PODILISTEK. v Einet Zaiokar. ,,Spomnite se me na svetih krajih v Jeruzalemu, iu jaz se Vas bora v Lurdu." ,,Pa še odpustke si hočeva donesti; jaz Vam iz Jeruzalema, Vi meni iz Lurda." To so bile zadnje besede, katere sera govoril z JožeJom Zalokarjem. In Zalokarja ni vec, iudi ni mos?el ostati pri besedi, ker je umrl pred odhodom slovenskih romarjev v Jeruzalem. A jaz se ga hočem spomniti, 6e mi da Bog milost, da dospem v Lurd, prositi hočem lurško Cudodelko, cla mu izpolni, česar Jo je prosil pred dvemi leti v Lurdu za svojo dušo. Zalokar je bil mož ,,Bož.je previdnosti", kakor se je sam rad imenoval. Le redki so med našim narodom možje, ki bi mu bili enaki. Bil je jeklen značaj, zvest svoji verski in narodni zastavi. Ko so okoli leta 1870 hoteli nekateri rodoljubi »osrečiti" naš narocl z liberalizmom in po taborih ropotati zoper cerkev in njene služabnike, jim Zalokar ni šel na limaniee. kakor marsikateri kraet. Na blanškem taboru pri Rajhenburgu stal je s svojim kaplanom g. Tombahom, na čelu kmetom, ki so ugnali v kozji rog narodne liberalce. Pred nekaterimi leti je romal v Rim m vrnivši se nazaj na. rajhenburškem kolodvoru zaklical: .,Zdaj, ko semvidelRim, naj mi še kedo zabavlja zoper vero, kar zaušnico dobi." In res, moralne zaušnice je dajal Zalokar vsakemu, ki se je drznil, v njegovi družbi napadati vero in duhovnike. Bil je zlasti velik Marijin častilec. Ce se ,je v njegovi prisotnosti govorilo. o Mariji, se mu je razveselil njegov obraz, v dokaz, da bije njegovo srce za Marijo. Tudi dejansko je storil veliko v proslavo in čast Marije. Bival je blizu prijazne Mariji- «e cerk\-e na GraŠki gori. Kot cerla-eni ključar je posebno skrbel za to cerkev. Da je z vsemi potrebščinarni dobro preskrbljena in da ima posebno le.nozvonenje, je zasluga Zalokarjeva. V tej cerkvi je večinoma sam stregel pri sv. mašah. O tej cerkvi je iioslal obširnejše porofiilo ,,Družbi sv. Mohorja", ki ,je bilo svoj cas tudi priobčeno. Zlasti ga je ljubezen do Marije gnala pred dvemi leti s slovenskimi romarji v Lurd, dasi je bil že starček in vrh tega toliko bolehen, da bi mu po izjavi zdravnika postala lahko ta pot smrtonosna. Naš Zalokar je bil prav brihtna slovenska glava. Cital je jako mnogo, zlasti je bil narofinik ,,Slovenskega Gospodarja" od njegovopn početkn. Tudi kat. pol. društvu .,Savi" je kumoval in ostal njen odbornik do smrti. Ko so se nemškutarji poeanjali nekdaj za razne mandate, in žal, ne vedno brez uspeha, se je Zalokar neustrašeno bojeval zoper nemškutarstvo, poučeval svoje sovrstnike in veliko pripomogel. da ,je nemSkutarstvo izginilo za vselej iz Posavja. Zalokar se je udeležil vsakega shoda Slovencev v sevniškem okraju. Večkrat je nastopil kot govornik ter z navdušenimi besedami zagovarjal naše verske in narodne svetinje. Zalokar je poleg svojega kmetovanja tržil z lesom. zlasti z orehovimi plohi. Kot losotržcu se mu je večkrat nudila prilika, *potovati v tuje kraje. Med drugimi kraji je videl tudi Dunaj, da celo pariz.. Posebno mu je ostnl Dunaj v verlnem spominn. Nek njegov odjemalec, žid, ga povabi tje. Bilo je okoli Velike noči, ko se odzove Zalokar vabilu in gre na Dunaj. Prijazni jud ga hoče kar najboljše pogostiti in mu ponuditi vse udobnosti njegovegii stanovanja. Najprvo ,ca pelje v svoje domačo kopališfe. Ko .je Zalokar sam v kopalni sobi, Sine mii v glavo misel, da potrebujejo judje pri svojih velikonoSnih obredih kristjanovo kri. Tako je slišal večkrat govoriti o judih. Kaj spaka, če sem ravno jaz priSel judom v past in bodo rabili mojo kri? Kjc me lažje umorijo, kakor v tej mali sobici? Ta misel mu ne gre ve6 iz glave in polotita se ga strah. in groza. Karne upa se v kopel, le malo si umije svoj obraz in čaka v trepetu, kaj bo prišlo. Ker se že dolgo mudi v kopalnici, pride ga iskat jud. Trepetaje sprejme žida, a se zopet potolaži, ko zapleda njegovo prijazno oblieje. Zdaj, ,ko ste se kopali, mu reče jaci, morate malo počivati in se zopet zagreti. Zato pojdite v to-le postelj. S strahom uboga Zalokar. A v postelji ga obdaja še večja groza, češ, tukaj me ta vražji jud še lažje umori. Kakor mora ga davi ta misel in nikdar ni v življenju prebil še toliko strahu, kakor v tej židovski postelji. Pa kako je kmalu razočaran, ko ga prijazni jud povabi  k bogato obloženi mizi, kjer se je oddahnil od svojega nepotrebnega strahu. V družbi je bil Zalokar zelo priljubljen. S svojimi dobrimi dovtipi — bil je šaljivec — in s svojimi narodnimi pcsmimi, katerih je znal na izobilje, je lcratkočasil marsikatero tovarišijo. Zato tudi Zalokar ni imel neprijateljev, tudi ne mecl svojimi političnimi nasprotniki. Zalokarja so čislali vsi, ki so poznali njegovo blago srce. To se je posebno videlo ob njegovem pogrebu, ko ga je spremljalo k zadnjemu počitku nebroj ljudstva m gospode in pet duhovnikov, dasiravno se je vrŠil pogreb v nedeljo. Zalokar je kaj rad romal, zlasti, kadar so Slovenci kam potovali. Gotovo je bil Zalokar med njirai. Njegova dolgoletna želja je bila, videti kraje, kjer je živel in trpel naS Zveličar. Zato se je z velikim veseljem priklopil letos jeruzalemskim romarjem in željno pričakoval trenotka, ko bodo odrinili Slovenci y sveto deželo. Na svojo visoko starost pri tem ni mislil, tudi ne na svojo težko bolezen, ki ga je v zadnjih časih položila že veCkrat na smrtno postelj. Pa božji previdnosti dopadlo je drugače. Teden pred odhodom Slovencev v Jeruzalem ga je poklicala na boljši kraj, gotovo v nebeški Jeruzalem.