Muzikološki zbornik Musicologica! Annual XXI9 Ljubi Jana 1985 UDK 784.15:59:929 Gallus J. Danilo Pokorn ŽIVALSKE PODOBE V GALLUSOVIH MORALIJAH Ljubljana živalski svet je, predvsem s svojimi glasovi, razmeroma zgodaj postal za skladatelja izziv in vir ustvarjalnega navdiha. Od srede 13. stoletja, od rote Sumev is icumen in, najstarejše skladbe, ki jo je mogoče imenovati v tej zvezi, če pustimo ob strani osemnajst stoletij starejši pitijski nomos auleta Sakadasa iz Argosa, ki do neke mere tudi že sodi sem, se ta snov pojavlja v glasbeni literaturi vse do današnjega dne. Izrazitejša je v nekaterih obdobjih, med njimi, pač zaradi prebujenega zanimanja renesančnega človeka za naravo, v vokalni glasbi 16. stoletja. Najbolj znane primere te vrste je tedaj ustvaril v svojih šansonah Clement Jannequin, a ob njem še nekateri, tako Claudin de Sermisy, Nicolas Gombert, Tiberio Fabrianese, Antonio Scandello, Giuseppe Caimo, Gioseffo Biffi i n drugi. Za Gallusa, če naj je pred očmi njegov opus v celoti, ta motivika ni značilna. Njegove nazore sta oblikovala popolna poklicna odvisnost od cerkve in dolgoletno življenje za samostanskimi zidovi in na škofovskih dvorih. Daleč pretežni del njegovega skladateljskega dela pripada duhovni glasbi. Ko je v zadnjih letih svojega kratko odmerjenega življenja le posegel v posvetno glasbo, si je tudi za ta svoja dela izbral latinščino, nadnacionalni jezik humanistov, in njihov vsebinski razloček nasproti madrigalom nakazal z nazivom harmoniae morales, moralia, v svobodnem prevodu zlati nauki.Značilni za te Gallusove skladbe sta slej ko prej moralna resnoba in etična misel, v dobršni meri gre za - dostikrat trpke - resnice o življenju in za življenjske napotke, so pa med njimi tudi drugačne, lahkotnejše in vedrejše kompozicije in med temi je nekaj podob iz živalskega sveta. Ni jih sicer veliko, vseeno pa toliko, da jih kot posebno temat ično skupino omenja skladatelj sam tako v podnaslovu svoje zbirke Harmoniae morales (" ... quibus heroica, facetiae, naturalia ... admixta sunt"), kot tudi v njenem uvodu (" ... quae ex artibus, ex natura ipsa haurire ..., quicquid poetice conflare possum, nunc committere i nei pi o . .. " ). Skladb, ki jih lahko štejemo sem, videli pa bomo, da se med seboj nekoliko razlikujejo, je osem: šest v zbirki Harmoniae morales, in sicer tri v njenem prvem (1589), ena v drugem (1590) in dve v tretjem zvezku (1590), dve pa v skladateljevi posmrtni zbirki Moralia (1596). Skladbe v 17 Erravi- sicut besedah Erravi al i v motetu je z mei i zrni ob Harmoniae morales so, kot vseh tri inpetdeset v tej zbirki, štiriglasne, obe skladbi v zbirki Moralia, le-ta vsebuje sedeminštirideset kompozicij za osem, šest in pet glasov, sta šestglasni. To, kar je vsem skupno, je posnemanje raznih značilnosti živali, največkrat njihovih glasov, se pravi tonsko slikanje, za kakršno avtor v svojih duhovnih delih ni imel priložnosti. V mašah - razumljivo - sploh ne, v motetih le izjemoma in mimogrede, tako kot n. pr. v motetu ovis (Opus musicum I, 75), v katerem melizmi ob siout ovis ponazarjajo tavanje izgubljene ovce. Ecce9 ego mitto vos (Opus musicum IV, 77), kjer besedi serpentes nakazano zvijanje kač in ob besedi columbae zamahovanje golobjih peruti. Toda to so samo drobci, ki za celoto niso bistveni. V moralijah, o katerih je tu beseda, pa je tonsko slikanje te vrste veliko bogatejše in bolj izrazito, njihova najočitnejša poteza. V njem je nedvomno bil poglavitni mik teh kompozicij tako za skladatelja samega, kot je bil in je pač še danes tudi za poslušalca. V tem okviru je osnovna motivika skladb precej različna. Prva med njimi, Currit parvus lepulus (Harm. mor. I, 3), je bridko-šalj i va tožba zajčka, ki beži pred lovci in njihovimi psi. Besedilo je nekoliko spremenjena in na vsega dve štiri vrstični kitici skrčena verzija daljše vagantske pesmi iz druge polovice 16. stoletja, ki jo je Gallus morebiti poznal iz študentovskega petja na praških ulicah.1 Zajček ni žival s tako značilnim glasom, da bi ga bilo mogoče posnemati v glasbi. Zato skladatelj slika njegov tek in prejkone odtod tudi sprememba začetnega stiha, ki se v izvirni pesmi glasi Flevit lepus parvuluso Dolgouhčev beg izraža vse občutje te žive, lahkotne, imitacijsko grajene kompozicije v dorskem modusu in to bi lahko bila anticipacija znanega Beethovnovega gesla Mehr Ausdruck der Empfindung als Malerei. Vendar ski ada tel j na začetku drugega dela - skladba je ena od petih, ki so v zbirki Harmoniae morales oblikovane dvodelno - slika zajčkov tek povsem realistično. Pri besedi ascendo vodi v hitrih sekundnih postopih vse glasove navzgor, sopran in tenor v obsegu none, alt in bas v obsegu septime (Pr. 1);2 pri besedi descendo pa na enak način v smeri Primer 1 Cantus Tenor nT J J j JIJ1J3 riTff n'Fif ' Çuando montem ^ a—scen - ç r r r f j ii^sj ^ ' Ouan — do mon tem a scen — do" do," fa mi 18 navzdol, sopran in tenor spet v obsegu none, bas tokrat v obsegu decime in alt celo undecime. Tu gre za tipičen primer ponazoritve gibanja z usmerjeno melodiko, za splošno razširjeno glasbeno figuro, ki jo je Athanasius Kircher nekaj desetletij pozneje (1650) označil s terminoma anabasis in katabasis. Gallus jo na široko uporablja tudi v svojih motetih in mašah. Slikovito je v skladbi podan še zadnji stih, ki govori o zajčkovih kozolčkih (ta verz je sad predelave in ga v izvirnem besedilu vagantske pesmi ni, mogoče je Gallusov), in sicer z ritmično izrazitim padajočim motivom, ki se v vsakem glasu ponovi na več stopnjah. Gotovo zato,-ker ni imel možnosti, da bi posnemal zajčkov glas, je skladatelj za vsakim od osmih stihov besedila vpletel še solmizacijske zloge (fa mi re, mi sol) in to svobodno, brez upoštevanja njihovih funkcij, zgolj kot zvočno gradivo, vendar v glasbeni postavitvi, ki je enaka ob koncu drugega in četrtega verza prve in spet enaka za drugim in četrtim verzom druge strofe, s tem pa že blizu refrenu. Docela drugam, na kmečko dvorišče in v svet domače perjadi, nas vodita naslednji dve kompoziciji. Prva od njiju, Gallus amat Venerem, our? (Harm. mor. I, 6), je glasbena podoba petelina. Gallus se je sam večkrat poigral s svojim priimkom, še raje in s pesniškimi izrazi pa seveda tisti, ki so zlagali stihe za uvodni strani izdaj njegovih del. Vendar v tej skladbi očitno ne gre za besedno igro te vrste. Petelin, o katerem govori njeno besedilo, ni ptič, ki "naznanja rdečkasti somrak jutranje svetlobe" in "s svojim petjem prebuja srca in jih dviga iz lenive zaspanosti",3 tudi ni ptič, "ki ga peruti nesejo zmerom više k zvezdam",4 ta petelin stoji na tleh in je neutruden dvorjan ter nenasiten ljubimec.5 Po nekaterih tekstih, ki jih je uglasbil v svojih moralijah, lahko s precejšnjo gotovostjo sklepamo, da je bil Gallusov odnos do ženske distanciran, neprijazen, kar sovražen, seveda pa je težko reči, ali zaradi vzgoje ali zaradi osebne izkušnje. Kakorkoli že, skladatelj je tu ustvaril barvito tonsko miniaturo radoživega gospodarja kmečkega dvorišča. Postavljena je v vedri jonski modus, polifono tkana in oprta predvsem na besedici ououri currit. Ta onomatopoetični element se v besedilu pojavi dvakrat, v skladbi pa - variiran in izrazno stopnjevan - nič manj kot po trinajstkrat v sopranu in altu ter po desetkrat v tenorju in basu. Avtor tako ustvari prepričljiv vtis zmerom živahnejšega petelinjega dvorjenja in kikirikanja (Pr. 2). 1 Besedilo skladbe se v izvirniku glasi: Currit parvus lepulus / damans altis vooibus: / "Quid feoi nobilibus / quod me fugant canibus? / Quando montem ascendo / nullum canem timeo / quando montem discendo / bis teroulum perverto," / Vagantska pesem, ki je služila kot predloga, je - z letnico 1575, a brez navedbe vira - objavljena v: Doroghy Z., Blago latinskog jezika, Zagreb 1966, 438-439. O tem, da so to pesem peli praski studienti, Cvetko V., Jacobus Gallus, Ljubljana 1984, 32. 2 Ta in vsi naslednji glasbeni primeri so navedeni po izdajah Harmoniae morales in Moralia D. Cvetka in L. Zepica, Ljubljana, 1966 in 1968. 3 Gl. pesnitev Ad authorem, Opus musicum I. 4 Gl o pesnitev Ecclesiae, Opus musicum III. 5 Besedilo skladbe pravi: Gallus amat Venerem, cur? Cucuri currit ad illam I et post confectum cucuri currit opus. / Odkod skladatelju ta tekst, se ni ugotovljeno. S svojim realizmom je v njegovih moralijah izjema. 6 Izvor besedila ni znan, glasi se: Quam gallina suum parit ovum, gloecinat 19 Primer 2 Cantus Aitus Tenor Bassus mrr$=f=:=:^EfEE^ -ctum cu-cu-ri m^=E o — pus — fe — ctum P ^=^Mk^L^rZZLZ. cu curi cu cu — rit o — pus, S ^fWf^^EEE^m o pus, -^r^4tl==l cu- cu ri cu — rit ^EEEEEaEEEE^^^-^^=T f ^EE^E^a II ^ >-i* « I nur «¦. /mi >>; I #»¦¦__>;» #-. — 1 mie fll ---- Oli-ri pus, cu - curi cu — rit o ^j jijr^^^ikz^zi^g^: pus, cu — cu-ri cu — cu-ri cu rit o — pus, ili -1-tr r„--giqr=^^=Ë^ *r cu - r.u-ri I r.u — rit n — I nus o — pus, L cu — rit o pus, o — o — pus, cu — cu-ri cu - rit o g pus, $ f P P ff ^^JLi^LJ?^^^------p-^_ cu — rit o — pus, cu—cu-ri cu —rit o — Pus, cu — cu-ri cu —rit o — pus cu —cu-ri cu — rit cu — cu-ri cu-rit o — pus, \Lx—fM-T~r Pi-4- (T....."9rtr cu — curi cu — rit o — pus cu - curi cu —rit » j ^:gE^#^d^==„f p g 'p p r -^ cu — cu ri cu — rit o pus, cu—curi cu-rit o — pus, 20 D (Harm tem, narav sta z ti ste galli Henni Li e dl Oči tn njego kot S ponov i zraz akord meri , pesem svoj i novo ruga ko mor. ko znes nani gl nani na m času na, kat ein wei ein (15 o je, d va kaže candel1 i tvarni ito pes e.7 Prv pri dr ki iz mi kade tonal no mpozi I, 7) e ja j a sb i to t prece ere a ss iz 70) d a je že n o si i akord emska i od ugem raža ncami obču c i ja t , govo ce.6 G raznih emo vs j P ril v tor j zbi rk resden Gai lus a prvi ka Gal ov. Ra » pri dveh v pa gla vesel j že do tje (P ega p ri o re za dob. aj dv j ubi j e Tib e Neu skega Scan pogl lus k zi ika Gallu erzov sba p e kok mal a r. 3) ara, Quam ga kokosi, ki k razmeroma p Tudi iz dru e skiadbi, k eni, prva od erio Fabrian e und lustig dvornega ka del lovo komp ed opazne po okošje kokod je v melodi su pa deki am besedila je reide v tri d osi nad znes povsem odmik Il ina okodak ogost ge pol i sta njiju e s e , d e welt p e 1 n i k o z i c i j dobnos akanje ki, ki acij sk kompo e 1 n i m enim j a iz m suum par a preden motiv v o v i c e 16 morali b je Canz ruga pa liehe de a Antoni o poznal ti z njo s hitri je pri a in vez ni ran v etrum in ajcem te odalne h %t o in prog . st i t i on d' Ein utso a Se , ka En mi Scan ana dvod v p r se armo vum po ramsko oletja v ella he andella, jti ako dellu na elni lesno s nije v Cantus Altus Tenor Bassus Primer 3 P glo-glo 4 glo-glo—glo—cci — nat, glo - glo - glo —glo —gle F ^ glo —glo-glo—cci LEEJLE=EÉEJM^ glo — glo glo— glo—glo —cci m==^m^^^ glo — glo ^m glo —glo—glo—cci a3^ glo-glo — glo—glo —glo —cci i ^^^==0=0 ^^zmtFW^m nat, glo — glo te \V na glo — glo —glo —cci ŽŽ^=Ž=3F^^ nat, glo—glo glo-glo —glo—cci — nat, glo — glo glo — glo —glo-cci nat, glo-glo — fHp=p=L glo-glo—glo—cci t=^=$EEa$EE&- t> P \ nat, glo — glo glo — glo — glo — cci nat, glo-glo glo-glo—glo—cci r p c? r~T~p p_^z^zoâ-p-p p a nat, glo-glo— glo — glo—glo— cci — nat, glo—glo — glo-glo —glo—cci ante / et positum post grave rursus onus gloeainat. 7 O podobnosti Gallusove in Scandellove skladbe: Lanzke E. W.9 Die 21 tóar -r J- ;'J - j j j j r r j P nat -¦ rrÄ~~z I7TZ i — — ~ rzz zi t nr i g# po — si-tum post gra — ve rur — sus o J J. J>J po — si-tum post gra — ve T^r~j rur — sus o et po — si-tum post gra —ve rur—sus o ^ 8 nat ^ r pr J-4-T Y~r^^=e ^ et post gra—ve rur — sus o — nus, Sku ton, ki Nič teg 21). Ta Philome slavček Prešern tisoč o V sklad besedi, pevske z množi notnih pna z v Ga a pa je h la iz v nj ovi p dtenk ust v ka umetn co no vredn nači1n llusov ni v k val nie 11. s ih ni esmi 0 ov gla e m je teri s osti. t, z m ostih ost teh tr ih podobah ompozicij i a slavčku. toletja.8 predstavi j rglar, amp sov in lah skladatelj e kažeta r To je bese otivom v s ter z mno eh sk živa Dui a Za b Sesta en ko ak ko ko za dal aznol da mi i cer gokra ladb je 1skega is amie esedno vi jata t glasn t ptica poje ti v uglas i k o s t i Ile, ti raziičn tno pon šal j sveta a 9 ve podi a jo dv i k Ij brez soč r bi tvi n bog soč ( ih, a o v i t v iv raz naspl ni (Ha go ji a e 1 e g u b e z n i prime azličn n a j v e astvo Pr. 4) prete ijo te pol ož oh pr rm. m je pe ična kot re , k ih me čjo t si avč . Izr žno d ga mo e n j s k i e v 1 a d u j e or. II, sem De di stiha, v i pozna lodij.9 ežo kove ažena je robni h ti va. Primer 4 Cantus Altus Tenor Bassus l^b J pppß p p J J — le, mille,mille mil- le po — tes, fe m ^m$ mille mille, mm mille, mille, mille pot w Y$$$ mille, mille, ?ir ppfofe^ mille pot mm es mille,mille, Mj j mi es mille.mille, \ WPP — le, mil-le,mille, mil-le po - tes, mille.mifle, weltlichen Chorgesänge ("Moralia") von Jaoobus Gallus, disertacija, Main 1965, 112-113. Pri tej Scandellovi kompoziciji se ni zgledoval le Gallus 22 bJ'; tv mi.n J -rr-tPM,J,J «V mil—le pot te es, mille, mille, mille pot es mille,mille. mil-le pot j J>jMJ>j>j J J^PP » mil —le pot - es, mille, mille, mil-le pot es mille, mille, mil-le pot yp^ r ggp.g /J ^ J pflfl.u * J j 9 mil—le pot — es, mille,mille, mil-le pot -j es mille, mille, mille pot — les mil—le pot es, mille,mille,mii-le pot es mille,mille, mil-le pot To poglav z drug v komp tem pr refekt in za je i z r sveta med sv (Liber noster srečne 30), 1 Harm. Mor. , avtorj obiiko kratko kompon na j bol enkrat shemo A. Pt icumen v naše zelo z kukavi cuoulu sklada leta 1 glavni sev ja o ačni oz i c imer ori j ti so azi t najb o j im tas amo mu ž a ti n mor. 9). evo . Pr . Dr i ran j po dob ABB, eda n glas m ume i ji A u gre a - o č dru olir olj n i pos animi r, Mo i vi je skemu III, Vredn ravna vi di ugi, bist membn esedn pri i poseb benem p t n i š k i m rchipoe za pik arhipo gin tud i č n a , m ežna. S vetnimi , Harm. r., 28; nju {vi jeziku 49) in o pozor nje z b stih je ki govo veno bo i besed o ponov čemer j nost onaza učin ta fa ro ša etu, i pij ed sk odi m zbor mor. Musi tam {Lin vrtu nosti esedi pren ri o 1 j na i, in i . Ko e del te skladbe, rjanju štev kom, interp oit versus lo- morebi ki del a ver e, kompozic 1adateljevi ed slavospe i še več, t II, 31), u ea Musarum uae faoiunt guarum non {Adeste Mu je v sklad lom, posebn esen v glas slavčkovi p široko, s ves ta ods mpozicija d B skoraj t ica, ki jo v glasbeni 1iteraturi in iz trinajstega do Pomladne s m stoletju - srečamo največkrat, načilnega pa hkrati tudi lahko p ca. Njej je posvečena Gallusova s (Mor., 27). Besedilo, zloženo telj vzel iz antologije Carmina 576 v Baslu in po doslej zbranih tekstovni vir njegovih moralij ampak tipičen prijem iz il. Zelo podobno, vendar retira Gallus besedo mille (Harm. mor. Ill, 3.6). V ti iz samostanskega ze za tisoč drugih poetov ija Dulais amica, veni pa mi podobami živalskega ve, kakršnih ima Gallus ako na čast svobodi metnosti glasbe {Musica germana, Mor., 29), beatiorem, Harm. mor. II, est praestantior ulla, sae9 maximi proles loviš, bi Dulcis amicai veni o še, ker pogojuje njeno bo zelo jedrnato, na evski umetnosti, je poudarkom na vsebinsko tavek se vrh tega še obi s tem jasno obliko s rikrat obsežnejši od dela - vse od rote Sumer is imfonije Benjamina Brittna gotovo zaradi njenega osnemljivega petja, je skladba Permultos liceat v dveh verzih, je proverbialia, ki je izšla odatkih predstavlja Kukavica je prikazana ampak tudi Johann Hermann Schein v svoji Musica boscareccia oder Waldliederlein III (1628); prim. Hartwig D., Scandello Antonio, MGG 11, 1478. Gl. Skei A. B. , Jacob Handl fs Moralia, The Musical Quarterly, Vol. LH, No. 4, 1966, 437. Tekst skladbe v izvirniku: Dulcis amica, veni, noctis solatia praestans / 23 kot po bil ne sicer ku-ku . njej j So po smrt skupin glasov skupin zl ogu bas, t deklam punk t i Tudi d drugač glas t deklam oantum vari i r dvigne sicer melodi besedi Neposr sopran tako v ne poj klic k interv kvinte živahn polno n kakšen že mnog 11 Ptic kot v sk zbir je en e9 di n i i i. Pojo a štiri u vodneg ako da a c i j a j ranjem, rugi st ne sest enor II a c i j a s vsak s ani obi zaporn povzame jo teno oantum edno za ponovi spodnj eta tek u k a v i c e al ih ma in kva em posn aspro glasb o let a naj bomo u p i n o ki Mo a od tore h gl a a hek drugi a s n a , drug ih za ave -. Slo i labi svoj iki i ice s teno rja I izpo tema svoj i k vi sta, , z z le te rte. emanj t je slav eni vsez , a kiju bi bila videl i , tistih ralia , k š t i r i n a j j dva so sov - ob sametra č odpoje poudarj ič še z poje prv ob dveh g je v b čna, 1 e i m mei i z n polni voje ume r mei odi I za k v i sodi še glasovo o melodi n t i, mei pač pa v logoma k ree, ki Na koncu u kukavi čka v nal , k b temu torej visoka devetn i so z stih, prana, a sopr pa se ta ve ena je oktavn i č št i sopra i s t v u sopran mom. N gl asov tnosti jo sop nto n i mei i ze ma vst jo v s o d i j o petje u-ku -je za se vs čjega prejs u kav i zna neuk umet a j s t i 1 ožen v kat alt, ana , jima rz ve bese im sk rigl a n ih i enak II i ato s ni za . Zač rana že. T m, ki opi ta podnj sopra drug v i z kukav eh še petja n j i k ca pa eno s a, a nost. h skl e za eri h dva al t i pr idr s zbo da ca okom sna s n al t kot v n alt e ta s e d b i neta I za enor ga j sopr i kvi na II ih št vi rn i ico z st gl (Pr. ompoziciji. Slavček j je ptica, ki poje amo pesem, svoj Gallusova skladba o adb v šest so po tenor n ten u ž i t a r. SI ntave navzg k u p i n u je prve obar stih . Tu tenor d e c i m sira e pre an I nt i , . Sop i r i h i zda nač i 1 asov 5). mojs gl a so dvoje ja in or I, še t og je vii, or v a, ve tokra m ods vata ponov sklad I in o, ba zen t j ime i n te tenor ran I glaso ji gu na, t združ Ves t trovi v, in ni sv bas. na z enor homo prvič sopra ndar t čet tavku besed i v a t e 1 j bas , s pa ega p 1 alt nor I pa, I in v vpl g-gug er či i v a ods v tej etl i Začne a d n j e m II in fon , s nu I. nekolik rti in ri U prav alt etata - v ste tavek Primer 5 Cantus I Cantusll Alius Tenor I Bassus \/'\% a —— -----' '- ~ ' ne — seit adtiuc a nos, psal — le —re li-um can m^^m^^^^^^M^^ — nos, psal — le — r — nos, psal — le—re ne— scitadhuc a — M 24 $ r r r r r ?r pr r >J j>j , j>j^ tum ni — si eu eu eu — cu-cu fyJ r ! r \t~TTTi eu, psal-le-re ne-scit adhuc a — ^ tum ni — si eu eu eu — cu-cu — m j j J ¦» ^^L eu, m tum ni — si eu eu eu — eu — eu eu, ezezef ,r ppr r psal — le-re ne-scit adhuc a $br r r r ~r~>f:g=F,J ^^ J hm n 8 tum ni — si eu eu eu - cu-cu — eu, psal-le-re ne-scit adhuc a — lium rr—gf ' p ^ r f' 0 psal —le-re ne-scitadhuc a- li- um can — tum ni — si eu eu, eu — eu eu — eu, cu-cu eu — eu, 25 z besedilom Skladatelj o amica, veni manj pomembn na kratko, d kukavičjem p najznačilnej Vse obra iz veselja n Preostale tr pravi življe uporabljajo tega tako bo Najbogatejša giga (Harm. še ne pojasn kukavica kuk kakor mu je skladatelja daje mu pri! To stori vir ponavljati. ki oponaša g Primero drugega bravnav in ena a polov ruga ši etju ko šem eie vnavane ad snov i so ne n j s k e r pri spod gate, d med nj mor. II j enega a in k r dano.12 bolj za ožnost, tuozno Naj k raj osje ga stiha se a torej t ka je tud ica besed rše in bo t vsebins mentu. Ob s kiadbe jo in iz koliko dr esnice s obe iz ž i a po glas imi je v I, 47). Nj izvora, p okar krak Tokrat j nimiv, pr da posne in tako n ši, venda ganje (Pr pote ekst i gl a ila j 1 j um ko na 1 i k o v so či nje i ugačn prime val sk beni tem p eno b ra v i, a, vs e tis vi in ma ne a sir r dov . 6). m se enako sbena e kij etno, jvažn na sh ste ž zvi ra e. Te s jo p ega s stran ogled esedi da j akdo ti de ne d 1 e e oko, olj i Več enkrat d kot v s obiika. ub ponov s pouda ejšem in ema je t i valske joče ton so prav oučnosti veta. Ne i sploh u skladb lo, eleg e gosi 1 da se pa 1 teksta rugi ver no, ampa da mu ve zrazit j prostora obesedno kladbi Vu Prva, za itvi ugla rkom na mu zikaIn udi tokra podobe, u ske igre. e moral i j , ki pa katere so ni videti a Anseris i č n i d i s t astno gag č oglaša , ki je z z distiha k kar tri rza ni tr e uvodni je zatem ponovi. lois n j očitno sbena o t ABB. stvarjene e, se gl ede razi i ke. est ih dosi ej an je, tako, a »kajti ptice. eba odstavek, Cantus Bassus I L? m= An - l=P SÉËÉ3 ^m ga, An est t^ F p r ^ *j a- zzzrz.nzZi m ^ gi — ga, gi J> ,J J g« - go, ga, g An - An — se —ris es gi r r * f; ga, ga, #=^f - ga g« - ga, 10 11 12 inter aves etenim nulla tibi similis, / Tu, philomela, potes vocum discrimina mille / mille potes varios ipsa referve modo s. Celotni naslov antologije se glasi: Carminum proverbialium totius humanae vitae statum breviter delineantium, necnon utilem de moribus doctrinam iucunde proponentium, Loci communes: In gratiam iuventutis selecti addita plerumque interpretatione Germanica, V obeh Gallusovih zbirkah posvetnih zborov je 100 skladb, identificiranih je doslej 80 tekstov in od njih jih iz zbornika Carmina proverbiali^ izvira 37, torej skoraj polovica, Z vprašanjem besedil v Gallusovih moralijah sta se bavila zlasti H, W, Lanzke in A, B, Skei, Poleg njunih ze citiranih del gl0 se uvod v Skeievo izdajo zbirke Moral ia v dveh zvezkih, Madison 1970, Besedilo se glasi takole: Permultos liceat cuculus cantaverit annos / psallere nescit adhuc alium cantum nisi gug-gug, V izvirniku: Anseris est giga, cuculi cucu, crocro corvi / cuique quod est proprium, vociferare solet, 26 odmerjeno petju kukavice, največ pa na koncu krakanju krokarja. To je ptica, ki jo Gallus, kot bomo še videli, v teh skladbah posnema največkrat in to prepričljivo, s ponavljajočimi se toni na zlogih crb-cro (Pr. 7). Drugi verz distiha vsebuje sicer življenjski nauk, kljub temu je komponiran na kratko, čeprav ga skladatelj v variirani obliki ponovi in ob koncu tudi nekoliko razširi. Oblikovna shema skladbe je tako spet ABB, a razmerje med A in B je glede obsega tokrat obrnjeno. Kompozicija Linquo coax ranis (Harm. mor. 111,46) je zanimiva že zato, ker uvaja v živalski koncert novega solista -žabo. Besedilo, spet v obliki elegičnega distiha, je Gallus našel v zborniku Carmina proverbialia, gre za sentenco o pomembnosti besede, pravi namreč: Prepuščam žabam kvakanje, krokarjem krakanje in puhoglavcem prazne marnje, sraka je s svojo Primer 7 Cantus Altus Tenor Bassus p t r c r r ¦> r- p^ cu, ero ero cor — vi, ^^ ero, ero — ero, ero — cu, cu *aÉË cu, ero — ero CSE J J>> cor — vi , ero — ero, ^m ero — ero, j '.r y ero — ero p r f r y r -e cor — vi, ero — ero. r v r ' cu r cu, cu — cu, ero — ero cor — vi, ero — ero, ero — 13 14 V izvirniku: Linquo coax ranis, ero eorvis vanaque vanis / pica sibi propria garrulitate placet0 Izvirnik: Qui cantum corvi eras imitatur et usque / eras canity hand animo fata caduca notans / semper aget fatuum, nam confidentia stulta 27 ift p y r PT— g r " P y r p * r g I ®^ ero firn — I firn nrir — wi I *»rn — r.m Um — nm \nm __ nr ^^ ero, ero ^ ero cor — vi m ero — ero, ero — ero, ero — ero, ero — ero, -^-i-=M ^J J>T J ero — ero fe*L vi. ero É=sP ero, ero &^E=^fcL ero cor — ^ cro-cro,cro — ero cor vi, ero — ero, ero 4- ero, ero pyf r f y >r—f^ p-rt ero ero- ^ ero, ero—ero cor — vi, cor — vi, ero — cro# ero ero cro- blebetavostjo sama sebi najbolj všeč.13 V tej ski skladatelj oba verza z enako pozornostjo. Uvodni da priložnost, da posnema najprej žabje kvakanje - s podobnimi sredstvi kot v kompoziciji Anseris krakanje vrana. V uglasbitvi drugega verza je pod blebetavost srake, in sicer z ostro ritmizacijo b garrulitate ter z njeno nič manj kot osemkratno p Zanimiva je ta v jonskem modusu zložena Gallusova zaradi pri njem redke glasbene figure mutatio ton pica sledi tonu g v altu neposredno ton gis v sop seveda usmeri harmonski potek naslednjega odstavk V skupino teh skladateljevih del šteje končno občutno manjši meri, kompozicija Qui cantum corvi Ta šestglasna skladba v transponi ranem jonskem mo moralija, njeno iz dveh elegičnih distihov sestav uči, da je posnemanje drugih nespametno početje: adbi obravnava heksameter mu (Pr. 8); nato est giga - se rčrtana e s e d e onovitvijo. skladba še i : pri besedi ranu, in to a. še, toda v (Mor., 26). dusu je pristna Ijeno besedilo Kdor trmasto Primer 8 Cantus Altus Tenor Bassus Lin — quo co — ax. ra — niš, co — ax, 28 ^ J) p J* ^ co —ax, $ co —ax ra — iM> j> J. —^ nis, I ms, co —ax *-p p p. ,r—-f- ,r—L nis, ^ S co — ax ra E nis, co m 1^§ ^ ^ co — ax ra co — ax kroka bo ve zaupl besed posne dvojn 1 ahko krate teže. D Gallu kompo sklad hval n - nj i takih cveti božaj pri sr jih j osemg č ki ta so v karak kaže dobo zbore pozne izraz rjevo petje opon dno norec, upanj jivostjo.'4 Ves i 1 u sta Gal 1 usa manju vranovega im pomenom besed tudi klic kroka k, le duhovit de asa in ne pomisli na minljivost usode, e velikokrat goljufa z neumno prvi ter prva polovica drugega verza v tem spodbudila k - tokrat že tretjemu -krakanja, hkrati morebiti še k igri z ice eras, ki pomeni jutri, a v konktekstu rja. Toda ves ta odstavek je razmeroma taji, ki v celotni skladbi nima večje rugih sovih z i c i j o atelje ica vr hov av , ki g i carni o sapi čni, p e ugla lasne, e naj ko ali glavne teri st hotenj kot tu . V ta j ša do om hyp skladb z m posvetnih Adeste Mu vi postumn tu. Besedi tor je Asm ovore o ži in novo ro ce s svoji a skladate s b i 1 v s k 1 v dvozbor na kratko drugače p m kratke s ikah ponek e "dare sp di za skia namen upo k tri na o q otyposiso ' 0 t i v i zboro sae, i zbi 1 o se enius valih so, d mi s p Ija n adu s ni te povza osega tvari od bi iri to date! rabi j 1 asbe 7 Pol iz žival v ni. Orne maximi pr rk i je en stavlja p 15 - in m : prvi pa rugi o šč evi o16 Ti iso zapel celotno hniki zlo memo osno jo v živa tve sveti izu šanso vivo al 1 ja, poseb a raznovr n i h figur eg spreme skega niti b oles I a n a j o etindv ed nji r o če ebetav stihi jal i v glasbe žene k vne po 1 s k i s ih raz ni. Ze e paro no še stna s ah poi mbe dv sveta i bil ovis bsežn ajset mi je belah ih pt , kak slik no za ompoz teze vet, pol ož lo ja le", za nj redst menov odobn v obe 0 vend (Mor,, ejših, jambs dvakr _¦ ki b i ca h p or so an j e s snovo i c i j e. Gallus 1 ahko en j, p sno se značil egove va, ki alas ega v h zbirkah ar treba 9). V po vsebini k i h senarjev at po dvoje renčijo nad e v k a h , ki lepi in toni in te ovih skladb, rečemo, da o svojih v njih no tako za posvetne jih je skupnim tridobni 15 16 17 haeo I dicitur, illusit spes ea saepe suos. Glo Skei A. B., Uvod v zbirko Moralia, J. del, 17. Ti stihi se v originalu glase: Apes susurro murmuran gratae levi / cum summa florum vel novos rores legunt / ... / aves canores garrulae fundunt sono s /et semper auras cantibus mulcent suis. Nemški teoretik in skladatelj Joachim Burmeister opredeljuje hypotyposis kot nillud ornamentum, quo textus significatio ita deumbratur ut ea, 29 ritem kot izraza radosti gre tu predvsem za vrsto melodično--ritmičnih tvorb, ki v skladbah izstopajo in dajejo besedam večjo težo, bodisi da ponazarjajo določene pojave - glasove živali in njihovo gibanje, bodisi da se vežejo z določenimi pojmi {cantus, cantare, mille, garrulitas). Avtor skuša vsak drobec v tekstu podati v glasbi slikovito, daleč najbolj pa izkorišča v teh kompozicijah onomatopoetične prvine, predvsem glasove domače in divje perjadi, njim odmerja tudi največ prostora in prav to daje tem njegovim delom svojsko barvitost in draž. Videti je, da je tonska igra te vrste Gallusa bolj privlačila v prvem kot v zadnjem obdobju pisanja moralij. V njihovi prvi zbirki so namreč kar tri četrtine teh skladb in polovica od njih je že v prvem od njenih treh zvezkov. Njihovo število, vzeto v celoti, ni veliko, če upoštevamo, da je skladateljevih posvetnih zborov sto, celo zanemarljivo, če imamo pred očmi ves njegov opus z več kot pet sto deli. Kljub temu - ali prav zato - pa je treba poudariti, da Gallus šteje med tiste skladatelje v drugi polovici 16. stoletja, ki so po živalski motiviki posegli razmeroma dostikrat in umetniško p rep ri čl j i vo. Vprašajmo se naposled še, kako da je Gallus sploh komponiral take skladbe, saj je vendar nekoč zapisal: "Cerkev je mati, ki ji sledim, od njenih izkušenj, navad in reda nikjer ne odstopam",''8 ob njegovem portretu v zadnji knjigi Opus musicum pa stoje psalmistove besede: "Pel bom Gospodu v svojem življenju prepeval bom svojemu Bogu, kakor dolgo bom živel". Na to vprašanje odgovarja sam v uvodu zbirke Harmoniae morales, njegov brat pa v predgovoru zbirke Moralia. K pisanju posvetnih zborov so Gallusa spodbujali prijatelji, češ da naj kdaj pa kdaj prekine z zahtevno (to je duhovno) glasbo, stopi s kora v javno življenje in cerkvenim doda še prijetne posvetne skladbe. Gallus izrecno pravi, da jih je namenil v veselje prijateljem in pa da bi mu bili le-ti v obrambo, "kajti ne manjka se jih, ki s hripavimi glasovi vmes godrnjajo, ko Petelin poje".19 Deloma ga je potemtakem vodila prijateljska ustrežlj ivost, deloma - in prejkone še bolj - pa globlji, osebni razlogi, morda ne toliko želja po sprostitvi kot predvsem želja po samopotrditvi, občutek lastne moči in samozavest, ki tu in tam spregovori tudi v njegovih, sicer v konvencionalno ponižnem tonu pisanih uvodih, še bolj pa v nekaterih besedilih, ki jih je uglasbil v moralijah.20 iz istega hotenja so nastale tudi njegove skladbe s prizori iz živalskega sveta. Z njimi je quae textui sub sun et animam vitamque non habent, vita esse praedita, videantur (Musica poetica, 1606); faksimile definicije v članku Rhetoric and music, The New Grove Dictionary of Music and Musicians, London 1980, zv0 15, 793-803o Gl0 se Busch H. J., Moteti Jakoba Gallusa in nauk o figurah v prvi polovici 17o stoletja, Muzikološki zbornik V, Ljubljana 1969, 40-53. ¦ 18 Uvod v Opus musicum I0 19 Ves ta pasus se v izvirniku glasi: "Vobis autem eximiis atque assiduis amicis meis id destino, ut habeatis. quod vos oblectet, ego qui me defendant o Nam qui interdum Gallo cantanti raucis vocibus immurmurent non desunt* " Earmoniae morales I, uvod. 20 To so skladbe Pascitur in vivis livor (Harm. mor. III, 53), Quod mihi livor edax (Mor0> 5), posebno pa Livide, quare tibi (Harm. mor. III, 50) v kateri si je skladatelj neusmiljeno privoščil svoje kritike. 30 razširil motivični svet svoje umetnosti s snovmi, ki so bile tisti čas v modi, obogatil je besednjak svoje glasbene govorice in izpričal nove razsežnosti svojega ustvarjalnega daru. Ne moremo reči, da so to najbolj značilne strani njegovih posvetnih zborov, gotovo pa, da so med očarljivimi. In videti je, da je Gallus cilj, ki si ga je zastavil s svojimi moral i jami, tudi dosegel. Da so nasploh ugajale, vemo iz besed njegovega brata, a da so omehčale celo njegove nasprotnike, pričajo njegove lastne, prav nič skromne, če že ne kar samoljubne besede, s katerimi je pol leta pred smrtjo sklenil svoj zadnji tiskani tekst: "Svoje hripave Zoile pa kar pustim, saj vidim, da jim ob mojih moralijah že drevene čeljusti in zobje malone otopevajo."21 SUMMARY Gallus used also for his secular music the Latin language, indicating the contentual difference from madrigals by designations "Earmoniae morales", "Moralia", - in a free translation: "Golden Lessons", They are characterized by moral seriousness and the ethical idea, yet among them there are also a few pictures from the animal world» Their total number is eight, six in the collection "Harmoniae morales" (1589, 1590), and two in the posthumously-issued collection "Moralia" (1596)* In these compositions the author reproduces the characteristics of various animals, mostly the voices of domestic and wild fowls, "Currit parvus lepulus" (EM 3) portrays the young hare trying to escape from the hunters, "Gallus amat Venerem" (EM 6) the cock's courting and crowing, "Quam gallina sum parit ovum" (EM 7) the cackling of a hen before and after laying an egg, and "Dulcis amica veni" (EM 21) is a song of praise of a nightingale, while "Permultos liceat cuculus" (M 27) is about a cuckoo, which can sing but its own cuck-oo, although it has been singing for years and years» These compositions are clearly pictures of the animal world, whereas the other three are clearly moralia, i, e, compositions treating facts of life with admixture of instructive suggestions drawing on pictures from the animal world. In this respect the outstanding one is "Anseris est giga" (EM 47), in which the composer renders imitations of the goose, the coocku, and the raven; ""Linguo coax ranis" (EM 46) introduces beside the raven a new soloist - the frog; and in "Qui cantum corvi" (M 26) we again come across the croaking of the raven. All in all, these are brief compositions of bright moods, sometimes coming close to the chanson, but especially based on onomatopoetic elements which impart to them a peculiar colouring and charm. Even if the total number of them in Gallus r entire ouevre is not big, the composer belongs among those composers of his time who explored motives from the animal world comparatively often and in an artistically convincing way. With such works he has expanded the motifs of his art by subjects that were in his time 21 V izvirniku: "Raucos meos Zoilos nihil moror, nam Moral ibus meis eorum dentés iam stupore ac pene hebescere animadverto* " Uvod v Opus musicum JV. 31 in vogue, has enriched the vocabulary of his musical and thus demonstrated new dimensions of his creative idiom, talent, 32