Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta. Glasilo »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem List izhaja 10. in 25. vsakega meseca. Za člane v „Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno K 4’—, za člane onih zadrug, ki so uvedle obvezno naročbo lista za vse člane, pa celoletno K 2'— Sicer stane list celoletno K 5’ , polletno K 2 60, četrtletno K 1‘30 in posa-- mezna številka 25 vinarjev. ====== = Cena inseratom: '/48 strani l\ 150, pri večkratnih objavah popust. - Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16. Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.—6. popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. ===== vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. ■ = Štev. 8. V Ljubljani, 10. maja 1914. Leto I. Zvezne objave. VABILO na IV. redni občni zbor Deželne zveze gostllničarskili zadmg na taista ki se vrši v četrtek, Dne 28. majnika 1914 ob 3. uri popoldne v restavracijskih prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Dnevni red : 1. Pozdrav. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Letno poročilo o delovanju zveze v pretečenem letu. 4. Letno poročilo o računskem zaključku za leto 1913 in sestava proračuna za leto 1914. 5. Določitev letnega prispevka za one zadruge, ki niso sklenile obveznega naročila na list „Gostilničar“. 6. Razprava in predlogi za delovanje na spopolnitev § 16 obrt. reda v tem zmislu, da je s podelitvijo pravic lit. f) podana zaeno pravica, pridevati gorkim ali mrzlim poživilom kakršnekoli potrebne ingredience ali pridatke, bodisi alkoholne ali brezalkoholne. 7. Nastop proti predrastičnemu interpretiranju § 54 obrtnega reda v zadevi utesnjevanja pri prodajanju žganja in predlogi za spremembe tega paragrafa. 8. Predlogi tikajoč se ureditve odškodnine za prodajanje tobačnih izdelkov po gostilnah. 9. Sklepanje o resoluciji, mereči na to, da se da zadrugam in zadružni zvezi pravi pomen in vpo-števanje pri oddaji njihovega mnenja, tako pri priporočilni kot odklonitveni izjavi. 10. Razprava o korakih za spremembo dvornih dekretov in zakonov v zadevi točenja pod vejo. U. Nastop občnega zbora proti zavlačevalni taktiki političnih oblasti in pri ustanovitvi gostllničarskili zadrug, ki ovira pravilno organiziranje gostilni-čarstva. 12. Razprava o korakih za spremembo užitninskega davka. 13. V zadevi odvalitve deželnih doklad na privatna vina, da se te dajatve pravilno zenačijo. 14. Sklepanje o vlogi na finančno upravo, da se tako-zvana posebna oddaja za žganjetoče naj plačuje enako drugim davkom, za kar naj velja enako cksekutivpo postopanje, ne pa v slučaju pozab-nosti z neprimerno krutimi kaznimi. 15. Razni predlogi in nasveti. V Ljubljani, dne 30. aprila 1914. Vinko Ogorelec, predsednik. Prodaja piva v steklenicah. Po sedaj veljavnih zakonih je trgovina s pivom v pravilno zaprtih steklenicah svoboden, ne na kako koncesijo vezan obrt. Ker se pa mnogo takih slučajev dogaja, da trgovci s pivom točijo pivo na način, ki je pridržan le gostilničarjem, je treba pojasniti, kaj obrtni predpisi razumejo pod izrazom »pravilno zaprte steklenice«. Pri prodaji piva je smatrati za pra-\ ilno zaprto steklenico le ono steklenico, katere vrat je gosto zamašen s probkovim zamaškom, pri kateri ima ta zamašek vžgano ime tvrdke, napolnjevalca steklenic s pivom, in pri kateri zamašek ne sega čez rob steklenice. S patentnim zamaškom zamašene steklenice niso pravilno zamašene in sme pivo v takih steklenicah prodajati konsu-rnentom edinole gostilničar, gostilničarjem pa pivovarnar. (Glej S 6, 8, 9 in 10 ministrske naredbe z dne 30. marca 1899, drž. zak. št. 64 in z dne 16. julija 1900, drž. zak. št. 129.) Gostilničar, ki ima pravico za točenje piva, sme v zmislu § 17. obrt. reda 1. oddajati pivo gostom v prostoru, določenem za izvrševanje obrta, 2. oddajati pivo v odprtih posodah takim, ki hodijo preko ulice ponje (točenje čez ulico) in 3. prodajati pivo v pravilno zaprtih posodah v kakoršnihkoli množinah. Slednja pravica pristoja seveda tudi trgovcem, ki pivo prodajajo. Nadalje so se nekateri gostilničarji pritožili, da so trgovci s pivom prodajali pivo sicer v zaprtih steklenicah, a v času, ko bi morale biti trgovine zaprte. Tozadevno obstojajo zelo strogi predpisi in sicer določbe o nedeljskem počitku in pa o zapiranju prodajaln ic v trgovskih o b r t i h. V zmislu § 96. e obrtnega reda ( v besedilu zakona z dne 14. januarja 1910, drž. zak. št. 19) morajo prodajalnice pri trgovini z živili biti zaprte v času od 9. ure zvečer do 5. ure zjutraj. Za Ljubljano in za vasi Zgornja Šiška, Spodnja Šiška, Ud-■ mat, Selo', Moste in Glince pri Ljubljami ' veljajo strožji predpisi in sicer se morajo v zmislu razglasa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 11. aprila 1913, dež. zak. št. 15, trgovine z živili (t. j. s stvarmi za živež in užitek) vže ob pol 9. zvečer, ob delavnikih pred nedeljo ali praznikom in ob delavnikih pred Miklavžem ali Božičem pa ob 9. zvečer zapreti. Glede nedeljskega počitka za trgovine je c. kr. deželna vlada za Kranjsko z razpisom z dne 4. junija 1913, dež. zak. št. 20, odredila, da se imajo v Ljubljani in v vaseh Glince, Moste, Selo, Štepanja vas, Spodnja Šiška, Udmat in Vič v ljubljanski okolici trgovine ob nedeljah zaprte, v mestu Kranj in Novo mesto smejo biti trgovine odprte od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, v mestu Kočevje od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne in v Idriji z izključitvijo na dopoldansko glavno službo božjo padajočega časa istotako od 7. ure zjutraj do 12. ure dopoldne. V vseh ostalih krajih Kranjske je ob nedeljah dovoljen obrat vseh trgovskih obrtov od 7. ure zjutraj do 1. ure popoldne, vendar z izključitvijo tistega časa, ki pade na dopoldansko glavno službo božjo. Za nedelje pred Miklavžem, pred Božičem, za nedeljo, ki nanjo pade praznik sv. Jožefa in v posameznih krajih za tiste nedelje, ko se deli birma, nadalje v Postojni, v Knežaku, v Budanjah, v Vrhpolju, v Šturjah, v Vipavi, v Colu, v Spodnji Šiški, v Idriji, na Jesenicah in na Savi pri Jesenicah, na Bledu, v Starem trgu pri Črnomlju in na Vinici ob Kolpi za natančno določene nedelje veljajo posebne določbe (člen XII. in XIII., razglasa c. kr. deželne vlade z dne 25. oktobra 1905, dež. zak. št. 14). Čiščenje vina Ce se vino naravnim potom noče očistiti ali pa, če hočemo naravno čiščenje vina pospešiti, tedaj ga lahko čistimo umetnim potom. V to svrho imamo dva pripomočka in sicer čiščenje v ožjem zmislu besede in precejanje (filtriranje) vina. Razloček med obema načinoma je ta, da je pri čiščenju vino pri miru in da v njem s pomočjo čistila povzročimo neko fino mrežico, ki, padajoč na dno soda, v vinu se nahajajočo nesnago s seboj potegne — dočim pri precejanju mreža, ki zadržuje nesnago, stoji pri miru in vino se čez njo pretaka. Iz tega sledi, da pri čiščenju vino bolj miruje kakor pri precejanju, da bo torej zlasti za stara fina vina čiščenje bolj prikladno kakor precejanje, kjer se vino bolj utrudi (ubije). Čiščenje vina se dalje lahko zvrši brez posebne priprave, dočim je za precejanje vina potreben poseben stroj. Končno pa je tudi umljivo, da gre precejanje bolj hitro od rok in da je manj odvisno od kakovosti vina, kakor čiščenje, ki ga ne sprejme vsako vino rado. Zato se dandanes v večjih vinskih trgovinah, sploh v večjih kleteh, namizna, zlasti mlada vina, skoraj izključno le precejajo in se čistijo le stara, fina, zlasti bu-teljskal vina. Čistijo se pa tudi taka vina, ki se jim misli vzeti kak tuj duh, tuj okus ali tuja barva, ker imajo nekatera čistila to lastnost, da take snovi vinu odtegujejo. Da je čiščenje uspešno, je prvi pogoj ta, da je vino popolnoma p o k i p e 1 o in da je zdravo, to je, da nima v sebi kali kake bolezni. Vino, ki ima n. pr. še večje množine sladkorja, bo po čiščenju zopet kmalu motno, ker kipelne glivice ostanejo deloma tudi po čiščenju v vinu, njegov sladkor razkrajajo in vino s tem kalijo. Če pa vino še kipi, se sploh ne da čistiti, ker pri kipenju tvoreča se ogljikova kislina ovira, da bi se čistilo na dno poleglo. Posebno' rado se po čiščenju skali vino, ki ima to napako, da na zraku rjavi ali nateguje. Tako vino je treba poprej ozdta-viti (stanovitno napraviti) z natrijevim bi-sulfitom (5 g na 100 1) in, ko je čisto, pretočiti v dobro zažveplan sod. Da se prepričamo, ali je vino za čiščenje sposobno, ga pustimo 2 do 3 dni, da stoji v odprtem kozarcu. Ce se v tem času znatno ne zgosti ali ne zrjavi ali pa nasprotno, če se od vrha učisti, je pričakovati dobrega uspeha pri čiščenju. listek! Potreba pouka v kletarstvu. Resnični doživljaji, priobčil R. Dolenc. V 2. številki »Gostilničarja« se nat-haja izborni članek, naslovljen: »Naše kletarstv o«. Ta članek je spisal naš odlični strokovnjak c. kr. vinarski nadzornik, gospod Bohuslav Skalicky. V tem skozinskoz istinitem članku je tudi stavek: Zato je zlasti našim gostilničarjem in v i n o t r ž c e m p o u k v kletarstvu krvavo potreben. V dokaz istinitosti tega stavka naj mi bo dovoljeno, da navedem par, iz lastnih doživljajev zajetih slučajev. Prvi se je sicer odigral na Nižjeavstrijskem, ne pa pri nas, toda več kakor prepričan sem, da bi se tudi pri nas, v pretežni večini naših gostiln, osobito pa krčem, ravno tako lahko ponovil, in to še danes. Leta 1871./72. sem bil, potem, ko sem še nemško kraljevo ogrsko kmetijsko visoko šo- Če hočemo vino čistiti, rabimo kako čistilo,, ki ga moramo v vino pomešati. To čistilo pa mora biti tako, da se, ne da bi vinu kaj slabega dalo ali kaj dobrega vze-jlo, v njem zopet na dno poleže in da potegne vso v njem nahajajočo se nesnago (odmrle glivice, kristalčke vinskega kamna, strjene beljakovine itd.) s seboj na dno soda. Takih čistil imamo veliko. Omeniti pa hočem danes le dve najnavadnejši in sicer želatino in jajčji beljak. Želatina (žolica ali francoski lim). Želatina ali žolica je fin, čiščen francoski lim, ki mora biti brez duha in brez okusa. Dobiva se v trgovini v tankih svetlih listkih (kuhinjska želatina), ki pa ni tako pripra/vna za čiščenje vina, ali pa posebno za čiščenje vina pripravljena v obliki rjavih tablic v teži okoli 30 g (3 dekagrame). Najboljša je francoska želatina »Laine«. Ker je žolica lim, se rada na vlažnem kraju mehča in gnije. Hraniti jo je torej treba, v zaprti posodi na suhem. Kako učinkuje želatina. Želatina se v vodi lahko topi in v vino pomešana se strdi s čreslovino ali taninom. Čreslovina se nahaja v vsakem vinu, zlasti pa v trdem, trpkem (zagatnem) vinu, ki je kot mošt dlje časa kipelo na tropu in ,je pri tem iz njega izvleklo čreslovino. S čreslovino napravi v vino pomešana želatina fino, prahu podobno usedlino, ki splava najprej na površje in potem vsled teže polagoma pada — kot kaka fina mreža — na dno soda, pri čemer pa vso v vinu plavajočo nesnago (blato) s seboj na dno potegne. Da torej želatina učinkuje, mora biti v vinu raztopljene dovolj čreslovine. V vinih, ki so dlje časa (3—4 dni) na tropu kipela, je navadno dovolj čreslovine, v vinih pa, ki so po novem načinu pripravljena (brez kipenja na tropu), je čreslovine premalo in je je treba dodati, najbolje že 2—3 dni pred čiščenjem. Kemijsko čista čreslovina se dobiva v trgovini v obliki lahkega rurnenkastobelega prahu. Navadno se je vzame polovico do dve tretjini toliko, kolikor želatine, in se ali naravnost v vino pomeša, ali pa, kar je bolje, poprej v finem špiritu raztopi in potem šele primeša. (Dalje prih.) lo v Ogrskem Starogradu (Ungarisch-Altenburg) dovršil; gost ali hospitant deželne nižjeavstrijske šole v Klosterneu-burgu. Vodja, ali dandanes moderno rečeno, ravnatelj te tedaj jako sloveče šole, je bil takrat baron Avgust Babo. Mož je bil Nemec, od reke Rena doma, toda slove! je za najizbornejšega takratnega strokovnjaka v vinarstvu in sadjarstvu. Z menoj vred je zahajal še en Slovenec (Goričan), več štajerskih nemškutarjev, ter precej Dalmatincev, Hrvatov, Srbov, še celo Italijanov v navedeno šolo. Bili so to ali redni zunanji učenci ali pa tudi le gostje šole, toda sami že odrašeni mladeniči, da, tudi že možje. Med seboj smo bili vsi — razen z nemškutarji — prav dobri prijatelji, in kakor taki, zahajali smo večinoma v neko gostilno v spodnjem mestu, z imenom pri Wernerju. Gospod Vencel Werner je bil sicer rojen Čeh. toda češkega jezika ni nič razumel. Bil je jako ljubeznjiv, toda nagle jeze in na glasu, da toči najboljša vina ter Posebni davek na žgane opojne pijače. (Dalje.) Končni smoter kvalifikacijske obravnave je, da se temeljem stvarnega raziska-vanja, zaslišavanja strank in izvedencev natančno dožene, je - li dotični obrt (trgovina, točenje) glavni obrt ali pa stranski obrt ter to izreče v kvalifikacijski odločbi, proti kateri se lahko vloži priziv (rekurz) na politično oblast druge instance (vlado, namestništvo), in sicer tekom štirinajstih dni. Proti razsodbi druge inštance pa se sme pritožiti tekom štirih tednov na c. kr. ministrstvo notranjih zadev. V skrajnem slučaju je torej to vprašanje pravnoveljav-no rešeno po izreku te tretje inštance. Kar se tiče kvalifikacije točenja žganih pijač, ki je izvršujejo krčmarji poleg svojega gostilniškega obrta, je treba poudarjati, da zakon izrecno naglaša, da se ima tak obrt smatrati samo tedaj za stranski obrt, ako ima dotični krčmar - obrtnik pretežno večji dobiček od prenočevanja tujcev ter oddaje jedil, kakor od točenja žganih opojnih pijač. Za dobiček, ki ga n. pr. iztrži s točenjem vina, piva itd., tu ne gre, ker zakon izrecno naglaša le omejeno sorazmerje s prenočevanjem tujcev in oddajo jedil. Krčmarja torej, ki bi potočil na hektolitre vina in piva in razmeroma prav malo žganja,toda ne oddajal jedil in tudi nc prenočeval tujcev, bi se moralo smatrati brezdvomno za glavnega točilca žganja. Ako uvažujemo konstantno judikatu-ro upravnega sodišča, moramo sploh reči, da se morata trgovina z žganimi opojnimi pijačami, kakor tudi točenje, smatrati le tedaj za stranska obrta, ako skoro po vsem izginjata v primeri z izvrševanjem drugih obrtov, ki pridejo sorazmerno proti njima v poštev in da sploh ne donašata ni-kakega vpoštevanja vrednega dobička. Najboljša ilustracija k temu je dejstvo, da je upravno sodišče v celi vrsti slučajev potrdilo kvalifikacijsko odločbo, glasečo se za glavni obrt, v slučajih, kjer je iznašal dobiček od žganjetočai komaj petinko, da, celo sedininko onih dohodkov, ki so rezultati iz ostalih, tukaj vpoštevanih pravic (prenočevanja tujcev, oddaje jedil). Končno naj še omenimo, da je obrtnik, n. pr. krčmar, ki upravično izvršuje točenje žganih opojnih pijač, kot stranski obrt, kuha prav dobra jedila; oboje — po pri-lično nizki ceni. Poslednje je bil poglavitni vzrok, da smo k njemu tedanji učenci vinarske in sadjarske šole redno in v obilnem številu zahajali. No, po pravici rečeno, na .kredo se je pri njem tudi dobilo. Nekega dne je prinesel ter postavil pred nas gospod Vencel nenaročeni Štefan vina! z besedami: »Gospodje, zdaj boste poskušali vino, katero sem ravnokar nastavil, gotovo je to izborna kapljica!« Po teh besedah je takoj šel v drugo sobo, kjer je točaju naročil, naj prinese na našo mizo toliko kozarcev, kolikor nas je gostov okoli nje sedelo. Med časom njegovega odhoda in zopetnega povratka smo se pa dogovorili, da bomo gospoda Venela nekoliko potegnili. In ko se je kmalu nato vrnil ter nas vprašal: »No, gospodje, kako vam ugaja vino, kajne izborna kapljica?« odgovoril sem mu ravno jaz: »O, hvala, gospod Vencel, sicer je prav dobro, le nekoliko slabotno je, ima malo preveč vode v sebi.« »Kakšne vode?« zavpije razjarje- zaeno tudi upravičen za malo prodajo in za trgovino s špirituozami v dotičnih obrtnih prostorih; kajti znano je, da je točenje naj-obširnejša pravica in kot taka povsebuje ipso facto tudi manj obširne, kakor malo Prodajo in trgovino. Tudi tukaj velja, čeprav se vrši žganjetoč le kot stranski obrt, znani rek: in maiore minus. Ako bi pa nastalo vprašanje, je-li to točenje žganih opojnih pijač v resnici le stranski obrt, morali bi se dohodki iz teh temeljem obširneje pravice (točenja) izvrševanih obrtov (male prodaje, trgovine), v seka k o všteti v dobiček iz postranskega točenja — in da-li je zakonito Predpisano sorazmerje še vedno tako, da označuje to točenje kot stranski obrt, imela bi dognati — kvalifikacijska razprava. (Dalje prih.) Gospodom gostilničarjem na Kranjskem. Da se napravijo od kartela pivovaren kolikor mogoče neodvisni in se oproste pritiska na cene, se je združilo pred nekaj loti veliko število gostilničarjev na Kranjskem in Koroškem in ustanovilo po več že obstoječih zgledih zadrugo v svrho pridobitve in obrata pivovarne. Bila je to »pivovarniška zadruga gostilničarjev alpskih dežel«, ki je kupila pivovarno gosp. Zimmermanna v Lescah. Zadružna pivovarna gostilničarjev alpskih dežel pa je šla I. 1912 brez vsake Potrebe v konkurz. Razlogi, da se je izrekla za insolventno, so bili v raznih okol-npstih, katerih naštevanje je toliko bolj odveč, ker je danes splošno znano, da bi bila pivovarniška zadruga alpskih gostilničarjev kljub neugodnim okolnostim, ki so se takrat pojavile, lahko dobro uspevala in da je bila likvidacija zadruge prenagljen korak. To dejstvo pa naj ne ovira, da ne bi se takrat porojena misel, da se gostilničarji z lastno močjo store neodvisni od kartela pivovarnarjev, dalje gojila in pospeševala. Za to je sedaj dana prilika, kakršne si ugodnejše ni mogoče misliti. Dne 3. junija bode namreč pivovarna v Lescah zopet prodana1. Nakupni pogoji pa so izdatno boljši, nego oni, pod katerimi je ni Vencel, »na mojo čast in poštenje, jaz niu niti kapljice vode nisem prilil; kupil sem ga pa tudi od moža poštenjaka, o katerem lahko s polnim prepričanjem trdim, da tudi sam ni kaj podobnega storil. V vinu ni niti kapljice vode, to mi gospodje lahko verjamete. Kdor bi ne verjel tega, dokazuje le, da o vinu nič ne razume.« Ves razjarjen nas je mož na to zapustil ter šel v kuhinjo, v kateri je dlje časa na ves glas vpil in razsajal. Kmalu nato je prišel njegov sin, tudi naš kolega, učenec vinarske in sadjarske šole, v našo sobo ter nas smeje se, prosil, naj očeta nikar ne vlečemo, ker se on o umnem kletarstvu nikoli ni učil in o tem tudi nič čital ni. Vsled tega mu tudi ni zameriti, ako ne ve, da vsebuje vsako, še tako dobro vino, do 80% vode. S tem je bila zadeva poravnana in koj drugi dan je bil gospod Vencel že zopet dobre volje, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Le smejal se je moji šali, katero sem si dovolil. svoječasno pivovarniška zadruga alpskih gostilničarjev kupila pivovarno. Cim je stala pivovarna z investicijami vred gostilničarsko zadrugo najmanj 500.000 kron, se bode sedaj, kakor je pričakovati, dobila za 200.000 kron in bode dana možnost, pri tej nizki nabavni ceni proizvajati in prodajati pivo še ceneje in gostilničarjem s tem veliko koristiti. Gostilničarji se morajo torej baviti z vprašanjem, ali jim ne kaže, porabiti ugodne prilike in združeno kupiti pivovarno v Lescah. Najugodnejša oblika za to bi bila ustanovitev družbe z omejeno zavezo, in sicer se predlaga, ta oblika radi tega, ker se vplača pri družbah z omejeno zavezo le enkratna vloga, ne da bi se moglo prisiliti družabnika k doplačilom. Radi tega se je združilo število gostilničarjev iz nekdanje gostilničarske zadruge in sprožilo misel ustanovitve take družbe v svrho nakupa in obrata pivovarne v Lescah, da zabrani, da bi prišla pivovarna v Lescah v posest pivovarniškega kartela. Gostilničarji na Koroškem bodo zbrali kapital približno 40.000 kron, dočim naj bi zbrali kranjski gostilničarji kakih 60.000 kron. Te vsote bi zadoščale za nakup pivovarne, vsled tega, ker je sklenjen ugoden dogovor s hranilnico in posojilnico v Radovljici. Raditega se kranjski gostilničarji naprošajo, naj uvažujejo to ugodno priliko za nakup pivovarne v Lescah in naj nikar ne pozabijo, da se bode v slučaju, ako preide pivovarna v posest kartela, od strani pivovaren dobava piva uredila brez .soglašanja gostilničarjev, temveč da se bodo tudi cene piva pognale samovoljno kvišku. Saj je znano dejstvo, da dandanašnji gostilničar ne sme več jemati piva od one pivovarne, kjer bi on rad, temveč da mora jemati pivo od tiste pivovarne, kateri je odkazan od kartela. V svrho osvoboditve te suženjske odvisnosti od pivovaren, se ponuja pot, po kateri se zaželjeni cilj z lahkoto doseže. Raditega se obračamo na gospode gostilničarje z dobrohotečo' prošnjo, da v lastnem interesu pristopijo k družbi z omejeno zavezo, ki se ima ustanovili v svrho nakupa pivovarne v Lescah, ne samo, ker bo udeležba dosegla ugoden Kaj takega je bilo torej še celo v Klo-sterneuburgu mogoče, kjer je že toliko let obstojala sloveča vinarska šola. II. Leta 1875. je bila v vipavski dolini prav dobra vinska letina. Vipavci so pridelali dosti in prav dobrega vina. Jaz sem bil takrat že tretje leto vodja deželne vinarske in sadjarske šole na Slapu pri Vipavi. Na Zemonu pri Vipavi je prodal neki kmet, po imenu Škof, goričanskemu gostilničarju Rebeku iz Ceste pri Oseku sod belega vina. Po odštetju are ter napovedi dneva, ko pride po vino, je vročil Rebek Škofu še malo steklenico, s prošnjo, naj mu jo z vinom napolni, da bo doma lahko pokazal, kakšno je kupil. To se je drage volje zgodilo in kupec se je odpeljal. Koj naslednji dan že se je pripeljal zopet na Zemono. Škof ga ves začuden pozdravi ter vpraša, kaj pomeni njegov prihod. Nate mu Rebek pokaže steklenico, katero mu je prejšnji dan z vinom napolnil. Vino je bilo namreč počrnelo in tudi skalilo se financialen uspeh, temveč tudi, ker bode s tem gostilničarjem dana možnost, dobivati dobro in ceno pivo, in bode zaeno onemogočeno zvišavanje cen pivovarniškemu kartelu. Stanovske novice. Tečaj za obrtno knjigovodstvo namerava prirediti tukajšnji »Zavod za pospeševanje obrta« v Ljubljani z začetkom v drugi polovici meseca maja. Trajal bo približno štiri tedne in je namenjen pred vsem za obrtnike iz Ljubljane in okolice. Poučevalo se bo v večernih urah in sicer dva- ali trikrat na teden, kar se bo natančneje še določilo ob času otvoritve tečaja sporazumno z udeleženci. Priglase sprejema zavodova pisarna, Dunajska cesta št. 22 in naj se prijavijo v čim najkrajšem času, da bo mogoče pri sestavi programa se ozirati na stroke priglašencev. — Tovarišem priporočamo, da obiskujejo ta tečaj, kajti vsakemu obrtniku je potrebno, da se vsaj malo spozna v knjigovodstvu in da vodi zapiske o izdatkih in prejemkih svojega obrta, kajti to je najboljše sredstvo, da se lahko vsak čas informira o gospodarskem položaju svojega premoženja. Gostilničarski parlament. V dnevih 22. do 24. aprila je tretjič imela državna zveza avstrijskih gostilničarskih zadrug svoje zborovanje in sicer topot' v starem romantičnem mestu Solnogradu. Obširnejše poročilo priobčimo prihodnjič. Danes hočemo le omeniti, da je ta naš parlament, ki so se ga udeležili zastopniki vseh gostilničarskih organizacij, — našo zvezo je zastopal načelnik ljubljanske zadruge gosp. Franc Kavčič — storil svojo dolžnost. V razpravo so prišle vse nove in stare zahteve avstrij. gostilničarjev. Uspehi tega zborovanja se bodo šele pokazali, ko bodo gostilničar, zahteve prišle predxpdločujoče faktorje. Dasi se navadno našim zahtevam ne ugodi, vendar se bo toliko časa trkalo, da bodo tudi gostilničarji uslišani. Avstrijski gostilničarji imajo pravico zahtevati, da se njih pritožbe in želje poslušajo in respektirajo. Na tej pravici bo tudi obstajalo in zahtevalo upoštevanje pritožb toliko časa, da se jim ugodi. Veliko potrpežljivost kažejo gostilničarji, toda vlada in drž. zbor ne bosta smela biti dolgo časa gluha, je. Rebek mu je skratka povedal, da vina ne vzame in da hoče imeti aro nazaj. Škof pa s tem ni bil zadovoljen ter je trdil, da je morala ali steklenica ali pa vsaj zamašek biti vzrok nepovoljni spremembi vina. Po zopetnem poskušanju vina ter daljšem pogajanju sta se moža zedinila v tem, da sta litersko steklenico z dotičnim vinom napolnila, trdno zamašila, z Rebekovim pečatom zapečatila ter jo v kletno omaro postavila. Rebek je pa zopet vzel poskušajo s seboj. 2e drugi dan se je povrnil Rebek k škofu, kateremu je vnovič pokazal počrnelo vino ter izjavil, da odstopi od sklenjene kupčije, ker takega vina nikakor ne mara vzeti, ker ga ne more točiti. Škof pa je kazal na popolnoma lepo, to je popolnoma nespremenjeno čisto vino v zapečateni steklenici in ni hotel nikakor vdati se. Zato je prišlo do tožbe. (Dalje prih.) ker vsake potrpežljivosti je enkrat konec. Zilimo le, da se upravičenim željam splošnega avstrijskega gostilničarstva čim prej ugodi. _______ Zadružne objave. Redni občni zbor pomočniškega zbora gostilničarske zadruge ljubljanske se je vršil dne 30. marca t. 1. ob 4. uri. Gospod načelnik Carl otvori zborovanje, pozdravi navzoče, predstavi obrtnooblast-venega zastopnika gosp. dr. B e r c e t a , obžaluje tako malomarno zanimanje za stanovsko organizacijo od strani zaved-nejših kolegov, pozdravi pa zato še posebej edino žensko udeležnico današnjega zbora, gospodično Korošec, iz gostilne Zupan, ki se je kot zavedna članica zborovanja udeležila. Nato prečita zapisnikar protokol zadnjega občnega zbora, ki se brez ugovora odobri. Poročilo o delovanju pomočniškega zbora v preteklem letu so zborovalci brez ugovora na znanje vzeli. Iz letnega poročila posnamemo sledeče: Položaj pomočnikov gostilničarskega obrta v Ljubljani je pač tak, da se vsakdo boji stremiti po izboljšanju stališča svojih kolegov. Strogost in včasih tudi aroganca gospodarjev vceplja pomočni-štvu strah pred vsakim pokretom na eno ali drugo stran v organizatoričnem zmislu. Kdo izmed poinočništva bi si še upal kazati na nedostatke in protizakonitosti, ki se dandanes še godijo pomočništvu v gostilničarskem obrtu v Ljubljani, ko je pa v nevarnosti, da tisto uro, ko bi se zaznalo, kdo je inspirator započete akcije, izgubi službo in odriniti mu je po svetu. Tak slučaj se je že zgodil, torej premalo intenzivnega delovanja pomočniškega zbora v organizatoričnem pogledu ni obsojati. Odbor je bil namenjen, da se v več sejah posvetuje o raznih zadevah, a največkrat ni prišlo niti toliko članov, da bi bili sklepčni. Ker načelnik ne pozna absolutizma, mu tudi ni bilo mogoče na svojo pest prevzeti kake odgovornosti ter mora vsled tega najodločneje odklanjati eventu-elni ugovor, da bi bil morda on vzrok kake nedelavnosti v odboru. Načelstvo je imelo vse leto največ posla s tem, da je izdajalo potujočim tujim tovarišem priporočilne listke za podpore na svoje kolege, ker pomočniški zbor sam na sebi nima nobenih sredstev. Nabiralna akcija za delitev podpor potujočim kolegom se je že pred dvema letoma ustavila, a še vedno se take reveže pošilja v zadružno pisarno po podpore, ter se jih nalaže, da se vplačuje za v to svrho namenjeni fond, kar pa seveda že davno ni več resnica. Zadrugi je tem potom pač izreči zahvalo za vso upravo in stroške, ki jih ima za pomočniški zbor. Z uvedbo delavskega reda, kar se je zgodilo že pred štirimi leti, je pokazala zadruga resno voljo in praVo smer glede urejenega in organiziranega pomočništva, a pomočniki se zadeve resno ne poslužujejo. Sicer pa se to mirovanje mora smatrati kot dokaz, da je pornočništvo gostilničarske in kavarnarske stroke v Ljubljani s svojim položajem z malimi izjemami morda zadovoljno, in če je tako, je zadovoljno tudi načelstvo. Članov ima pomočniški zbor 664 in sicer moških: 6 portirjev, 4 kuharje, 30 plačilnih natakarjev, 3 kletarje, 10 kuhinjskih pomočnikov, 10 točajev, 56 servirnih natakarjev, 15 slug, 15 liišnih hlapcev, 8 snažilcev, 29 učencev in 2 pisarniška uslužbenca, od ženskega osobja pa 20 kasirk ali blagajničark, 25 hišin, 45 kuharic, 90 plačilnih natakaric, 120 natakaric, 12 kuhinjskih deklic, 18 peric, 110 služkinj in 25 pomivalk. Umrli so člani in sicer: Frančiška L e v i n g e r, blagajničarka, Marija Košir, natakarica, Anton Krapež, snažilec, Ivan J a n e -ž i č, natakar, in Timotej Klenovšek, donašalec. Bodi jim zemljica lahka in ohranjen prijazen spomin. — Preide se k volitvi. Sporoči se, dai so pomočniki na sestanku dne 18. marca sklenili kandidirati v dopolnilno izvolitev sledeče gospode: Ivan F 1 e r i n, Franc S t o p p e 1 kot odbornika v pomočniški zbor, gg. Ivan Knap p in Edvard S c h r e y pa kot namestnika. Na poziv se ti funkcijonarji z vzklikom soglasno izvolijo. Nadalje so bili na istem shodu dogovorjeni kandidati v odbor bolniške blagajne gg. Ivan Mike c, Josip Gajšek kot odbornika ter Maks Klančar in Ernest J u r j a k kot namestnika; v nadzorovalni odbor pa Ferdinand A u e r in Aleksander Zalaznik kot odbornika, ter Fran N e s m a n in Ivan E r a t kot namestnika. Vse izvolitve se izvršijo soglasno z dviganjem rok. — K raznoterostim pozove g. načelnik navzoče, naj se pri tej priliki vsakdo oglasi, kdor ima kako pritožbo, bodisi proti načelstvu ali v svojem službenem razmerju. Načelstvo hoče vse pritožbe ali krivice, ki bi se godile pomočništvu, spraviti pred pravi forum obrtne in nadzorovalne oblasti, ker je to edino prava pot v dosego zakonito zajamčenih pravic pomočništva. Razpravlja se, da se v Ljubljani osobito z vajenštvom, kjerkoli si bodi, ravna tako, da je od daleč že videti, da učnim gospodarjem ni na tem ležeče, vzgojiti vajenca I v dobrega pomočnika, marveč si drže va- i jence le v toliko, da imajo ceneno delav-| no moč. Opozarja se osobito, da morajo vajenci mnogo predolgo čuti in da nimajo zadostnega počitka. Imen se noče imenovati, a naroča se, skrbeti, da dobi načelstvo točne podatke v konkretnih slučajih. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi načelnik občni zbor. Gostilničarska zadruga v Ljubljani je vložila na mestni magistrat protest proti dajanju obrtnih pravic, ki se izvršujejo v barakah. Ta vloga se glasi takole: Zvedelo se je, da je mestni magistrat dovolil M. K. staviti barako v Metelkovi ulici, da bi ondi začetkom prodajala razne jestvine, kasneje pa, kakor se povsod zgodi pivo, pokalice in druga okrepčila. V očigled temu, da je komaj nekaj korakov od tistega prostora gostilnica g. S., ki je vsemu ondotne-mii kupčujočemu občinstvu najbolj priročna, osobito pa tamošnjemu delavstvu južne železnice in z vsem oskrbljena, je podala zadruga na podlagi § L njenih pravil, proti temu dovoljenju protest iz sledečih razlogov: Predvsem se je čuditi, kako more mestni magistrat še vedno dovoljevati postavljanje tistih odljudnih, vsak okus kvarečih kolib po ljubljanskih ulicah, ko se že splošno trdi, da ni v nobenem mestu videti toliko barak kakor v Ljubljani. Stvarno pa je otvarjanje takih kolib brez vsake dejanske potrebe pri prebivalstvu, že obstoječim obrtnikom gostilničarjem pa v največjo škodo. Zadruga mora proti stavbi take kolibe v Metelkovi ulici najodločneje protestirati že radi tega, ker se je to dovolilo tik pred gostilno, katere imetnik bi bil neprimerno hudo prizadet s tem, da se takorekoč pred njegovimi vrati dovoli postaviti barako, kjer se bo vse to prodajalo, kar je sicer le visoko obdavčenemu koncesijoniranemu gostilničarju dovoljeno. Železničar ima svojo stalno službo in lahko z zaslužkom svojce preživi, zato mu torej ni treba še izpodrivati že obstoječe obrte, ki se vsled slabih razmer in časov itak že težko bore za obstoj. Za-j druga je že v več vlogah obširno razložila kvarljivost postopanja obrtne oblasti v zadevi dovoljevanja obratovališč po barakah. Tudi referentu občinskega sveta za obrtne zadeve se je podala tozadevna spomenica, a domneva se, da nima gostilničarska obrt nobenega pravega zastopnika pri referatih te stroke, sicer se ne bi vte-meljenih, z vsemi dokazili podprtih, dolgih in neprestanih pritožb take odlične obrtne korporacije smatralo le za izrodek prepo-tence ali prenasičenja dobrih odnošajev. Prepričana naj bo obrtna oblast, da kdor nima vzroka za pritožbe, se gotovo ne pritožuje, najmanj pa je gostilničarska zadruga tisti faktor, ki bi za vsako malenkost sitnaril. Ker se pa razmere le vedno slabšajo, upravičene pritožbe pa prezirajo, se bo obrtna oblast končno le prepričala, da slone prošnje in pritožbe zadruge na dejstvih, ki ogrožajo ne samo napredek, nego celo obstanek marsikaterega gostilničarja. Trgovec n. pr. trži s sto in sto predmeti, gostilničar le z nekaterimi, a še te se dovoljuje trgovcem razpečavati. Kako se more potem v takih razmerih procvit gostilničarskega obrta pričakovati. Kdor nima poleg gostilne še 'kakega drugega obrata, ta sploh ne shaja. Trgovec se lahko preživlja le s trgovino, največ gostilničarjev pa ne. Dovoljuje se baje radi socialnosti žel. uslužbencem barake in stojnice. Je lepo biti socialen, a ne na_ škodo drugih. Devize pustite mi moje in dajte mi še svoje pa ne priznavamo. Zastopnikom gostilničarstva v obrtnem svetu se bo pa moralo poklicati v spomin, da naj bodo ne le zastopniki stranke, marveč tudi s t a -n u. Slavni mestni magistrat se tedaj nujno prosi, da kot obrtna oblast že obstoječa gostilniška obratovanja proti nastanjenju takih barak in podobnih stojnic zavaruje. Pri že obstoječih stojničarjih, barakarjih, branjevcih in trgovcih pa da zadostno nadzorovati, da L ti ne bodo prodajali v odprtih steklenicah vina, 2. da ne bodo prodajali piva v steklenicah s patentnim zamaškom, 3. da se točenje piva, pokalic in dr. po branjarijah, stojnicah in barakah strogo zasleduje in kaznuje, ter slednjič, da se število teh barak in stojnic prične zmanjševati, nikakor pa ne dovoljuje novih in zategadelj event. že izdano dovoljenje za barako ali stojnico v Metelkovi ulici na podlagi §§ 13. in 18. obrtnega reda prekliče. Krčmarska in mesarska zadruga v Idriji. Pozor! Oni člani gostilničarske in mesarske zadruge v Idriji in okolici, ki dolgujejo zadružne pristojbine že od leta 1911. naprej, se tem potom zadnjič opozarjajo, da plačajo zadrugi zaostale pristojbine najkasneje v 14 dneh, sicer se jih bo upravnim potom izterjalo. To v blagohotno vednost, da ne bo zamere. — V Idriji, 1. majnika 1914. N a č e 1 n i š t v o. Resolucija zadruge gostilničarjev za sodni okraj Kranj. Gostilničarji kranjsko-sodnega okraja zbrani na tretjem rednem občnem zboru dne 28. marca 1914 prote- stirajo proti sklepu večine deželnega zbora glede uvedbe zvišanja deželnih doklad na užitnino. Protestno resolucijo utemeljujejo tako: Po današnjih razmerah in že par let sem nas uče izkušnje, da naš obrt hitro peša ter se čedalje bolj bliža propadu. •Zadnji čas pa nam obeta, da bo treba celo opustiti gostilničarski obrt. Gostilničar-stvo bo k 'temu primorano prvič vsled splošne draginje vseh živil, drugič vsled visokih vinskih cen, tretjič vsled denarne krize in kar je pa še najhujše vsled neprimerno visokih deželnih naklad, katere nam je krivično naložila deželnozborska večina v zadnjem zasedanju. Jako žalostno smo gledali tudi predložitev tega zakona v sankcijo, ki nas je tako hitro in popolnoma iznenadila. Obsojamo večino deželnih poslancev in njih delovanje v tem, da je zadelo najbolj naš stan, da naklada nove davke brezobzirno najbolj na naš obrt, pri katerem že itak nimamo več zaslužka in se že skoro nobena družina ne more preživljati le od tega zaslužka. Ravno tako obsojamo to delo iz stališča, da smo na deželi skoro največji davkoplačevalci, da obiramo po vinarjih deželi davke ob našem napornem obrtu, da smo deželi to, kot čebelarju čebelice, ki mu pridno v najmanjših množinah nabirajo med. Dalje obsojamo veliko krivico, da se nam in tudi našim družinam, poslom ne dovoli neobdavčenega, za družino prostega vina, do-čim vsi drugi stanovi lahko pijo popolnoma davka prosto vino. Marsikdo bi gotovo veliko lažje plačal nekoliko več davka kakor mi. Očividno se nam trga s temi nakladami vsak drug obrt ali kmetijstvo iz rok. Ob samo gostilničarskem obrtu in njegovem zaslužku pa je absolutno nemogoče živeti. Torej življenje imamo, ali dihati ne moremo. Vzemimo slučaj, da bo dobra vinska letina, da bodo cene zelo padle. Takrat bodo vsi drugi stanovi lahko še enkrat ceneje pili in nudili svojim družinam in poslom neobdavčeno vino. Gostilničarji bodo morali vsako kapljico za posle obdavčiti. Z ozirom na vse te razloge moramo kar najostreje obsojati nove naklade na užitnino, ki zadenejo najbolj naš obrt in ke r se nam s tem trga zadnji zaslužek iz rok ter nas žene v gotov gospodarski Propad. Gostilničarska zadruga za selško dolino v Železnikih. Vabilo na 3. redni občni zbor gostilničarske zadruge za selško dolino, ki se vrši v ponedeljek, dne 18. maja t. 1. popoldne ob 3. uri v prostorih gospoda Gabrijela Thalerja v Železnikih s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Letno poročilo o delovanju in o blagajni. 3. Računski zaključek. 4. Proračun za leto 1914. 5. Raznoterosti. — Načelstvo vabi vse člane, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Občni zbor gostilničarske zadruge v Zagorju ob Savi se je vršil dne 28. aprila 1914 v prostorih gospoda načelnika Albina Gerčarja v Zagorju. Navzočih je bilo 14 članov. Gospod načelnik otvori občni zbor in pozdravi navzoče, zlasti zadružnega inštruktorja gospoda komisarja Ste-sko. Od deželne zveze in obrtne oblasti se ni udeležil noben zastopnik. Prečita se nato zapisnik zadnjega občnega zbora, ki je bil brez ugovora sprejet. Nato poda načelnik poročilo o delovanju zadruge v letu 1913, iz katerega se vidi, da je imela zadruga v preteklem letu 1 redni občni zbor in 4 odborove seje. Število članov se je skrčilo od 69 na 67. Načelstvu zadruge so bile razen drugih dopisov predložene od obrtne oblasti 2 prošnji za razširjenje gostilniških koncesij, 2 za podelitev gostilniške koncesije in ena prošnja za podelitev koncesije za žganjetoč, da odda zadruga svoje mnenje. Odbor zadruge je bil le proti podelitvi ene nove gostilniške koncesije, druge prošnje je pa priporočal. Ovadbi sta se vložili dve, glede katerih pa c. kr. okrajno glavarstvo v Litiji ni naznanilo nobenega rezultata. Radi preureditve policijske ure, je načelstvo vložilo prošnjo na c. kr. okrajno glavarstvo, in sicer, da bi se policijska ura preuredila za. okoliš zadruge tako, da bi bila v letnem in zimskem času enako ob 12. ponoči. Ta prošnja se je vložila že meseca maja t. 1., o kateri pa tudi še do danes ni nikake rešitve. Protestnega shoda v Ljubljani dne 1. marca se je udeležilo 25 članov zadruge. Dne 15. marca t. I. je zadruga skupno z »Gospodarskim naprednim društvom v Zagorju« sklicala javen ljudski shod, na katerem je poročal državni in deželni poslanec gospod dr. Ravnihar iz Ljubljane. Ob tej priliki je bila podana primerna resolucija, za katero je bil napro-šen gospod Ravnihar, naj jo vloži na vsa pristojna mesta. K poročilu nima nihče nič pripomniti ter se vzame na znanje. Gosp. Alojzij Ašič poda nato kot pregledovalec računov poročilo o računskem zaključku za leto 1913. Premoženja prejšnjega leta je ostalo 401 K 68 vin.; vseh dohodkov leta 1913 je bilo 303 K 57 vin.; skupaj 705 kron 25 vin. Izdatki za leto 1913 pa znašajo 360 K 78 vin. Čisto premoženje koncem leta 1913 znaša 344 K 47 vin., kateri znesek je naložen v posojilnici v Zagorju. Gospod Ašič poroča, da je račune pregledal, s prilogami primerjal ter našel vse v redu. Zato predlaga, da se odobre, kar se brez ugovora izvrši. Pri sklepanju za naročitev »Gostilničarja« kot obvezno glasilo za vse člane zadruge, se oglasi k besedi zadružni inštruktor gospod komisar Steska, ki najtopljeje priporoča tako naročbo. Nadalje je obširneje razlagal pomen organizacij in zadružništva in kaj vse se da doseči potom teh. Nato priporoča še gospod načelnik obligatorično naročitev »gostilničarja« ter da predlog na glasovanje. Bil je soglasno sprejet. Letne doklade so določene na 3 K za leto 1914 za vsakega člana. Sklene se, da ima vsak član doklado do 30. junija t. 1. poravnati. Pri raznoterostih se razvije daljša debata glede točenja vina in piva v zaprtih steklenicah čez ulico in prodaje piva s strani trgovcev. Gospod načelnik pojasni, da se dela na to, da bi se ta prost obrt koncesi-joniral in da je načelstvo zadruge poslalo brzojavko na predsednika gospoda Penza k državnemu zborovanju v Solnograd, v kateri zahtevamo, naj se uporabijo vsa sredstva, da pride čim prej do naredbe, da bo prodaja piva v zaprtih steklenicah koncesijoniran obrt. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, se zahvali načelnik gospodu komisarju Steski in vsem zborovalcem za udeležbo ter zaključi ob pol 5. popoldne občni zbor. Najfinejše, zajamčeno naravno, iz pasterizirane smetane izdelano pristni, čisti, planinsko čvetlični CAJNO MASLO SIR Emendolski Groyski. Tilstinski, Edamski, Roquefort, Trapistovski, Gorgonsola. Nadalje skuto, jajca, kuhano maslo in maslo za kuhanje, pošilja vsak čas po najnižjih dnevnih cenah in poljubnih množinah zveza kranjskih mlekarn »Mlekarska zveza" v Ljubljani, Kranjsko. = trgovina s = trgovina z moko in deželnimi pridelki. sp ecerijskim blagom. * A A AAAA A A A A AAAA JSC fl K, ^ H H M H H H Velika pražarna za kavo in mlin za dišave z elektr. obratom. LJUBLJANA A. ŠARABON LJUBLJANA priporoča svojo novourejeno glavno zalogo ruLcLiain.i3]£:e TrocLe. Točna in solidna postrežba! Na drobno in na debelo! Zaloga brinja in sliv 2a žganjekuho. V najem se odda pod zelo ugodnimi pogoji s 1. julijem 1914 že nad 150 let stara ——— gostilna nasproti farne cerkve v Št. Jurju pri Kranju Tozadevna natančnejša pojasnila daje Ivan Graiser, zaloga vina, Primskovo pii Kranju. Obenem naznanjam, da imam v zalogi veliko množino raznovrstnih vin po znižanih cenah. Ivan Graiser, zaloga vina, Primskovo pri Kranju. VERJV10UTH-” vino najboljše kakovosti prodala po najnižji ceni tvrdka Br. Novakovič vinska trgovina v Ljubljani. po K 2*20 per 100 kg „ „ 2*— „ 100 „ „ „ 2-60 „ 100 „ „ „ 2-40 „ 100 „ „ „ 3-80 „ 100 „ Mirenski premog kosovnik . . . Mirenski premog orehovec. . . Šentjanški premog kosovnik . . Šentjanški premog orehovec . . Najfinejši češki premog kosovnik postavljen franko hiša v vsaki množini priporoča tvrdka Richter & Ko. Ljubljana, Trnovska ulica štev. 25. Odjemalci večjih množin primeren popust. Postrežba točna in solidna I 8—15 Pristne kranjske klobase razpošilja po 38 vinarjev komad v poštnih zavojih najmanj 5 kilogramov po povzetju Ivan Kos, mesar in gostilničar na Vrhniki. r DE DE=]E DEEE1E DE Pivovarna v Mengšu (iulius Stare) naznanja, da toči oD 15. sušca 1.1. naprej takozvano 1 pivo l orno ,,kozel" (Bockbier) v sodčltih in v stelcleriical i. - Naročila se sprejemajo v pivovarni v Mengšu in pri vseh njenih zalogah: Ljubljana, Metelkova ulica št. 19, Šiška, Borovnica, Cerklje na Gorenjskem, Dragomelj, Gameljne, Izlake, Javornik, Ježica, Kamnik, Kranj, Lesce, Medvode, Mokronog, Moravče, Motnik, Rudolfovo, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji in Št. Vid pri Zatifcni. J L ilL J G ■n—ni- JE j e Kleinoscheg- l Derby sec Tovariši! Tovaršice! Kupujte le pri tvrdkah, ki podpirajo in oglašajo v ..Gostilničarju**, v vašem glasilu. a Kraški teran L kakor tudi izvrstno belo vino prodaja ------ po dogovornih cenah--- Anton Černe, 39 8—6 posestnik in gostilničar Tomaj št. 10, p. Tomaj na Krasu. {Kolesarji! 3zšeljej * \ ■■■ : prvi slovenski cenik : domače tvrdke A. GOREČ Specialna trgovina s kolesi in deli. Ljubljana, 35 8 24 Marije Terezije cesta 14 (Novi svet. naspr. Kolizeja) priznano najboljših \ Proda se nova hiša z lepimi stanovanji in velikimi suhimi kletmi ter nekaj zemljišča, 3 minute od kolodvora ob glavni cesti. Istotam se proda tudi nova hišna oprava. Poizve se pri tvrdki M. Modic, Čitalnica, ŠiSka-Ljubljana. zdravilišče za notranje, kirurgične in ženske bolezni, bolniška oskrba sester križark. Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne. — Moderno opravljena Ront-genova soba. — Udobno urejeno kopališče z vsemi zdravilnimi pripomočki, Poljanska cesta 16. 36 8-24 Telefon št. 141. Samo 5 dni! Šemo 5 dni I Na [zahtevo se pošlje vsakomur zastonj y Edino pri ED. SMARDA potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 18 *=== dobiš ^veljavne vozne liste (šifkarte) == zq francosko linijo iz Havre v New York s: in iz Amerike nazaj v domovino. :: tisoče priznanj.^. Želodčna tinktura lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. 20 7-24 \ 1 1 CD ■"J to 4-* = JSSK 6. Pittnli. LHana. Štampllje vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd. ANTCN ČERNE graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij = LJUBLJANA = Šelenburgova ulica 1. Ceniki Iranke. Posredovalnica za službe gostilničarske zadruge v Ljubljani Marije Terezije cesta 61 posreduje brezplačno za vse službo iščoče v gostilničarskem obrtu. Gospodaril I* Ljubljane plačajo 60 vin., * deiele 1 K. Tovariši gostilničarji I Poslužujte se te ugodne 26 prilike I 7—24 E 3 P HT lVovodoielS TKI Kavarna »Central" je pridobila tudi v Ljubljani priljubljeni vzorni tambura&kl in vokalni zbor »JAVOR”. pggr- 5 dam. 2 gospoda. Prvi nastop v nedeljo, dne 1. marca 1914. Vso noč odprto! 16 8—24 Vstop prost! 3|V Hovodoiel! ~V1 S % 9 4 e fr 9 «K 9 N H i Zaloga stekla, porcelana in svetiljk Fr. Kolmann 11 v Ijubljani 7 M dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi izdatno znižane cene. S3V Si sf* n cvetlični salon Pod Trančo 2 vrtnarija Tržaška cesta 34,1 v Ljubljani.2 Najboljše ogrske salame, fino, sočno šunko (gnjat), kranjske klobase, prekajeno meso, slanino s papriko, najboljši pristni emendolski sir ter sladko čajno surovo maslo priporoča tvrdka 13 7—24 J. BUZZOLINI Ljubljana, Stritarjeva ulica. Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do največje množine po najnižji ceni. Vinska trgovina in restavracija Peter Stepič Spodnja Šiška štev. 256 priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. Telefon St. 262. 14 7-24 v6 jr N® priporočata svoja najboljša piva, kakor: © % \ O' JS> it / marčno carsko, vležano in bavarsko v sodcih in steklenicah. 27 7-24 Specijaliteta Reininghausovo dvojno sladno pivo „St. Peter“ v originalnih steklenicah. zastopstvo pivovarn nemil Telelon it. 93. V Ljubljani, Martinova cesta 28. Telefon it. 90. ^XXX XXX xxxx xxxx xxxxx; Pivovarna Goss priporoča svoje priznano priljubljene izdelke marčna, cesarska, vležana, eksportna in bavarska piva v sodčkih in steklenicah. fara Zastopnik: Fr. Sitar v Sp. Šiški. TryyTi(HY8Tmni(iixx v* ■*! ' ■fl -w •+! -»j ■+i ->• -H ■M -N ■*! •+) -w -H •* ■»; ’ ^ J/- ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ >|r '<- j. Zanki sinovi fvomica barv, lakov in firnežev = Ljubljana = priporoča 21 7—24 oljnate, suhe, emajlne in fasadne barve, firnež kranjski, laki, mavec (Gyps), olje za pode in stroje, karbolinej, čopiči itd. Ceniki zastonj. <- <- M. DE 3BE □■E 3BE Priporočamo svojim cenjenim :: tovarišem gostilničarjem izborno marčno, dvojnomarčno termalno in granatno PIVO 28 7—24 največje slovenske narodne tvrdke: Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani. = n EIBE ME EHS J Srečko Potnik : Vakuum parna destilacija : rastlinskih in sadnih cvetov v £jubljani, Slomškova ulica 27, priporoča cvete in kompozicije za izdelavo ruskega kumljevca, rastlinske grenčice, planinskega rasti, sladkega zganja, poprovega metovca, ruma za čaj, vermuta, drožnika, tropinovca, hru-ševca, jabolčnika, brcskvovca, pelinkovca, vanilije, želodčne grenčice, ja-neževca, sadn. groga, ruma-aroma itd. Razpošilja se v najmanjši količini pet vrst naenkrat za K 5'50, iz katerih se napravi 50 litrov različnega likerja. Večje množine znatno cenejše! 3 7—24 Gostilničarji! Pozor! 7-24 Predno kje drugje kupite ali naročite ali avtomat oglejte sl mojo veliko zalogo A. RASBERGER Sodna ulita št. 5, poteg c, kr. den. sodnije, zastopnik avstr, gramofonske družbe na Dunaju In drugih svetovnih tvrdk. Največja Izber gramofonskih plošč na Kranjskem. Ugodna zamenjava starih ploifi. Blago se odda na poljubno odplačevanje v malih obrokih. Edina strokovna delavnica za popravo vseh vrst gramofonov in godbenih avtomatov pod garancijo. Godbeni avtomat postavim na željo v vsako gostilno, tako da se sam plačuje. IA