Sebastjan MRAK (PP Piran)
Športno društvo 92 Grosuplje je del zbranih sredstev namenilo v humanitarne namene, in sicer delavcem PMP Bovec: Matjažu Černuta, Borisu Zorku, Danijelu Kar-ba, Milanu Kolctiču in Darji Cuder.
Pri organizaciji so nam na različne načine pomagali: Gostinska opreme Slcmcnjak Grosuplje, Dnevni bar Amazonka Grosup-
lje, Kanal d.o.o. Podpeč, VVood trade d.o.o. Predstruge, Radio Zeleni val Grosuplje, Reševalec d.o.o. Ljubljana, Občina Dobrepo-lje in drugi.
Danilo Škof
Nekaj novosti za varnost cestnega prometa
KOLESA Z MOTORJEM IN MOTORNA KOLESA
* Vozniki koles z motorjem, katerih delovna prostornina motorja ne presega 50 cem in dosegajo hitrost 50 km/h, morajo za vožnjo uporabljati vozišče in ne več kolesarske steze.
* Voznik in potnik na motornem kolesu z motorjem morata med vožnjo nositi pripeto homologirano zaščitno čelado.
* Na motornem kolesu ni dovoljeno voziti osebe, mlajše od 12 let.
OTROCI
* Otroci morajo imeti na poti v vrtec in v 1. razred OŠ spremstvo starejših otrok ali odraslih oseb.
*Za otroke je ponoči obvezna uporaba odsevni ko v.
* Cc je prekršek, ki ga stori mladoletnik ali otrok, posledica opuščene dolžne skrbi in nadzora, se s predpisano denarno kaznijo za ta prekršek kaznujejo starši, posvojitelji ali skrbniki, zlasti tedaj, ko dovolijo, dopustijo ali omogočijo rabo motornega vozila v nasprotju s predpisi o varnosti cestnega prometa.
*Kolo lahko samostojno vozi otrok, ki je starejši od 8 let in ima pri sebi kolesarsko izkaznico in oseba, ki je starejša od 14 let.
* Kolo s pomožnim motorjem lahko vozi otrok, starejši od 12 let, ki ima pri sebi kolesarsko izkaznico in oseba, ki je starejša od 14 let.
ji. vabilo
Nekdanji igralci rokometa prirejamo
HI/NOKIMAI TURNIR
v spomin na naše umrle člane:
Andoljška, Puglja in Drobnica,
ki bo dne 13.9.1998 Ob 10. uri
na igrišču za Jakličevim domom
Vabljeni vsi stari in mladi navijači!
Glavni pokrovitelj je Občina Dobrepolje. Slavnostni govornik: naš župan
Križanka
Od 15. septembra do 1. oktobra bomo prodajali
ENOLETNE KOKOŠI NESNICE
na kokošji farmi št. 1 na Karlovici pri Velikih Laščah.
Cena kokoši 250 SIT za kos. Po 1. oktobru bo na voljo tudi meso zaklanih kokoši.
Perutninarstvo JANEZ NOSE Predstruge 65, Dobrepolje lel.: 787-094
ŠALE
Pride Janezek na popravni izpit in ga profesor vpraša:
"Koliko žarnic je v tem razredu ?" Janezek se ozre po razredu in reče:
"Dve."
Profesor: "Ne, še jaz imam eno v žepu"
Pride Janezek na drugi rok: Profesor: "Janezek, koliko žarnic je v razredu ?"
Janezek: "Tri."
Profesor: "Ampak jaz nimam nobene v žepu !"
Janezek: "Jo pa imam jaz, hche !" ♦♦♦
Pogovarjata se dva nadebudneža: "Žena mi očita, da se premalo ukvarjam z otroki." "Koliko jih pa imaš?" "Pet ali šest ali nekaj takega..."
VODORAVNO:
1.   največji nemški pesnik
7.   nenadno padanje tekoče vode
10. znanost o lepem
12. podredni veznik
13. zdravilna rastlina
14. slovenski jezikoslovec (Fran) 16. kemični simbol za molibden 1 7. rimski cesar
18. vrtna rastlina
21. kemični simbol za kalcij
22. nacija
23. najsvetlejša zvezda v ozvezdju Orla
26. 10. črka abecede
27. zagon, polet
29. televizija
30. 19. črka abecede
31. nogometni klub
32. Murska Sobota
33. Rdeči križ
35. mamina sestra 37. star španski kovanec, tudi ime znanega tujega nogometnega kluba
39. irska republikanska armada
40. eden od zborovodij, ki je v preteklosti vodil dobrepoljski moški pevski zbor
43. kilogram
44. ljudje, ki ne pripadajo nobeni monoteistični religiji
46. dvočlenik v matematiki
47. kemični element iz skupine halogenov
NAVPIČNO
1. veda o nemškem jeziku in književnosti
2. prehajanje tekočine skozi prepustno ali polprepustno steno, ki loči dve raztopini z različnima koncentracijama
3. tovarna v Kamniku
4. polt >r^
5. Hočevar Tone
6. originalno ime za Irsko
7. slovenski knez, ki je vodil močno plemensko zvezo
8. okrajšava za akviziter
9. poklic 11. vstopnica
15. osebni zaimek 17. up, upanje
19. slikovita alpska dolina
20. deska s kotalkami
21. 3. in 10. črka abecede
24. enaka soglasnika
25. rimski cesar, ki se je uspešno boril proti Gotom in Vandalom
28. Novo mesto
34. vprašalnica
35. stara enota za delo
37. največja zahodnoevropska reka
40. zvok
41. ime slovenskega pesnika (Gruden)
42. brez spremstva
44. grška črka
45. turistično društvo
Naši otroci na Debelem Rtiču
Obiskal jih je tudi Zeleni val
Za nami jc izredno toplo poletje. Želja vseh nas je bila, da se Čim večkrat namočimo v morju in se ohladimo v prijetni senci. Območna organizacija Rdečega križa Grosuplje jc tudi letos omogočila letovanje otrok iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrcpoljc na prekrasnem letovišču Debeli Rtič. Letovanje je potekalo od 10. do 20. avgusta, udeležilo pa se ga je 181 otrok pod budnim varstvom 16 vzgojiteljev.
In kako se je odvijalo življenje na Debelem Rtiču?
Seveda je bilo najpomembnejše kopanje v lepo urejenem bazenu ob morju. Kopali so se dopoldne in popoldne. Čas na plaži so izkoristili za sončenje, igre v vodi in na lepo urejeni pl. zvrstili so se maratoni, štafetne in zabavne igre. Otroci so se naužili morskega zraka in vode. Dan so zaključili z zabavnimi prireditvami in plesi.
In ker jc radio Zeleni val vedno tam, kjer se kaj zanimivega dogaja, jc ekipa domačega radia tudi letos zapregla svojega jeklenega konjička in obiskala naše otroke. Izvedli so reportažo in omogočili otrokom, da so preko radijskih valov pozdravili svoje domače. Najbolj pa so se razveselili razigranega Filipa in z njim počofotali po bazenu.
V imenu vseh staršev otrok, ki so se preko Rdečega križa Grosuplje lahko naužili morja, se zahvaljujem gospe Mariji Jesih za organizacijo letovanja ter gospe Martini Buič in vsem vzgojiteljem, ki so vestno pazili nanje.
11 vala tudi gospodu Borisu Peterka, ki je omogočil, da so otroci pozdravili svoje starše preko valov radia Zeleni val.
Majda Kaiba
	POOBLAŠČENA TRGOVINA	
	tehnounion	Marija Markelj s.p. Gornje Lepovče 86, RIBNICA tel.: 861-714
		
Del. čas: 9-12 in 16 -19, sobota 9 -12
Nudimo vam brezplačno dostavo in ugodne cene
■ gospodinjskih aparatov CANDY, MIELE,
BLANCO (pralni, sušilni, pomivalni stroji, hladilniki, pečice, steklokeramične plošče, zamrzovalne omare, nape, sesalniki, mikrovalovne pečice)
■ akustika SONY in SHARP (TV; videorekor-derji, glasbeni stolpi, kamere, CD, avtoradii, zvočniki)
■ CASCO - švedski laki za parket in pluto Husqvarna - švedski šivalni stroji gorska kolesa, posoda, pomivalna korita, mešalne baterije
V akciji imamo televizorje in videorekorderje SHARP
V ČASU RIBNIŠKEGA SEJMA od 06. 09. 98
do vključno 12. 09. 98 VAM NUDIMO DODATNI POPUST za kompleten program. Plačilo na 5 obrokov - 5 % POPUST, za gotovino lO % POPUST za blagovni znamki MIELE, BLANCO 3 % popust na 5 obrokov, 8 % popust za gotovino.
MINSKO ČIŠČENJE BREZ PAPIRNATIH VREČK
ZA ZDRAVJE
čisti in ionizira vlaži in osvežuje dezinficira zrak v bivalnem prostoru
O
ZA ČISTOČO
sesa in stepa umiva in suši vse vrste bivalnih površin
©
I DRO LAVA
ZDRAVJE IN ČISTOČA Z VODNO FILTRACIJO ZRAKA
mokro in suho globinsko čiščenje
O
globinsko stepanje
O
umivanje
O
sesanje
O
osveževanje zraka
e
LAVA
GLOBINSKO ČIŠČENJE VSEH VRST BIVALNIH
POVRŠIN BREZ PAPIRNATIH VREČK
Andrej Škantelj, Podgorica tel.: 787 550
d.o.o.      • možnost priklopa električne stepalne krtače z lastnim motorjem (cena: 19.140 SIT)
• brez papirnatih vrečk, ker posesano umazanijo veže voda • energetsko učinkovit aparat
• olajšava pri odmeri dohodnine • brezplačna predstavitev in dostava na dom
• možnost nakupa do 12 obrokov • servisna mreža po celi Sloveniji • 2 leti garancije
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, dedka in tasta
JANEZA CESNOVARJA - ZANA
iz. Kompolj 52
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem Društvu kmečkih žena in Godbi
Dobrepolje za pisna in ustno izražena sožalja, za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma na Vidmu za pomoč v času bolezni in vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena zahvala gospodu župniku Francu Škulju za lep pogrebni obred in Moškemu pevskemu zboru Rafko
Fabiani za ganljivo petje. Posebna zahvala Lovski družini Dobrepolje za izredno lepo pogrebno svečanost, žužemberskim rogistom in vsem ostalim družinam, ki so se udeležile pogreba s prapori. Hvala tudi gospodu Marjanu Mikliču (st.) za iskren in lep poslovilni govor.
Žena Ančka, sin Janko in hčerka Jelka z družinama
Odšel si tiho, brez slovesa - kakor rosa, ki se z dnevom posuši. Ti, ki znal ljubiti si vse tisto, kar je dobro in z novim jutrom zaživi. Vedi, da v srcu našem ostal boš, pa naj kar koli se zgodi, kajti človek s tako velikim srcem, lahko le enkrat se rodi.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očita, brata, a ta in tasta
STANETA STRNADA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Kompolj in Ljubljane, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu poklonili cvetje in sveče ter nam izrazili sožaljc. Še posebej se zahvaljujemo LD: Toško Čelo, Struge, Grosuplje, Tabor- . ska jama, Krka in Dobrepolje, ki so se udeležili pogreba ŠV prapori, žužemberskim rogistom, piscu govora g. Koprivš-ku in g. Grilcu, ki je govor prebral. Zahvaljujemo se tudi
Društvu upokojencev Dobrepolje, g. Konradu Piku za poslovilni govor. Zahvalo izrekamo tudi gospodu župniku Francu Skulju za poslovilni obred in tolažilne besede in Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani.
Žena Malči, hči Dragica, sin Marjan, sestri Ančka in Danica z družinami ter drugo sorodstvo Ljubljana, Škofljica, Canberra - Avstralija
Kako je hiša strašno prazna, odkar Te Uroš v njej več ni. Prej bila tako prijazna, zdaj pusta, tuja se nam zdi.
Iščemo Tvoj glas, a ga ni in ni, le srce in duša ve, kako boli. Ostal v naših srcih boš vse dni.
ZAHVALA
V 17. letu mladosti je od nas za vedno odšel naš dragi sin, brat, vnuk, nečak, bratranec in prijatelj
UROS SOMRAK
iz Ponikev 33a
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ob tragični nesreči nudili nesebično pomoč in nas v težkih dneh
tolažili in nam stali ob strani. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom Ponikev, krajanom Dobrepolja, znancem in vsem, ki
ste pisno ali ustno izrazili sožalje ter podarili cvetje in sveče. Posebna zahvala njegovim sovrstnikom in številnim prijateljem za pomoč in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku, Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani ter gasilcem PGD Ponikve in društvom Občinske gasilske zveze Dobrepolje za lep pogrebni obred in vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na
njegovo zadnjo pot.
Vsi njegovi
KINO   "DOBREPOLJE" VIDEM 34
KINOPROGRAM ZA MESEC SEPTEMBER 98
PETEK, 4. SEPT., ob 20.30 ameriška drama 1000AKROV
KRATKA VSEBINA: Film TISOČ AKROV (A THOUSAND ACRES) je posnet po istoimenskem romanu, ki je bil nagrajen s Pulitzerjevo nagrado, in pripoveduje zgodbo o družini Cook. Glava družine je Larry Cook (|ason Ro-bards), ki se odloči, da bo svojo tisoč akrov (približno 400 hektarov) veliko farmo razdelil m/^vi hčerke: Cinny (jessica Lange), Rose (Miuielle Pfeiffer) in Caroline (|ennifer Jason Leigh).To dejanje povzroči razkol v družini. Dolgo varovane skrivnosti, tekmovalnost med sestrami in zatrte strasti, skrite pod obličjem vsakdanjega življenja, nenadoma izbruhnejo na površje s katastrofalnimi posledicami.
NEDELJA, 6. SEPT, ob 15. in 20.30
ameriški akcijski film MERKURJEV SRD
KRATKA VSEBINA: BRUCE VVILLIS igra razočaranega in odstavljenega agenta FBI. Devetletni deček po naključju odkrije najbolj varovano vojaško kodo imenovano MERCURY. Neznanci so zato ubili dečkove starše, sedaj pa iščejo še njega. VVILLIS ščiti dečka pred neznanci, ki jih vodi zlobni KURDOVV, ki ga igra ALEC BALDVVIN.
PE"""K, 11 .SEPT, ob 20.30 uri
amciiški akcijski triler-psih. drama RDEČI KOT
KRATKA VSEBINA: |ACK MOORE (RICHARD GERE) glavni svetovalec velike producentske družbe, odpotuje na Kitajsko, da bi posredoval pri multimilijonskem televizijskem poslu. Med proslavljanjem uspešnih pogajanj spozna lepo, mlado Kitajko in naslednje jutro se prebudi poleg njenega trupla. Obtožen je posilstva in umora. MOORE je ujetnik sistema, ki ne pozna milosti. Njegova odvetnica ne verjame v njegovo nedolžnost. Grozi mu smrtna kazen...
NEDELJA, 13. SEPT., OB 15. uri in 20.30
ameriška uspešnica - akcijski film ZVEZNI ŠERIF
KRATKA VSEBINA: Zveznega šerifa GERRARDA igra TOMMY LEE JONES, pošljejo na tvegano nalogo, spremljanje nevarnega kriminalca MARKA. Na letalu skuša neznanec ustreliti MARKA s pištolo. MARK še pravočasno zasluti nevarnost, krogla pa namesto njega zadene okno. Pritisk zraka v letalu močno pade. Prisebni pilot poizkuša pristati kar na avtocesti, vendar letalo zdrkne v reko OHIO. Preživeli nimajo veliko časa, da izplavajo, saj letalo hitro tone v globino. Ko je vsega konec, policija pre-šteje mrtve in preživele ter ugotovi, da manjka MARK, ki je bivši operativec CIA, ki je prišel navzkriž z zakonom, toda zvezni šerif GERRARD je trdno odločen, da ga bo ujel...
PETEK, 18. sept.,ob 20.30 ameriška erotična drama KAMASUTRA
KRATKA VSEBINA: Film je posnela režiserka indijskega rodu MIRA NAIR po knjigi o lekcijah iz ljubezni, ki jo je v četrtem stoletju napisal indijski učenjak VATSJAjAN. Ljubezensko zgodbo vidimo skozi ženske oči in je postavljena v 16. stoletje. Zgodba prikazuje dve prijateljici-tekmici princeso TARO in in služabnico MAYO. Film ponuja užitek vsem čutilom, enkratni posnetki eksotične Indije, enkratna kostumogra-fija, bleščečih barv, odlična mešanica glasbe in erotike...
NEDELJA, 20. SEPT., OB 15. uri in 20.30
ameriška uspešnica - akcijski triler SFERA
KRATKA VSEBINA: Sredi Pacifika, tristo metrov pod morsko gladino, odkrijejo ogromno vesoljsko plovilo. Srhljivi najdbi sledi še eno osupljivo odkritje: vse kaže, da neznano plovilo leži na dnu oceana že celih tristo let. Vlada ZDA zbere skupino strokovnjakov, ki naj bi raziskali skrivnost. V skupini se poleg osta-
lih strokovnjakov znajdeta tudi psiholog Dr Goodman in biokemičarka Harpelin, ki sta v preteklosti imela razmerje in še nista poravnala vseh računov. Vodja expedicije je sarkastičen matematik. Znanstveniki se še ne zavedajo, v kakšno nevarno pustolovščino se podajajo. Kako se bo vse skupaj končalo, pa naj ostane skrivnost...
PETEK, 25. sept., ob 20.30 ameriška kriminalna drama JACKIE BROWN
KRATKA OZNAKA: JACKIE poleg svojega poklica stevardese opravlja še tvegan, a donosen poklic za prodajalca orožja ORDELLA. Zanj tihotapi v ZDA gotovino. Nekega dne jo na
letališču razkrinkata in aretirata agenta FBI. JACKIE je postavljena pred hudo preizkušnjo; pomaga naj ovaditi ORDELLA in si s tem nase nakoplje poklicne morilce, ki jo bodo iskali tudi na "koncu sveta", ali pa ji grozi dolgoleten zapor...
NEDELJA, 27. SEPT., ob 15. uri in 20.30
ameriški glasbeni film o popularni skupini SPICE GIRLS
KRATKA OZNAKA: EMMA BUNTON (Baby Špice), GERI HALLIVVELL (Ginger Spice), MELANIE BROVVN (Scary Spice), VICTORIA ADDAMS (Posh Spice) in MELANIE CHISHOLM (Sportv Spice) bodo propagirale sebe, svojo glasbo in način življenja ter pokazale, kaj je tista začimba, ki jih dela tako uspešne.
KONJENIŠKO DRUŠTVO IN TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE
z generalnim sponzorjem OBČINO DOBREPOIJE
razpis
KONJENIŠKA PRIREDITEV DOBREPOLJE 98
KD DOBREPOLJE v sodelovanju s TURISTIČNIM DRUŠTVOM DOBREPOLJE in OBČINO DOBREPOLJE prireja konjeniško prireditev, ki bo potekala na travni površini hipodroma Dobrepolje
v soboto, 5.9.1998
s pri četkom ob 14. uri
1. SPLOŠNE PROPOZICIJE
- dirke se bodo odvijale po določilih, propozicijah in splošno veljavnih pravilih za to vrsto športa;
- pravico do starta ima prvih šest prijavljenih konj;
- jahači morajo nastopiti v predpisani opremi;
- proga je ovalne oblike in se jaha na levo roko, proga je dolga 800 m, širine 12 m in start je z mesta;
- prihod na hipodrom je do 12.00 ure;
- sestanek lastnikov in jahačev je ob 13.00 uri;
- v prijavi je potrebno navesti poleg jahača konja tudi lastnika in vodiča konja ter barvo dresa;
- prijave za dirko sprejemamo na naslov: KONJENIŠKO DRUŠTVO DOBREPOLJE, Mala vas 16, 1312 Videm-Dobrepolje ali na
tel.: 787-468
- jahači mlajši od 18 let morajo ob
prijavi predložiti izjavo staršev, da dovoljujejo udeležbo jahača na dirki;
- jahači in lastniki konj se dirke udeležijo na lastno odgovornost;
- vse dodatne informacije na tel.: 787-146 (Nika Krivec)
2.PROPOZICIJE POSAMEZNIH DIRK
a) DIRKA ENO IN DVOVPREG
Dolžina steze: 900 m tekmuje se na levo roko dirka je v kasu
prvi trije prejmejo pokale, ostali priznanje
b) KASAŠKA DIRKA DVO LETNIKOV
dolžina steze: 1500 m
prvi trije prejmejo pokale, ostali
priznanja
c) GALOPSKA DIRKA HAFLINGER IN LISASTIH PINTO KONJ HLADNOKRVNE PASME
dolžina steze: 900 m
prvi trije prejmejo pokale, ostali
priznanja
d) KASAŠKA DIRKA 3 LETNIKOV in STAREJŠIH KONJ
dolžina steze: 1500 m
prvi trije prejmejo pokale, ostali
priznanja
e) GALOPSKA DIRKA DELOVNIH HLADNOKRVNIH KONJ
dolžina steze: 900 m
prvi trije prejmejo pokale, ostali
priznanja
I) GALOPSKA DIRKA ŠPORTNIH KONJ
dolžina steze: 1609 m - dobrepoljska milja
prvi trije prejmejo pokale, ostali priznanja > i]l
g) GALOPSKA DIRKA ŠPORTNIH KONJ VSEH PASEM
ZAPRTA DIRKA ZA LASTNIKE KONJ OBČINE DOBREPOLJE
dolžina steze: 1609 m 1 milja zmagovalec dobi prehodni pokal pokali tudi za drugo in tretje mesto ostali prejmejo priznanja in uvrstitev
h) SPRETNOSTNO VVESTERN JAHANJE
(okoli soda)
pokal za zmagovalca in praktična nagrada
ostali prejmejo kolajne in praktične nagrade sponzorjev
i) DOBREPOLJSKA ALKA (natikanjeO) obročka po vzoru Sinjske alke) pokal za zmagovalca in praktična nagrada
ostali prejmejo priznanja
Organizator poziva vse k pravočasni prijavi, do 31. 08.1998, in upoštevanju propozicij in navodil, tako bomo vsi skupaj prispevali k še večjemu ugledu tega lepega športa.
KD DOBREPOLJE Predsednik: Frenk Padar
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje, ki jo zastopa izdajateljski svet. Urednica: Mihaela Steklasa. Uredniški odbor: Metka Žnidaršič, Slavka Mustar, Ema Sevšek, Ivan Grandovec, Tina Šuštar, Katja Gregorič.
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Za foto Naš kraj: Tone Steklasa. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po
stopnji 5 odstotkov.