Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 ; Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - a rt. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 45 (1033) Čedad, Četrtek, 23. novembra 2000 Telefon 0432/731190 {—^ kilometer V nebu luna plava Dolenje Bardo v petek, 1. decembra ob 20.30 Giovanni Coren Renzo Gariup Ada Tomasetig Kulturno društvo Rečan Drnovšek m predsednika slovenske vlade Slovenski parlament je v četrtek 16. novembra, na predlog predsednika države Milana Kučana, kot je bilo pričakovati, izvolil s prepričljivo večino Janeza Drnovska za novega predsednika vlade. Na tajnem glasovanju je zanj glasovalo 61 poslancev, 5 jih je bilo proti, 1 je bil vzdržan, opozicija SDS in Nove Slovenije, ki se je odločila za obstrukcijo, se ni udeležila glasovanja. Slovenski državni zbor je tako odločno podprl Drnovska dan po podpisu koalicijske pogodbe, ki je zelo zajetna, saj obsega 110 strani in predstavlja program vlade. Koalicijsko pogodbo so podpisali LDS, ZLSD, SLS/SKD in Desus. Drnovšek torej razpolaga z dvotretjinsko večino, saj lahko računa tudi na podporo Stranke mladih in dveh predstavnikov narodnih manjšin, kar bo vsekakor olajšalo delo pri vključevanju v Evropsko Unijo. V kratkem nagovoru po prisegi pred Državnim zborom se je DmovSek zahvalil za zaupanje, ki mu je bilo izkazano in obenem podčrtal, da se zaveda velike odgovornosti, ki mu je bila naložena. V kratkem, kot je sam napovedal, bo predsednik vlade predložil parlamentu tudi seznam ministrov. 2e sama struktura vlade, v kateri bo delovalo le 14 ministrov, napoveduje stabilnost vlade, imena ministrov, ki krožijo te dni v javnosti pa nakazujejo njeno visoko strokovnost. Naj povemo, da je Janez Drnovšek že četrtič man- Slovenski parlament je ponovno izrazil zaupanje Janezu Drnovšku datar in da je neprekinjeno vodil slovensko vlado, seveda v različnih koalicijah, osem let, od maja 1992. leta do 7. junija letos. Katastrofalen plaz pokopal sedem ljudi in odnesel pol vasi Log pod Mangrtom: žalost in uničenje Gornjo SoSko dolino je prejšnji teden prizadela nova katastrofa. S pobočja Mangr-ta se je dvakrat utrgal ogromen plaz in je v svojem uničujočem drvenju v dolino pobral gornji del vasi Log pod Mangrtom. V nesreči je izgubilo življenje sedem domačinov, pokrajina pa je po katastrofi dobila povsem drn-gačno podobo. Cesta na mednarodni mejni prelaz Predil je močno poškodovana in zaprta, zmanjkal pa je tudi cel ceste na Mangrtsko sedlo. V trenutku, ko pišemo, reševalci še niso uspeli odkopati vseh ponesrečencev. beri na strani 6 Stranke leve sredine so zaman predlagale popravke na videnski Pokrajini Ostra kritika novemu statutu Poleg Slovencev dokument zanemarja tudi številna druga pomembna področja Desnosredinska večina, ki upravlja vidensko Pokrajino, je z odobritvijo spornega novega statuta brez omembe Slovencev in Nemcev povzročila svojo lastno blamažo in v temeljnem dokumentu, ki je nekakšna "magna charta" Pokrajine, povsem izkrivila stvarnost Furlanije. Rezultat početja desnice je najnižja stopnja v delovanju pokrajinske uprave, ki je Slo v vsakem pogledu strmo navzdol, odkar je umrl njen predsednik Mel-zi. Tako so ocenili prejšnji teden sprejeti novi statut predstavniki levosredinske opozicije v videnskem pokrajinskem svetu, ki so 15. novembra sklicali tiskovno konferenco v palači Belgrado. Spregovorili so načelnik leve sredine in predstavnik Ljudske stranke Strizzolo, sveto- valec Demokratičnih socialistov Marinič, predstavnik levih demokratov Puntin ter predstavnik Demokratov in bivši videnski Zupan Barazza. (d.u.) beri na strani 4 ZDRAVA KRAVA g)/vv5l& Dibattito sulla 482 a Gorizia La vicenda dello statuto, votato recentemente dal Consiglio provinciale di Udine avrà sicuramente una eco anche nell’incontro, promosso dalla Provincia di Gorizia che avrà luogo oggi, giovedì 23, con inizio alle ore 17 nella sede della Provincia (Corso Italia, 55) a Gorizia. “Legge 482/99 - Norme in materia di tutela delle minoranze linguistiche storiche”, questo il tema del dibattito che la Provincia ha organizzato assieme alla Consulta provinciale per la comunità slovena in collabo-razione con l’Unione culturale economica slovena -SKGZ e la Confederazione delle organizzazioni slovene - SSO. Gli interventi introduttivi saranno tenuti da Rudi Pavšič, presidente della consulta, dal presidente Giorgio Brandolin, dal sindaco di Udine Sergio Cecotti e dal presidente del Bureau europeo per le lingue meno diffuse Bojan Brezigar, tutti e tre membri della commissione che ha elaborato il regolamento attuativo della legge che dovrebbe essere a-dottato proprio in questi giorni. Seguirà il dibattito, moderato dal presidente del Consiglio provinciale Stefano Pizzin. Četrtek, 26. novembra 2000 Sprejem ob našem jubileju Prejšnji teden je Minister za zunanje zadeve Lojze Peterle priredil v Ljubljani srečanje z našim uredništvom ob 50-letnici izhajanja Novega Matajurja. Na pogovoru in sprejemu je bil prisoten tudi državni sekretar Zorko Pelikan, načelnik Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naš časopis so zastopali odgovorna urednica Iole Namor, predsednik zadruge, ki Novi Matajur izdaja Miha Obit ter Daniela Lauretig, ki dela v redakciji časopisa najdlje, že 23 let. Sprejem ob 50-letnici našega časopisa '-fr J - |3L' ■ Minister Peterle je predstavnikom našega tednika čestital ob visokem jubileju, obenem je podčrtal vlogo in pomen Novega Matajurja za Slovence v Benečiji tako v preteklosti kot danes in to seveda najprej pri ohranjanju slovenskega jezika in narodne identitete. Beneški predstavniki so na srečanju spregovorili o sedanji stvarnosti v Benečiji, o načrtih časopisa pa tudi o skrbeh, povezanih z novo zakonodajo, ki se v Italiji snuje na področju založništva in postavlja pod vprašaj dosedanjo podporo. Pisnxo iz R Stojan Spetič enake popravke. Torej jih ni 1500, pač pa kvečjemu 800. In med temi je večina takih, ki jih lahko označimo za ”filoloske“, ker te- Konec tedna je bil dolgočasno deževen. Prijateljici smo v Lakotišče odpeljali črno mucko, Koprivi-co, pa nam je revica ušla. Zal bi mi bilo zanjo, če se ne vrne. Sicer pravijo, da imajo mačke sedem življenj! Da bi si pregnali otožnost sva se z ženo odpravila v Barnas, na kosilo z majhno družbo prijateljev. Med žlico kostanjeve in gobove juhe in kosom zajca v pečici, ki smo ga zalivali z domačo novo črnino, je beseda kajpak nanesla na usodo našega zaščitnega zakona. Solnica me je vprašala, kdaj predvidevam, da bo na dnevnem redu in če lahko pride poslušat. Tudi druge je zanimalo prisostvovati zadnjemu dejanju te dolge, predolge drame, ki ji ni videti konca, medtem ko so nasi živci napeti kakor strune. Potem so se v Rimu zbrali senatorji leve sredine z Amatom in Rutellijem. Predsednik vlade je povedal nekaj pametnih misli. Predvsem, da se morajo poslanci in senatorji leve sredine čutiti kot vojaki iste armade. Skratka, strnjeni in udarni. Kajti zakonodajne dobe, navzlic prigovarjanju desnice, še ni konec in marsikaj se da še narediti. Seveda, če bodo vsi prihajali na seje in se udeleževali glasovanj. Kaj pa naš zakon? Načelniki skupin Oljke se včasih o tem pogovarjajo polglasno, potrjujejo sprejeto obvezo, vendar jih skrbi predvsem tistih 1500 popravkov, s katerimi je desnica zgradila visok okop in objavila našim pravicam neusmiljeno vojno. No, tu je na potezi tudi sam predsednik senata Mancino, ki lahko mirne duše ugotovi to, kar je jasno že na prvi pogled. Tržačan Camber in Collino, furlanski senator Nacionalnega zavezništva, sta namreč predložila v bistvu meljijo le na ponavljanju istega pojma z drugačnimi besedami. Take ima predsednik enega izmed domov parlamenta vso pravico strniti na največ eno, dve inačici. Skratka, podobno kot v zbornici, bi potrditev našega zakona zahtevala kvečjemu 400 glasovanj, se pravi dva dni trdega dela. Je preveč? Mislim, da obstaja tudi druga pot, ki bi zadeve bistveno ne spremenila, v evropskem, okviru in v odnosih s sosednjo Slovenijo pa bi še povečalo ugled levosredinske vlade. Naj na zakon zahteva zaupnico. Tako bi z enim zamahom izničila vseh 1500 popravkov in bi obravnava trajala kvečjemu par ur, čas enega jutra, enega popoldneva. Priznam, da ideja ni zrasla samo na mojem zelniku. Podobno sem slišal razmišljati prijatelje iz vrst Ljudske stranke in Levih demokratov. In si mislim zakaj ne? Tako bi vlada in Oljka pridobila na en mah tudi zaupanje Slovencev, ki ga je obotavljanje zadnjih časov močno zamajalo. Unioni, un pnm passo Con la nascita delle tre Unioni comunali nelle valli del Natisone ha preso forma uno dei progetti politici più importanti per il futuro delle nostre valli. Lo sostengono i Democratici di sinistra delle Valli del Natisone che ritengono questa l’occasione per fornire ai cittadini servizi migliori a costi invariati. I Ds rivendicano inoltre l’impegno profuso al fine di favorire l’integrazione tra i comuni, ma allo stesso tempo denunciano il comportamento poco chiaro della Regione che non ha seguito la legge nazionale 265 che prevedeva che le Comunità montane assumessero il nuovo ruolo di Unione dei Comuni. Al contrario ha varato una legge con la quale incentivare le Unioni, destinando in un primo momento una maggiorazione contributiva del 30%, che poi è stato rivisto in “fino al 30%” e che poi si ridurrà in un 8 o 9% in più di entrate. I Ds esprimono perplessità per l’Unione tra Gri-macco e Drenchia dove, a causa dell’esiguo numero di abitanti, probabilmente le spese di gestione potrebbero superare il surplus contributivo previsto. Le tre Unioni, sostengono i DS, tuttavia non sono un traguardo, ma un punto di partenza per forme di integrazione ulteriore. Komisija je koristna in potrebna Ob izvolitvi novega slovenskega parlamenta in oblikovanju njegovih delovnih teles se je v Sloveniji pojavil tudi predlog, da bi v okviru reorganizacije in racionalizacije dela ukinili parlamentarno kKomisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vprašanje je v središču pozornosti. V sobotni številki ljubljanskega “Dela” so objavili nadvse zanimivo razmišljanje zamejskega kolumnista in našega sodelavca Aceta Mermolje, ki ga delno povzemamo. «V Italiji sta največji slovenski organizaciji, to je Slovenska kulturno-gospo-darska zveza in Svet slovenskih organizacij, poslali slovenskim političnim in institucionalnim predstavnikom pismo, kjer označujeta možnost odprave parlamentarne komisije kot “omaloževalni odnos do slovenskih manjšin”», razmišlja Mermolja. Nato predstavlja argumente, “vsebinske in racionalne in ne le lobijsko parcialne”, v prid ohranitve omenjene komisije. «a) Ustanovitev organa, kot je komisija, je na podlagi ustave RS leta 1996 sprejel Državni zbor v okviru Resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah. Parlament in od njega izvoljena vlada sta suverena in se lahko premislita. Vendar bi naglasil, da sodi imenovana Resolucija v območje narodne identitete in torej primarnih nacionalnih interesov. Slovenci v zamejstvu in po svetu so konstitutivni del naroda, kljub temu, da živijo izven državnih mej. b) Ukinitev komisije bi pomenila znižanje ravni odnosov slovenske države do slovenskih manjšin v sosednjih državah in do Slovencev po svetu. Eno je namreč vladno telo, kot je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, drugo je Komisija kot izraz Državnega zbora. Raven bi Slovenija znižala, ko se bo verjetno v Italiji že prihodnjo pomlad uresničil zakon, ki bo omogočil, da bodo Italijani po svetu izvolili 12 poslancev in 6 senatorjev. Govori se in piše, da bodo Italijani v Istri morda izvolili enega poslanca v italijanski parlament in v tem smislu se v Trstu že čutijo “manevri”. V okviru evropeizacije, evra in globalizacije Italija institucionalno viša skrb za italijanske manjšine in Italijane po svetu. To je razumljivo, saj na globalnem trgu zmaguje, kdor ima jasne načrte, čvrsto jedro in dolge tipalke. c) Parlamentarno komisijo sestavljajo vse stranke, ki so prisotne v Državnem zboru, kar pomeni jamstvo za državniški odnos do slovenskih manjšin. Slovenska politika je po osamosvojitvi storila hudo napako, ko je v že napeto ozračje v Furlani-ji-Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem “uvozila” domače politične zdrahe in vodila do manjšin, tudi preko Urada, izrazito strankarsko politiko. Takrat smo z umazanim perilom, ki ga ni manjkalo, pognali skozi okno še kako zdravo dete ali vsaj zarodek in to predvsem v gospodarstvu. Pozneje je prišlo do drugačne politike, ki danes v Italiji omogoča plodno sodelovanje med krovnima SKGZ in SSO. Vode so se umirile tudi po zaslugi parlamentarne komisije in samega Urada. č) Resnici na ljubo v Italiji manjšinsko vprašanje še ni rešeno, kot niso rešena vsa odprta vprašanja med Slovenijo in Italijo». Na podlagi teh in drugih elementov Mermolja ugotavlja, da je lahko «ohranjanje dosedanjih odnosov do slovenskih manjšin v soseščinah in celo njihovo izboljšanje za Slovenijo donosna strateška poteza». La quarta volta di Drnovšek Il leader del partito di maggioranza relativa (LDS) Janez Drnovšek ha ricevuto dal Presidente della repubblica Milan Kučan il mandato per costituire il nuovo governo. Giovedì scorso si è presentato davanti al parlamento che lo ha votato a grande maggioranza: 61 i voti a favore, 5 contrari, 1 astenuto. Non hanno partecipato al voto i parlamentari di SDS e N-Si. Questa è la quarta volta di Janez Drnovšek che ha governato ininterrottamente la Slovenia dal maggio 1992 al E quarto governo Drnovšek 7 giugno del 2000. Ma sulla stampa slovena si legge che la sua è una presidenza a tempo. Tra due anni quando scadrà il mandato di Kučan probabilmente darà le dimissioni e si presenterà candidato alle presidenziali. Maggioranza stabile L’elezione dei premier Drnovšek poggia su un accordo di coalizione - un vero e proprio libro di ben 110 pagine - sottoscritto da liberal-democratici (LDS), Lista associata (ZLSD), partito po- plare (SKD/SLS), partito dei pensionati (Desus) e dei giovani (SMS) .In breve il presidente del consiglio dovrà presentare al vaglio del parlamento la lista dei ministri. Con la legge appena votata il governo avrà 14 ministri. Buon compleanno L’arcivescovo Alojzji Šuštar, che è stato a capo della diocesi di Lubiana per 17 anni e si è poi ritirato nell’Istituto di S. Stanislao, ha festeggiato i suoi 80 anni. É stato un “modello di saggez- za, tolleranza e bontà nei rapporti con la gente e diplomatico con il potere” ha scritto di lui il quotidiano Deio che ha sottolineato anche il ruolo della Chiesa slovena nel processo di indipendenza e riconoscimento internazionale del paese. Eroina a pacchi Giorni fa la polizia slovena ha scoperto un carico record di eroina. In un container del porto di Capodistria sarebbero stati scoperti oltre 200 kilogrammi di eroina. L’operazione, che vede la collaborazione di investigato-ri di diversi paesi, è condotta da quella stessa equipe che in luglio aveva sequestrato un carico di 164 kilogrammi di eroina. Quanti studenti? Gli studenti dell’università di Lubiana nell’anno in corso sono 44.228, in quella di Maribor 17.739, in istituti universitari 4101, in istituti u-niversitari di indirizzo tecnico 4581. In totale gli studenti uni- versitari sono 70.649 (68.645 l’anno scorso) pari a uno ogni 9 cittadini attivi. Fondi sbloccati A Sarajevo si è tenuto nei giorni scorsi un vertice dei governatori delle banche dei paesi della ex Jugoslavia. Kostunica ed il nuovo potere di Belgrado, stretti nella pesante crisi economica, hanno rinunciato a considerarsi gli unici eredi della Repubblica federativa jugoslava. Sarà possibile dunque procedere alla divisione dei beni dell’ex Banca centrale (NBJ), il cui patrimonio è valutato in 400 milioni di dollari. četrtek, 23. novembra 2000 Stazione Topolò anche a Firenze Si parlerà di Topolò e della sua Postaja, oggi giovedì 23 novembre, a Firenze durante il “Forum per il paesaggio sonoro”. La manifestazione raccoglierà i contributi di ricercatori sonori di diversi Paesi, attraverso ascolti e proiezioni video. Proprio il video “Percorsi e Permanenze - Stazione di Topolò 1999”, di Martina Kafol, verrà presentato nella sede del Centro d’Arte Spaziotempo di Piazza Peruzzi. A conferma dell’importanza della Postaja nella “geografia” dello studio del paesaggio sonoro, verranno proiettati anche “Atlantico” di Francesco Michi, girato tra Topolò e Grado nel 1999 e opere di Stephan Wunderlich e Anton Roca, reduci dall’edizione 2000 della Stazione. Prvi zamejski video natečaj Fotokrožek Foto Trst 80 v sodelovanju z deželnim sedežem RAI prireja 1. Zamejski video natečaj, ki je posvečen slovenskima snemalcema Saši Ota in Miranu Hrovatinu. Tema je prosta, vsi ljubitelji videosnemanja se natečaja lahko udeležijo z največ dvema videofilmoma* posnetki pa naj trajajo najmanj 5 in največ 10 minut. Posneta dela je treba oddati v Tržaški knjigarni (Ul. Sv. Frančiška 20) do 10. januarja. Najboljše tri filme po oceni strokovne režije bodo nagradili s pokali in denarnimi nagradami. Za 1. nagrado je razpisanih 1 milijon lir, 2. nagrada 500.000, tretja pa 300.000. Predvajanje in nagrajevanje videofilmov bo 26. januarja 2001, ob 20.30 uri v Gregorčičevi dvorani. Na zborovski reviji zapele tudi Beneške korenine V Gorici 42. Cecilijanka Tudi mlada beneška pevska skupina “Beneške korenine” je v soboto zvečer sodelovala na letošnji Cecilijanki, tradicionalni S. Pietro ai Natisone BeneSka galerija mostra etnografica Il giocattolo nel tempo orario: lunedì, mercoledì 10-12, martedì, giovedì, venerdì, sabato 17-19 (scuole su prenotazione) reviji pevskih zborov, ki je tokrat potekala že 42. leto. Prireja jo Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in se odvija v dveh sklopih, v soboto in nedeljo. Kulturni center Bratuž je bil na obeh koncertih polno zaseden. Ob domačih pevskih zborih in predstavnikih Zveze slovenskih kulturnih društev, je kot običajno sodelovalo tudi več zborov iz tržaške in videmske pokrajine ter s Koroške in Slovenije. V soboto je nastopilo enajst zborov, v nedeljo pa devet. L’Inquisizione nella Slavia La normalizzazione 3 Capitolo II Faustino Nazzi Pre Andrea ha frequentato la scuola a Salisburgo Per 10 anni presso docenti laici e cattolici; è prete da 15 anni; ha esercitato a Graz poi a S. Pietro(7). La vicenda si conclude con u-na salutare penitenza per tutti e quattro: i preti Giovanni e Andrea sospesi a ttivinis per un mese; ogni Venerdì di quel mese digiuno in pane ed acqua; recitare «flexis genibus» i sette salmi penitenziali e le spese prò rata parte. Per Simo-ne e sua moglie stare per due domeniche di seguito «genuflexi ad portas eccle-siae in loco S. Petri cum candela accensa» e alla fine della messa il prete li introduca e li disponga genuflessi all’altare di fronte al popolo e ne dichiari il motivo della penitenza «ut caeteri ad sui exemplum bene vivere discant» e digiunino il venerdì per un mese intero e saldino le spese di competenza(8). Questo modo di dare l’esempio per amore o per forza denunziava l’inconsi- stenza del valore proposto: nessun bene è tale se non è libero e la gente aveva ben altro a cui pensare. (7) Questo sacerdote doveva essere figlio di grossi proprietari, anche se oriundi dall’insignificante villaggetto di Spignon. Tale toponimo potrebbe risalire alla voce germanica: «Spehòn» = ‘spiare (C. A. Mastrelli, L’elemento germanico nella toponomastica germanica toscana dell'alto medioevo, in Atti del 5° Congresso Intemazionale di studi sull’Alto Medioevo: «Lucca e la Tuscia nell’Alto Medioevo», 1973, p. 647. Frau lo vorrebbe derivato dal latino «spinus», con allusione alla forma appuntita del monte: Dizionario Toponomastico Friuli Venezia-Giulia, 1978. La vicina chiesetta di S. Spirito, collocata in luogo strategico, «nelle vicinanze del passo che collega la Valle del Natisone con la conca di Torneano» (B. Zuanella, Toponomastica delle Valli del Natisone, in «Dom», febbraio 1984), ma, noi aggiungiamo, con il castello di Sof-furmbergo, richiama la sua origine longobarda). La possibilità di studi così sofisticati, nonostante il suo cognome sloveno, richiama per logica un’ascendenza longobarda della famiglia, magari per matrimonio misto, insieme all’insediamento (Cfr. Donazione di re Berengario al diacono Felice d’Antro dell’888: «Casale Pungulinus et Raynaldi-nus», pur non essendo identificabili, risalgono ad una popolazione longobarda). Per quanto abbia scorso documenti precedenti al ‘500, non sono riuscito a rintracciare, quali consorti nelle Valli e nel Tolminotto, alcun ceppo proprietario o nobiliare di origine slovena. Ciò indica all’evidenza un solo fatto: quando i patriarchi, alle soglie del mille, si sono orientati ad intensificare la produttività del loro territorio, hanno concesso in feudo le proprietà demaniali, significate dalle varie gastaldie, capitanati, comitati ecc. ai vari soggetti e-spressione del potere politico e amministrativo. Accanto alle famiglie di antico ceppo feudale, si sono aggiunti i ministeriali che accompagnavano i singoli patriarchi, sia tedeschi che italiani. Mi piace qui richiamare il doc. di erezione della chiesa di Luico-Lovith: «Licentiam fun-dandi ecclesiam s. Barbare in Gastaldia Antri supra Civitatem contrate Gastaldie Antri», considerata prima da ser Francesco Nicoletti, che la riporta nel cartolare di S. Pietro al Nat. (ACC, Atti 1400-1700), poi dal T. Venuti come riferita alla «ricostruzione della chiesa di S. Pie- tro nel 1499» (Chiese e Chiesette votive del Capitolo di Santa Maria di Cividale, in Gli ottocento anni della bolla del 24 novembre 1192 di Celestino 111, 1995, p. 65). In realtà nella licenza si parla di «fundandi, fa-bricandi et construendi», non «restaurandi, ampliandi etc.». La chiesa di S.Pietro d’Azzida esisteva fin dal 1192 e, secondo il costume antico, non era possibile ignorarla, quasi fosse scomparsa o sostituita di sana pianta. La «contrata Gastaldie Antri» si estendeva a tutte le Valli del Natisone, con particolare riferimento ai valichi alpini. Luico rimarrà sotto lo Stato Veneto fino all’arrivo di Napoleone. (8) Le “strepitose” sceneggiate hanno un senso solo se rapportate alla distanza abissale tra autorità e popolazioni per disposizioni a loro volta del tutto stravaganti, mai prima d’ailora recepite come di alcun peso o significato. Questo è un modello di shock pubblicitario per sfondare crani corazzati. — Kultura ———— Zanimiva razstava igrač v Beneški galeriji v Spetru Kako smo se igrali v dvajsetem stoletju V ponedeljek je bila v prostorih Beneške galerije v Spetru otvoritev razstave igrač iz dvajsetega stoletja, ki jo je postavil Sklad Mitja Cuk v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem iz Ljubljane in Zavodom za slovensko izobraževanje iz Spetra. Otvoritev so popestrili otroci drugega razreda dvojezične Sole, ki so prisrčno zapeli pod vodstvom Davida Klodiča. Bili so pa tudi prvi navdušeni obiskovalci razstave, ki prikazuje res zanimiv izbor igrač, ki so nekoč bile v veselje danes že starejšim generacijam. Da gre za nevsakdanjo razstavo, z igračami, ki imajo danes že zgodovinsko vrednost, je v uvodnem pozdravu dejala predsednica Društva beneških umetnikov Donatella Ruttar. Spetrska županja Bruna Dorbolò je na otvoritvi upravičeno rekla, da bo razstava zanimala otroke, pa tudi odrasle, ki jim bo priklicala marsikateri lep spomin iz otroštva. O pobudi se je pohvalno izrazil tudi ravnatelj špetrksih Sol Dino Tropina, ki je v okviru Šolske avtonomije poudaril potrebo po izvenšolskih, za otroke prav tako koristnih dejavnostih. Ravnateljica dvojezične šole Živa Gruden je Povedala, da je z veseljem sprejela ponudbo za razstavo s strani Sklada Mitja Cuk, s katerim dvojezična šola uspeSno razvija sodelovanje tudi pri drugih dejavnostih. Od predstavnice sklada Le autorità presenti alla vernice della mostra. Sotto i bambini della seconda elementare bilingue Jelke Cvelbar so otroci zvedeli, da se organizacija imenuje po nesrečnem openskem fantku Mitji Cuku, v spomin na katerega sklad nudi pomoč številnim prizadetim otrokom. O razstavi je spregovorila predstavnica Etnografskega muzeja iz Ljubljane Tanja Tomažič. Muzej je bil po njenih besedah počaščen, da je lahko tudi v Spetru postavil del svoje bogate zbirke, iz katere je razvidno, s čim vse so se otroci igrali v različnih obdobjih dvajsetega stoletja. Tako bo lahko obiskovalec na razstavi naSel najbolj vsakdanje, doma narejene igrače, lesene konjičke in gugalnice, pa tu- di avtomobile, punčke in plišaste medvedke, ki so bili že znak določenega blagostanja in naraščajoče potrošniške družbe. Razstava bo v prostorih Beneške galerije odprta do 9. decembra in sicer ob ponedeljkih in sredah od 10. do 12. ure in ob torkih, četrtkih, petkih in sobotah od 17. do 19. ure. (du) četrtek, 23. novembra 2000 4 Osemdeset let od podpisa v Rapallu Kako so Slovenci in Hrvatje prišli pod Italijo Minilo je točno osemdeset let od podpisa Rapalske pogodbe, s katero je leta 1920 prišlo pod Italijo kakih 300.000 Slovencev (Beneški Slovenci so prišli pod italijo s plebiscitom 2e leta 1866). Podpis pogodbe, ki sta jo v ligurskem mestecu Rapallu sklenili Italija in tedanja Kraljevina Sr- bov, Hrvatov in Slovencev, je bil posledica mednarodnih odnosov po koncu prve svetovne vojne, v kateri je razpadla Avstroogrska monarhija. Usoda slovenskega Primorja se je pisala 2e leta prej, točneje leta 1915, ko so sile antante s tajnim londonskim paktom obljubile Italiji velika ozemlja, če bo v vojni prešla na njihovo stran in zapustila dotedanja zaveznika Avstroogrsko in Nemčijo. Londonski pakt je predvideval, da Italija po končani vojni dobi za nagrado Trentino, Južno Tirolsko, Goriško, Tržaško, Kanalsko dolino, del Notranjske, Istro, osrednjo Dalmacijo in Kvarnerske ter dalmatinske otoke. V skladu s tajnim paktom je italijanska vojska v zadnjih dneh vojne, ko je bila Avstroogrska že poražena, začela z zasedbo slovenskega ozemlja. Italijanski vojaki so prišli do Logatca in tako de facto zasedli obljubljeno jim ozemlje, zasedba pa je bila pozneje potrjena s pogodbo v Rapallu. Tako je vojaška okupacija s strani Italije trajala dve leti, dokler ni bil sklenjen sporazum. Na mirovni konferenci v Parizu je sicer prišlo do pogajanj, na katerih je Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev zahtevala pravičnejšo mejo po etničnem ključu, vendar se nova država južnih Slovanov, ki je nastala po razpadu Avstroo-grske, ni uspela enakopravno pogovarjati z močno zahodno sosedo, ki je od zaveznikov terjala nagrado za sodelovanje z njimi. Za Slovence in Hrvate je pogodba v Rapallu pomenila začetek preko dveh desetletij raznarodovanja, saj Italija še preden je nastopil fašizem formalno ni priznala nikakršnih narodnih pravic prebivalstvu, ki je bilo na zasedenem ozemlju skoraj v celoti slovensko ali hrvaško. Fašizem je potem raznarodovalno politiko z nasiljem pripeljal do vrhunca, dokler ni bil v drugi svetovni vojni poražen, Primorska pa je pripadla Jugoslaviji. ZELENI / LISTI Ace Mermolja Skopuh varuje skrinjo... V goriškem Kulturnem domu smo si lahko ogledali Molièrovega Skopuha, ki ga je režiral Vito Taufer. Predstava je prišla v Gorico na povabilo SSG, uprizorilo jo je Prešernovo gledališče iz Kranja. O delu sem napisal oceno v Primorskem dnevniku, za Matajur pa bi dodal nekaj svobodnejših besed. Taufer in sodelavci so Skopuha predelali in ga priredili. Igralci so govorili v stiliziranem gorenjskem narečju in nekateri primorski gledalci so imeli težave z razumevanjem, kot bi jih imeli Gorenjci, ko bi Goričani govorili po “njihovo”. Bistvo priredbe pa ni bilo v tem. Svojega gorenjskega Skopuha je namreč režiser Taufer postavil na oder tako, da je dejanski protagonist vse igre zaklad. Skopuh varuje svojo skrinjo z zlatniki. Ne zanima ga nič drugega kot kup. Za denar omalovažuje in o-drinja sinove, odklanja vsa čustva in vse pametne nasvete. Njega zanima le eno: denar. Predstava ima srečni konec le takrat, ko Skopuhu vrnejo zaklad in ko mu uspe, da ob poroki sina in hčerke zasluži. Torej: v-se, prav vse, se vrti okoli skrinje z denarjem, ki jo Skopuh brani z vsemi močmi in preprečuje, da bi se kup zmanjšal. V tem je k-ranjski Skopuh vesoljen. Z-godbo o “denarju”, ki je sveta vladar, smo že videli in slišali. Taufer pa je vse tako naštimal, da smo gledalci sočustvovali s Skopuhom in smo bili veseli, ko je srečen igral nad svojim zakladom harmoniko, v ozadju pa se je odvijala svatba. Skratka, Skopuha nismo dojeli kot povsem negativno osebo, nasprotno... Konec koncev j se sodobno življenje vrti : okoli “kupov” denarja in ti pogojujejo bistvene od- \ ločitve. Tudi ta prekleti dež, ki pada, je po svoje posledica j kupa, ki se kopiči celo na , škodo narave. Posledica kupa so nore krave, ki so postale mesojede, ker je mesnata krma cenejša. In marsikateri sum pri uporabi biotehnoloških odkritij se pojavlja zato, ker se bojimo, kaj bo profit naredil s človekom in njegovimi celicami. Zaradi kupa nam-reč maličimo naravo, sekamo gozdove in zalivamo s cementom področja, ki tega ne prenesejo. Da ne govorimo o tem, kako pleše okoli zaklada politika! Ob Molièrovem Skopuhu smo se smejali. Vendar je bila v predstavi nevesela nota. Ob koncu predstave v resnici niso zmagala čustva ali razum. Zmagala sta kup in Skopuh, ki je zak-raljeval nad sceno kot kak bankir! Ko bi kup ponovil in zakoličil tako prepričljivo zmago tudi v našem stvarnem življenju, bi žalostno igrali nad zemljo, ki jo ■ je poplavil dež. Pod zadnjico pa bi se nam kup denarja spreminjal v golido za hlevom... Za Slovence ni prostora v pokrajinskem statutu lanska, slovenska in nemška skupnost pa v tem okviru predstavljajo bogastvo in stvarnost, ki je vsem pred očmi. V tem smislu je leva sredina predlagala popravke, a je naletela na popoln prezir in aroganten odnos večine, ki ni hotela o tem nič slišati. Svetovalec Puntin je de- snosredinsko koalicijo na Pokrajini ocenil kot nekulturno in konservativno zmes, kjer se je Severna liga popolnoma podredila desničarskim stališčem Pola svoboščin. In to v brk vsem njenim donečim proglasom o federalizmu in spoštovanju kulturnih značilnosti dežele. Marinič je spomnil na pomembne korake, ki jih je naredil pokojni predsednik Melzi s podpisom čezmejne listine o "najboljših sosedih" kot prve stopnje na poti k viziji evroregije treh sosednjih dežel. Marinič je v svojih (zavrnjenih) popravkih k statutu predlagal tudi večjezično poimenovanje krajev. Smisel predlaganih dopolnil je bil predvsem v priznavanju večkulturne stvarnosti pokrajine, takšne kakršna dejansko je in v duhu sprejetega zakona o jezikovnih skupnostih. "V tem dejanju desnosredinske večine ni nikakr- šne pozabljivosti, pač pa gre za točno opredeljeno politično dejanje, ki je obenem izraz politične impotence te večine", je dejal bivši videnski Zupan Ba-razza. "Lahko bi imeli pestro barvno sliko naše pokrajine, tako pa imamo le siv in nepregleden zmazek". Statut je na tiskovni konferenci poleg kritike glede Slovencev doživel še celo vrsto kritičnih ocen. Kajti večina je zavrnila tudi predloge leve sredine glede gospodarskih izbir, pomembnih strateških usmeritev Pokrajine, glede transparence in delovanja Corso P. D’Aquileia, 12 - CIVIDALE DEL FRIULI (UD) Tel. 0432/732294 - fax 0432/730061 Viale Venezia Giulia, 17 - CORMONS (GO) Tel. 0481/639387 - fax 0481/629507 www.immobiliareducale.it Proposte in vendita: TOGLIAMO (Torreano) nuova quadrifamiliare, appartamenti tricamere biservizi; giardino proprietà, pagamento dilazionato. TARCENTO centro, nuovi appartamenti bicamere in corso di ultimazione, finiture personalizzabili, L. 170 milioni. CIVIDALE loc. “al Gallo", nuovi bicamere e tricamere, biservizio, giardino proprietà, doppio garage. CIVIDALE zona centrale, trifamiliare in ristrutturazione, mansarda bicamere, garage e posto auto, CIVIDALE zona centrale, spazioso bicamere termoautonomo in ottime condizioni. CIVIDALE centro storico, nuova ristrutturazione, ampio appartamento bicamere soppalcato, possibilità garage. TOGLIANO (Torreano) in ottimo contesto villette in bifamiliare di nuova costruzione, pagamento dilazionato, L. 320 milioni. S. LEONARDO terreno edificatele di circa 600 mq., buona posizione, L. 30 milioni. CIVIDALE Centro storico, nuovissima ristrutturazione, negozi e uffici di varie metrature. CIVIDALE Centro storico, cedesi avviata attività abbigliamento intimo, trattative riservate. CIVIDALESE lotti di terreno edificatoli urbanizzati di varie metrature. PREPOTTO (Castelmonte), casa riattata su due piani con ampio scoperto. CORMONS zona centrale, recente ampio bicamere termoautonomo. CIVIDALE cedesi awitaissimo bar-caffé, trattative riservate. CIVIDALE cedesi centralissimo bar-osteria, trattative riservate. Proposte in affitto: CIVIDALE centro ufficio di 180 mq. circa in zona con buona viabilità. CIVIDALE centro nuovi negozi e uffici di varie superi«. CORMONS zona centrale negozio-ufficio circa 100 mq., vetrinato. Cerchiamo per ns. clienti rustici anche da riattare nette Valli del Natison, Colli Orientali e Collio. upravnega aparata. Med drugim je bilo število odbornikov od sedanjih pet povsem neupravičeno podvojeno. Vsekakor je metoda pri sprejetju statuta več kot jasen znak, kaj se lahko zgodi, če bo desnica zmagala tudi na političnih volitvah. Na tiskovni konferenci je bilo več predstavnikov Slovencev videnske pokrajine. Jole Namor in Giorgio Bankič sta predstavnikom leve sredine posredovala o statutu skupno kritično stališče SKGZ in SSO Namorjeva je prinesla s seboj izvod zajetne publikacije aktov videnske konference o manjšinah, ki jo je leta 1978 organizirala Videnška Pokrajina in v kateri je prisotnost Slovencev izdatno dokumentirana. ( D.U.) s prve strani Pokojni predsednik Melzi je bil med tiskovno konferenco večkrat omenjen kot osebnost, ki s svojimi širokimi pogledi ne bi dopustila tako nespametnega početja, pa čeprav je predsedoval desno sredinski upravi. Strizzolo je o statutu pokrajine dejal, da bi moral biti močan signal o tem, da se Furlanija zaveda velikih možnosti, ki jih ima zaradi svojega privilegiranega ge-ostrateškega položaja. Fur- četrtek, 23. novembra 2000 ricordi di Adolfo Londero, che per 25 anni è stato direttore didattico di Cividale 1 miei anni nelle scuole delle Valli” Originario di Gemona, ha vissuto l’infanzia a Tolmino - Nel 1959 arriva il primo incarico “C’erano quaranta scuole, ne sono rimaste quattro” - Il giudizio sull’esperienza bilingue E chi non l’ha conosciuto? Generazioni di alunni tono passate sui banchi delle scuole delle Valli del Na-tisone e del Cividalese e hanno incontrato il suo sguardo attento. Adolfo Londero, 72 anni, per 25 è stato titolare o reggente della direzione didattica di Cividale su 35 di servizio. Alle spalle ha anche 12 anni di insegnamento. Da cinque è in pensione, ma non per questo ha smesso di interessarsi di scuola: presiede la sezione di Cividale dell’Università della Terza età. La sua è una storia quasi da romanzo. Originario di Gemona, ha vissuto l’infanzia a Tolmino, a quel tempo sotto l’Italia. Lì ha passato anche gran parte degli anni del secondo conflitto mondiale, fino a pochi giorni prima della firma dell’armistizio. Un fratello interprete a-veva avvertito in tempo la famiglia, che aveva raggiunto Campeglio. Da tempo vive a Cividale. “Nel 1959 -ricorda Londero - c’erano nelle Valli circa quaranta scuole, si andava da Gore-gnavas a Drenchia, dopo 35 anni ne sono rimaste quatto). L’entusiasmo che avevo allora è stato rattristato, quando sono andato in pensione, dal vedere questo territorio così spopolato. Le cause? Ho sempre detto: non possiamo permettere che si costruiscano industrie, ma se a fondovalle si fosse data la possibilità di costruire, a quel tempo, delie piccole aziende artigiana- li. l’esodo forse si poteva arginare. Negli anni Sessanta, quando seguivo anche le scuole di Manzano, trovavo là bambini con cognomi delle Valli. La patria c’è dove c’è il lavoro. Oggi forse è diverso, i giovani ti raccontano che hanno la macchina, non costa loro niente andare A sinistra Adolfo Londero. Sotto, l’ex scuola di San Volfango Volfango, ad esempio, arrivavano da Rucchin, Scale, Clabuzzaro. Anche a Clodig venivano da Peternel, Podla-ch, anche attraversando i sentieri. E le scuole non avevano riscaldamento, allora, c’era la classica stufa a legna. Ma tutto questo è stato un fenomeno che ha riguardato tutta la montagna, non solo le Valli. Quello che le ha contraddistinte, però, è stata la scuola bilingue. Un a lavorare a Udine o a Manzano. Ai miei tempi c’erano cinque macchine che salivano ai paesi di montagna, e cinquanta che scendevano”. Chiedo a Londero come erano i bambini delle Valli che ha conosciuto. “Erano tutti intelligenti e riconoscenti. Una volta a Montefosca dissi agli alunni della scuola che avrei portato loro dei libri, e quando mi hanno visto tornare mi hanno chiesto: ci ha portato i libri? I bambini, ma anche gli insegnanti, erano abituati ai sacrifici. Parlo degli anni Sessanta, quando l’asfalto arrivava fino a Zamir”. C’erano bambini che si facevano chilometri a piedi... “Sì - dice Londero - alla scuola di S. Al Ristori la Giornata sui diritti del fanciullo Cartoline come desideri Cartoline agli amministratori, ai carabinieri, più semplicemente a mamma e papà. E’ riuscita l’iniziativa legata alla Giornata internazionale sui diritti del fanciullo, tenutasi lunedì pomeriggio al teatro Ristori di Cividale. I bambini delle scuole del comprensorio - compresi quelli della scuola bilingue di S. Pietro, a cui non è stato concesso intervenire anche in sloveno - hanno messo per iscritto i loro desideri, le loro aspettati- ve, anche legate ai problemi del mondo (la fame, l’inquinamento, la guerra) e non solo locali. Un appello contro la chiusura dei siti scolastici nelle Valli è arrivato dalla scuola elementare di Pul-fero. In molti hanno chiesto più spazi per giocare e correre in bici. Le cartoline, intitolate “Chiedimi cosa penso, è un mio diritto” sono state spedite. Toccherà ai destinatari, a-gli amministratori in particolare, tenerne conto. giorno, era l’84 o l’85, viene da me Paolo Petricig e mi dice che vuole aprire una scuola privata. Fai la domanda, dico. Dopo un po’ fa la richiesta per una scuola bilingue. Orpo, dico, in questa provincia, a livello normativo, non è contemplato il bilinguismo. La pratica è rimasta ferma, il provveditore non sapeva cosa fare. Dopo l’accoglimento del ricorso al presidente della Repubblica le cose andarono avanti”. Oggi la scuola bilingue è una realtà. “E’ una realtà, e quando si è trasferita nell’ex istituto professionale ho detto: qui avete spazio anche per tre classi per le medie. Sarebbe giusto che a S. Pietro ci fosse il ciclo scolastico completo, come a Trieste e Gorizia. Certo, molte cose sono cambiate dagli anni Sessanta. Quando Silvana Schiavi Facchin propose il bilinguismo alle materne, pensai a Gagliano per il friulano e a Savogna per lo sloveno. Se in questo caso non si è fatto nulla, è stato per la reazione della gente. Siamo italiani, dicevano, ma non c’entrava niente, non si voleva certo intaccare l’italianità. I tempi non erano maturi, in ogni caso, come lo sono ora”. Ora c’è un’altra scuola a cui pensare, ed è un altro segno dei tempi, perché riguarda la terza età. “Nel 1995 mi hanno detto: finora hai seguito i bambini, ora seguirai i nonni. In cinque anni a Cividale siamo saliti da 200 a 300 iscritti, il massimo per gli spazi che abbiamo a disposizione. E’ un ritrovarsi, non solo frequentare dei corsi. Sappiamo che ci sono tanti casi di depressione, e allora è giusto dire, come si dice: che vita è la tua se non la vivi assieme a-gli altri”. Michele Obit Spett.le redazione, chiedo ancora un po’ di sPazio sul vostro giornale Per inviare un appello agli afnrninistratori del Comune di Cividale; un appello Pubblicato su un giornale cittadino fa più rumore di una lettera spedita ai diretti Utteressati perchè viene sottoposto anche al giudizio dei lettori. Penso di scrivere anche a nome degli abitanti di Canaria e del nuovo cen-tro residenziale “del Lof Per sottoporre all’ attenzione delle autorità cittadine un problema che preoccupa tutti noi: la pericolosità dell’unica strada (via Car-rQria) che ci collega con il Lettera al giornale “Via Carraria pericolosa per i pedoni ed i ciclisti” centro città e che noi vorremmo poter percorrere a piedi, in bicicletta, con le carrozzine in tutta sicurezza. E’ una strada molto stretta e molto trafficata anche da mezzi pesanti; quella che fino a pochi anni fa era considerata una strada extraurbana, ora è diventata urbana mantenendo le stesse dimensioni ma dovendo sostenere un’intensità di traffico più che raddoppiata. Quindi chiediamo ai nostri amministratori di rivolgere la loro attenzione anche alle strade di periferia e nello specifico di munire questa via almeno da un lato (lato sinistro per chi entra in città) di un marciapiede o di una pista ciclabile per permettere anche a noi ciclisti o pedoni di muoverci senza l'incubo di essere investiti. Sono convinto che anche gli automobilisti siano d’accordo con noi perchè anche loro rischiano di provocare disgrazie. Non aspettino che succeda qualcosa di grave per intervenire. Sappiano, gli amministratori, che ci vuole così poco a volte per risolvere i problemi concreti della gente, con questi interventi minimi ma necessari, e che quando si urbanizza una zona si deve pensare anche a predisporre collegamenti adeguati che non mettano a repentaglio l’incolumità degli abitanti. Invito inoltre i vigili urbani a fare un sopralluogo e non passare da queste parti solo quanto c’è il pellegrinaggio a Castelmonte per scatenarsi contro le auto posteggiate sul lato della via. Hanno agito giustamente in quell’occasione, sia chiaro, perchè la pericolosità della strada era aumentata, ma sappiano che questa strada è pericolosa sempre. Grazie per l’attenzione G.P. Gli orari invernali dei musei cividalesi Museo archeologico nazionale Palazzo dei Provveditori Veneti - piazza Duomo, 1. Tel. 0432-700700 Reperti lapidei romani, longobardi, paleocristiani compresa la sezione allestita per la mostra “I Longobardi” del 1990. Orario invernale (dal 01.10.2000): Lunedì: 9 - 19; dii martedì a venerdì: 8.30 - 19.30; sabato, domenica e festivi: 8.30-20 Ingresso: intero lire 4.000, ridotto lire 2.000, gratuito per gruppi scolastici, ragazzi fino a 17 anni, adulti oltre i 65 anni Museo cristiano del Duomo Preziose opere d’arte del periodo longobardo. Telefono parrocchia 0432-731144 Orario invernale (novembre-marzo): feriali: 9.30 - 12/15 - 18; festivi: 15-18. Ingresso gratuito. Duomo Telefono parrocchia 0432-731144 Orario invernale (novembre-marzo): feriali: 9.30-12/15-18; festivi: 15-18. Tempietto longobardo Singolare esempio di architettura ed arte alto-medioevale. Tel. 0432-700867 Orario invernale (novembre-marzo): tutti i giorni: 10-13/15.30-17.30 Ingresso: biglietto intero lire 4.000 (ridotto lire 2.000) Ipogeo celtico Via Monastero Maggiore, 6. Interessante complesso di grotte artificiali di probabile origine celtica. (Per le visite rivolgersi al bar “AH'Ipogeo”, corso Paolino d’Aqui-leia, tel. 0432/701211). Farie Ceretti Stretta della Giudaica - Caratteristico laboratorio artigiano divenuto mostra permanente grazie al Centro di Ricerca e Documentazione della Società Operaia di Cividale. Visite solo su prenotazione (inf. tel. 0432-731554, 0347-5360098). četrtek, 23. novembra 2000 6 Na pobočju Mangrta grozi nevarnost novih plazov, če dež ne poneha Še ena huda tragedija v gornji Soški dolini Aktualno 1 i Anche a Resia la pioggia crea molti disagi s prve strani Reševalne ekipe civilne zaščite so doslej evidentirale le dve trupli od sedmih nesrečnih domačinov, ki jih je prejšnji petek ponoči odnesel plaz v Logu pod Mangartom. Dostop na območje nesreče je prepovedan in osemdeset evakuiranih domačinov se verjetno dolgo časa ne bo moglo vrniti v svojo vas. Ekipa trinajstih strokovnjakov je po pregledu plazišča ocenila, da je ob prvem plazu zgrmelo v dolino za milijon in pol kubičnih metrov materiala, drugi plaz, ki je povzročil morijo, pa je bil še dvakrat tolikšen. Ocena strokovnjakov je ob tem pokazala na grozljivo dejstvo, da je na plazišču še za dva milijona in pol kamnite in zemeljske gmote, ki bi lahko dodatno zgrmela v dolino. Nevarnost povečuje dejstvo, da se deževje v nedeljo in ponedeljek ni bistveno umirilo, razmočene plasti zemlje pa so razmajali še rahli potresni sunki, ki so jih v zadnjem času zabeležili kar 31. Iz vseh navedenih razlogov so reševalne ekipe začasno prekinile z iskanjem pogrešanih. Akcijo civilne zaščite je od začetka koordiniral predsednik republiške uprave Miran Bogataj v koordinaciji s krajevnim poveljnikom Danijelom Krivcem, odgovornim za stike z javnostjo Milanom Štulcem in bovškim županom Sinišo Germovškom. Civilna zaščita je reagirala hitro, pomoč pa sta v ljudeh in opremi nudili tudi vojska in policija. Večina izseljenih vaščanov Loga pod Mangartom je nastanjena v bovškem hotelu Alp, kjer jim nudijo vso potrebno oskrbo. Drugi so na- šli zatočišče pri sorodnikih, tako kot priletna Vida in Sandi Sosič, s katerima smo imeli priložnost govoriti nekaj časa po nesreči. ”Bilo je grozljivo, približno ob enih ponoči je začelo grmeti in hrumeti, mislila sva, da je potres, saj se je hiša vsa tresla*1, je povedala Vida. "Človek v takem trenutku ne ve, kaj bi naredil. Naju z možem je rešilo to, da sva se zaustavila med vrati in jih nisva odprla, če ne bi naju gotovo odneslo**. Vida in Sandi sta se nato spravila iz hiše bosa in v spalni srajci ter se zatekla k nekoliko dlje bivajočim sosedom. Nekateri vaščani so se skušali rešiti skozi okna, ker so bila vrata hiš blokira- na od materiala, ki ga je plaz silovito nanašal v vas. Vsem očitno ni uspelo in so ostali pod ruševinami. V minuti je bil velik del vasi zravnan z zemljo. Vida in Sandi sta še srečna, da sta odnesla celo kožo, a lahko si je predstavljati bolečino človeka, ki je izgubil vse to, za kar je moral garati celo življenje. Posoški prefekt Zdravko Likar je bil v petek že navsezgodaj na cesti. Cez Vršič, kjer je že snežilo, se je moral peljati do Trbiža, kjer je posredoval pri Zupanu Baritussiu, da se zagotovi prevoznost predilske ceste na italijanski strani. Slovenski del je namreč zaprt, saj je državne ceste zmanjkalo Prizori razdejanja, ki jih je povzročil plaz v Logu pod Mangartom za preko sto metrov. Likar pa je z italijanske str ani prišel tudi do Komacove družine (Nataša poučuje slovenščino v središču Planika v Ukvah), ki je ostala odrezana od slovenske strani, plaz pa ji je tudi odtrgal električni tok. Scenarij na slovenski strani pod Predilom, ki gaje opisal Likar, si je težko predstavljati. Ogromni plaz je v bistvu ustvaril novo dolino, ceste za Mangrtsko sedlo je izginilo za cel kilometer, vas Strmec je odrezana in veliko vprašanje je, kdaj bo predilski prelaz lahko spet prevozen. Prizorišče naravne nesreče so obiskali predsednik republike Milan Kučan, predsednik Državnega zbora Borut Pahor in obrambni minister Janez Janša. Država bo morala krepko pomagati, da si prizadeto gornje Posočje opomore od nove katastrofe, (d.u.) Le piogge persistenti di queste ultime settimane hanno arrecato notevoli disagi e danni anche in Val Resia. Le piogge, a volte molto violente e copiose, hanno fatto accrescere il volume del torrente Resia e dei suoi affluenti nonché tutti i rii e rigagnoli, secchi durante quasi tutto l’arco dell’anno. Un grave danno è stato provocato sulla strada provinciale Resiutta-Prato di Resia ed in particolare sul tornante del tratto stradale che dal ponte Rop raggiunge il capoluogo Prato. Qui il tratto stradale ha subito in due punti un notevole abbassamento della carreggiata provocando dei veri e propri scalini. Sotto il tornante, a circa cento metri, corre il torrente Resia che, fortunatamente, in quel tratto è rallentato da enormi massi erratici. Le autorità competenti, vista la situazione che andava di giorno in giorno aggravandosi, giovedì 16 scorso, in serata, hanno ritenuto opportuno chiudere quel tratto di strada ed è infatti datata 17 novembre l’ordinanza n. 221 della Provincia di Udine con la quale si vieta il transito, per un periodo di tempo indeterminato, sul tratto stradale suddetto. Con la stessa ordinanza viene anche soppressa l’ordinanza precedente, datata 13 ottobre 2000, di chiusura del tratto stradale ponte Rop - Re-siutta. Tale ordinanza era stata motivata dall’aggra-varsi della situazione del tratto stradale in località Tigo interessato da una forte erosione di carreggiata avvenuta già lo scorso anno. Il disagio è ora rappresentato per gli abitanti di Stolvizza, Oseacco e Gniva che per raggiungere il capoluogo Prato con tutti i suoi servizi, sono costretti ad effettuare tutto il giro per S. Giorgio. Anche le piste forestali non sono state risparmiate dalle forti precipitazioni sebbene non siano state segnalate situazioni gravi e di pericolo. Si spera ora nel bel tempo anche se ormai siamo alle porte dell’inverno e quindi sarà necessario prepararsi alla neve ed al ghiaccio che, soprattutto ai pendolari, provocano non pochi disagi. Luigia Negro Canebola, riaperta la strada E’ stata riaperta a tempo di record dalla protezione civile regionale la strada che da Faedis porta alla frazione di Canebola. L’interruzione, conseguenza delle forti piogge di una decina di giorni fa che avevano provocato uno slittamento di un pendio che avrebbe potuto rivelarsi pericoloso, è durata una settimana. Il traffico è ripreso sabato mattina, anche se solamente a senso alternato. Nei giorni scorsi rimaneva da realizzare ancora qualche intervento di contenimento e la stesura del manto bituminoso. La “sindrome da assedio” con quei barbari alle porte Lo psichiatra l’ha definita “sindrome da assedio” e come cura mi ha detto di bevi un tai e portare a spasso il cane. Ma io sono astemio e il cane l’ho sempre portato a spasso per Cividale; cam-bierò psichiatra, anche perchè con quel cognome, Bla-setti, mi sa che è un infiltrato, vuoi vedere che è Blasetič. Si ha un bel dire, ma io vivo nel terrore della fiumana slava che preme su porta Brossana. Ho detto ben al sindaco Vuga di ripristinare i bastioni medievali della nostra città, ma quello mi ha sghignazzato in faccia. Però, ora che ci penso, anche lui ha un cognome mica tanto per la quale. Ma vi rendete conto? Come ai tempi della ca- duta dell’Impero romano, arrivano orde sbracate da tutte le parti e, se non si è vigilanti, si va a rischio che con le loro subdole mene i barbari si infiltrino tra di noi. Perchè, vedete, questi barbari il buon Dio li ha fatti senza comi e coi piedi normali, poteva ben fargli le zampe di becco, così si conoscevano subito. Sono angosciato: vi immaginate se a Cividale ci fosse gente che si chiama Fe-lettig, Blasigh, Balloch, To- patig, Pauletig, Tropina, Fa-tovic, Cencic, Cemoia, Flo-reancig, Blasutig, Battistig, Loszach, Trusgnach, Tru-sgnich, Bucovaz... E se qualcuno di quelli tentasse la scalata al potere? Ma dove andremmo a finire? Sarebbe la fine della nostra plurimillenaria cultura latina, nessuna studierà più a scuola i carmi di Catullo (Lugete, o Veneres Cupidi-nesque) e le favole di Fedro (Patre hercle tuus male dixit mihi). Che perdita per l’umanità! Bisogna far intervenire l’UNESCO. Vivo nello sconforto: un’ordinanza del sindaco, l’ho pur detto che ha un cognome ambiguo, vorrebbe impedirmi di portare a spasso il cane per Cividale. Come se il mio cane non fosse di pura stirpe latina, e gli ho dato un maschio nome sabaudo e lo pettino alla um-berta. Che cosa teme quel sindaco, che qualche slavo venuto giù dai suoi monti possa imbrattarsi le sue già cragnose calzature di pelle di capro? A me che cosa volete che me ne freghi se un Felet-tig o un Balloch o un Pauletig o un Domeniš s’impantanano sul selciato della nostra ducale città. Che tornino su quegli U-rali da cui con tanta baldanza sono discesi, vè. Che tornino ai loro puzzolenti kurgan a mungere le capre e non vengano ad ammorbare la pura ausonica atmosfera cividina col loro fetore ircino. - Pronto? Si, sono io, l’avvocato Zunacic, in persona, E’ la Croce Verde? Che vuole da me la Croce Verde? Ma siete diventati matti? Un periodo di riposo? State per salire da me? Con la Croce Azzurra per il mio Carlo Alberto? Ah, questa poi: anche tra i verdi e gli azzurri si sono infiltrati gli slavi... - Vedi Carlo Alberto, questo posto loro lo chiamano Sant’Osvaldo, ma ci dicono così per prenderci in giro, pensano che siamo matti. Ma io e te sappiamo che siamo sull’isola di Brioni, guarda che italianissimo mare, Carlo Alberto... Enos Costantini četrtek, 23. novembra 2000 Bardo in Bovec: raste prijateljstvo V Bovcu je pred nekaj dnevi bilo prvo uradno srečanje med predstavniki ob-Cin Bardo v Terski dolini in Bovec. Zupan Claudio No-acco, ki sta ga spremljala odbornik Dante del Medico in Dino del Medico, je kolegu iz Bovca Siniši Ger-movšku izročil 7,5 milijonov solidarnostne pomoči, ki sojo zbrali po potresu. Srečanje je bilo tudi priložnost za daljši pogovor in izmenjavo mnenj o čezmejnem in interregionalnem sodelovanju. Zupan Noacco je predlagal, da bi občini skupno snovali konkretne skupne projekte. Zato naj bi v vsaki od dveh občin tudi konkretno določili uslužbenca, ki bi tem dejavnostim sledil. Kot prvo pobudo je predlagal turistično pot, ki naj bi povezovala kraje obeh občin. Izrazil je tudi prepričanje, da bi morali vključiti v skupno načrtovanje tudi druge občine tako v Posočju kot v Terski dolini. Glede slednjih je konkretno omenil Rezijo, Tipano, Neme in Cento. V tako Široko zasnovanem delu pa naj bi Bardo in Bovec skrbeli za vsklajevanje pobud. V nadaljevanju pogovora je bilo v središču pozornosti vprašanje cestnih infrastruktur in mejnega prehoda na Učeji, ki povezuje Bovško in Tersko dolino in koder bo življenje bolj intenzivno teklo, ko bojo podajšali delovni urnik, za kar si na obeh straneh zavzemajo. Marcia delia memoria sabato 11 novembre Per non dimenticare la 1. guerra mondiale In un paesaggio quasi natalizio, sabato 11 novembre, proprio nel giorno in cui si è conclusa la prima guerra mondiale si è tenuta sulle rive del Krnsko jezero, il lago sulle pendici del Monte Nero, una breve ma suggestiva cerimonia. Promossa dalle amministrazioni comunali di Bovec, Kobarid, Tolmin e Bohinj, la “marcia della memoria”, com’è stata denominata e che è diventata ormai tradizionale, ha visto una buona partecipazione di autorità ed alpinisti. Alcuni ufficiali italiani, austriaci ed ungheresi, presenti alla cerimonia, rappresentavano gli eserciti che si sono scontrati e combattuti ferocemente, oggi sono invece impegnati a collaborare per la pace. E l’impegno a lavorare per la comprensione e la pace 1*0 tra i popoli è il messaggio ed il significato della cerimonia. Il Krnsko jezero è stato raggiunto da tre vie diverse: la più semplice era quella che partiva da Lepena e che richiedeva solo due ore di cammino; la seconda partiva da Planina Kuhinja, saliva sulla cima del Nero e poi scendeva dall’altra parte verso il lago; la più impegnativa era senz’altro quella che partiva da Bohinj già alle sette di mattina per raggiungere il lago poco prima della cerimonia alle 14 del pomeriggio. Nelle foto un momento della cerimonia e quattro soldati vestiti con le divise del tempo. V soboto so se z aplavzom igralcem gledališča Loški oder iz Škofje Loke (predstavili so se z Macchiavelijevo Mandragolo v režiji Marjana Bevka) zaključili XIII. Čufarjevi dnevi, ki so jih organizirali občina Jesenice, gledališče Tone Čufar z Jesenic in Sklad Ljubiteljske Kulturne Dejavnosti Republike Slovenije. Čufarjevi dnevi so nastali kot inštitut praznovanja dneva občine Jesenice. Pozneje so izgubili prvoten namen in pomen. Ostali pa so gledališki praznik, ostali so kot srečanje dobrih gledaliških predstav, igralcev, igralk, režiserjev, organizatorjev in ostalih ustvarjalcev predstav. S tem so se trdno zasidrali v zavest slovenske ljubiteljske gledališke dejavnosti. Praksa zadnjih let je pokazala, da Čufarjevi dnevi vse bolj postajajo Marian Bevk Kulturno pismo iz Ljubljane izbor najboljšega, kar je bilo v minuli sezoni uprizorjenega na ljubiteljskih odrih slovenskih gledaliških skupin v matični državi, kot tudi v zamejstvu. Tako se je letos predstavila Gledališka skupina iz Stan-dreža pri Gorici. Z velikim uspehom so odigrali Andersenovo komedijo “Jaz sem Berto” v režiji Janeza Starine - poklicnega igralca iz novogoriškega gledališča. Namenoma sem zapisal »v režiji poklicnega igralca«, ker je potekala zadnji dan Čufarjevih dni okrogla miza o konceptu tega Srečanja in strokovnem vodstvu gledaliških skupin. Gledališki strokovnjaki, režiserji, igralci, novinarji in nekateri ljubitelji gledališča so si bili enotnega mnenja, da mora ljubiteljsko gledališče zadržati predvsem veselje do igranja in nastopanja, energijo pristnosti in neposrednosti ter občutek za domačega gledalca, vendar pa mora kljub temu težiti h kvalitetnejšemu razvoju gledališke govorice. Skratka, nepoznavanje osnov gledališkega izraza od razločne izgovorjave, preko telesnih spretnosti do svetlobne in glasbene spremljave dandanes ne morejo biti več opravičilo za slabo igro, kvečjemu za samozadostnost in samozadovolji- nost, ki pa sta izraz gledališke lenobe. Zato je potrebno vključiti v delo skupin strokovne mentorje, da bi se gledališka energija lahko primerno in kar najbolje pretakala z odra. Ko je bilo govora o zamejskih skupinah je režiser Bevk razložil delovanje Beneškega gledališča, kot svetel primer žive gledališke skupine, ki nima svoje lastne dvorane niti prostorov pa kljub temu lahko vsako vaško gostilno ali vaški trg napolni z gledališkim dogodkom. Kar, da zahteva posebno pripadnost in znanje, čeprav tudi lastna streha ne bi bila odveč. Sogovorniki okrogle mize so se spomnili «odlične» predstave Zenska je - Zenska (Buogi možje), režiserja Bevka, s katero je Beneško gledališče pred leti uspešno sodelovalo na Čufarjevih dnevih. 7 A Osimo si anticiparono i nuovi tempi II 10 novembre sono trascorsi 25 anni dalla firma del trattato di Osimo, sottoscritto da Italia e Jugoslavia. Il trattato prende il nome dalla cittadina marchigiana di O-simo dove, nella villa della contessa Leopardi, ci fu la storica firma dell’ allora ministro degli esteri i-taliano Mariano Rumor e del suo omonimo jugoslavo MiloS Miniò. Con la firma degli accordo di Osimo si scrisse una pagina nuova nella storia dei rapporti tra i due paesi che in un processo lungo e molto lento avevano operato per costruire un’atmosfera di superamento dei conflitti e di affermazione della collaborazione reciproca. A Osimo 25 anni fa furono sottoscritti diversi accordi bilaterali. Il più importante tuttavia fu quello che rendeva definitiva la linea di confine che fino a quel momento da parte italiana non era mai stata riconosciuta formalmente. Nei decenni del dopoguerra questa questione aveva periodicamente provocato tensioni e arresti nei rapporti bilaterali, con il riconoscimento del confine fu definitivamente archiviata. Un altro aspetto importante dell’ accordo si riferisce al protocollo sulla collaborazione economica, la parte relativa la costituzione di una zona industrialefranca sul Carso triestino e le infrastrutture stradali. Negli accordi i-noltre furono inseriti a-spetti riguardanti l’indennizzo dei beni dei profughi istriani, nell’articolo 8 e nel preambolo infine fu fissato anche l’impegno alla tutela delle minoranze, quella slovena in Italia e quella italiana nell’allora Jugoslavia. Gli accordi di Osimo furono certamente un fatto storico importante perchè il risultato di questi rapporti maturati al confine orientale italiano fu l’inizio di un nuova fase storica. Oggi, a 25 anni di distanza, ci si chiede quanti aspetti di quell’accordo sono stati concretizzati nella realtà. E evidente il grande valore politico ed economico degli accordi di Osimo. Come ha sotto-lineato il presidente della Repubblica slovena, Milan Kučan, nel corso di un ricevimento organizzato per l'occasione, l’accordo tra Italia e Jugoslavia diede allora un impulso fondamentale al rafforzamento dei rapporti bilaterali. Alcune parti dell'accordo sono però ancora oggi lettera morta e tra queste certamente c’è anche la tutela della minoranza slovena in Italia, ancora in attesa di una giusta legge. Anche se ha determinato tutta una serie di iniziative di carattere economico, l’accordo ha prodotto molti problemi special-mente a Trieste. Osimo è stato interpretato dalla destra come “tradimento degli interessi italiani”. Contro Osimo e soprattutto l’ipotizzata zona industriale mista sul Carso furono raccolte 65 mila firme e sull’onda del nazionalismo e del localismo è nata la Lista per Trieste che ha fatto fare al dibattito politico a Trieste un balzo indietro di almeno vent’anni. La città, invece di liberarsi attraverso quegli accordi del suo difficile passato, sotto l’influsso della destra si è invischiata in una conflittualità senza prospettive ed in una stagnazione le cui conseguenze negative sono evidenti anche oggi. Si sono persi vent’ anni preziosi per lo sviluppo e la crescita di Trieste, perchè le cose hanno iniziato a migliorare appena con l’amministrazione del sindaco Riccardo llly. Visti con gli occhi di oggi gli accordi di Osimo sono una dimostrazione di lungimiranza. Avevano infatti un'impostazione europea e già allora indicavano la via del superamento dei confini. Proponevano forme moderne di collaborazione transfrontaliera in campo economico, nel settore degli scambi culturali e sul piano della tutela delle minoranze. L’eredità degli accordi dopo la decomposizione della Jugoslavia è stata raccolta dalla Slovenia indipendente che nei rapporti con l’Italia ha compiuto ulteriori passi avanti. Lo spirito di Osimo è dunque, sia pure in condizioni diverse, ancora valido e la speranza è che in questo spirito si risolvano le questioni ancora aperte tra i due paesi. A cominciare dall’ approvazione definitiva della legge che la nostra comunità attende da così tanti anni. Dušan Udovič Aktualno Regione, i nuovi criteri per il risarcimento danni Sul Bollettino Ufficiale della Regione N. 43 del 25 ottobre scorso è stato pubblicato il decreto del Presidente della Giunta che approva il regolamento recante, tra l’altro, i nuovi criteri e le modalità per il risarcimento dei danni provocati dalla fauna all’agricoltura. Per i danni già denunciati nel corso del 2000 è prevista la possibilità di ripresentare le domande al Servizio autonomo per la gestione faunistica e venatoria tramite la Direzione regionale dell’agricoltura, via Caccia 17, 33100 U- dine. Gli interessati hanno tempo fino al 9 dicembre. Con il decreto citato, la Regione si assume l’impegno di risarcire i danni provocati alle colture agricole da fauna di ogni specie (non solo quelle definite "cacciabili" come finora). Possono fame richiesta tutti gli agricoltori delle zone montane se il danno è superiore a lire 200.000 (in pianura lire 300.000). La Regione avrà inoltre la competenza di valutare i danni con il personale degli i-spettorati provinciali per l’agricoltura. Rodda, la prima festa dedicata a sant’Uberto Sopra foto di gruppo dei protagonisti della festa, a fianco i suonatori di corno di Domžale (Slovenia) macco (Bruno Dreszach), San Pietro al Natisone (Sergio Mattelig), Taipana (Roberto Coos). C’erano anche Sergio Terlicher, grande e competente appassionato di cani da seguita, Gianni Chizzola e consorte, esperti di gestione faunistico venatoria, gli amici cacciatori di Pul-fero tra cui spiccava la rappresentanza della squadra ecologica. I motivi che hanno indotto il Gruppo Hubertus Pulfero ad organizzare la festa di Sant’Uberto sono molteplici. Tra questi senz’altro quello di dare un significato religioso, per u-na lettura cristiana, dell’apparizione leggendaria del cervo con la croce avuta dal protettore dei cacciatori; intesa quindi non come rinuncia alla caccia dopo la conversione, bensì quale ravvedimento e pentimento per la vita sregolata e la caccia scriteriata praticata sino a quel momento ed altresì all’esaudimento dell’incarico dei cacciatori di “onorare il Creatore nel Creato”, concetto tra l’altro ribadito anche dal vicepresidente dell’ UNCZA nel suo intervento. La festa di sant’Uberto deve essere, anche in futuro, annualmente, un momento di pausa, riflessione e verifica del nostro operato di cacciatori, di concrete risposte a domande quali se durante l’arco dell’anno trascorso abbiamo agito in maniera eticamente corretta, al di là del rispetto sempre obbligatorio delle leggi, quanto piuttosto nei comportamenti come l’accantonamento di qualsiasi invidia e prevaricazione, il rispetto del prossimo ed infine se si è praticata fattivamente, in modo competente, l’attività venatoria tesa a salvaguardare, incrementare e migliorare il patrimonio faunistico ambientale pubblico che abbiamo a disposizione. Giuseppe Mattelig La sera del 4 novembre si è tenuta a Rodda, organizzata dal neocostituito Gruppo Hubertus Pulfero, la prima Festa di Sant’Uberto nella Riserva di caccia di Pulfero. La manifestazione ha voluto essere un momento di ringraziamento al Patrono dei cacciatori Sant’Uberto per i successi ottenuti nella caccia ed un’occasione di incontro conviviale tra amici cacciatori e la collettività locale estranea al mondo venatorio. La chiesa parrocchiale di Rodda Alta, illuminata dalle fiaccole, ha fatto da degna cornice alla cerimonia religiosa officiata dal parroco cacciatore don Federico Saracino, il gruppo dei suonatori di corno “Domžalski Rogisti” di Domžale (Slovenia) ha accompagnato con particolare maestria la santa messa facendo vivere ai partecipanti autentiche ed intense emozioni. Dopo la messa si è tenuto l’incontro conviviale nella canonica di Rodda dove a tutti i convenuti è stato offerto dell’ottimo gulasch di capriolo e camoscio, stuzzichini e la torta beneaugurante decorata a-deguatamente per la circostanza al cui taglio hanno collaborato oltre alla presidente del Gruppo Hubertus, Gemma Floram, anche gli illustri ospiti. Questi ultimi erano veramente di spicco, personalità importanti del mondo venatorio perchè oltre ai rinomati cornisti di Domžale (tra i migliori a livello europeo, diretti da Gregor Rettinger con l’aggiunta, in questa occasione, del presidente dei gruppi di suonatori di corno della Carinzia e della Stiria, Peterpaul Majerhofer), c’erano, in rappresentanza dei cacciatori sloveni, il presidente della Commissione per i rapporti internazionali tra la Slovenia e gli altri Stati europei signor Dušan Jug, accompagnato dall’ing. Janko Raspet, figura storica della gestione venatoria slovena, il vicepresidente dell’ U.N.C.Z.A. (Unione nazionale cacciatori zona Alpi) signor Mario Tosoni, che ha portato il saluto e l’adesione del presidente nazionale Rino Masera di Bolzano, la rappresentanza dell’ACT (Associazione cacciatori trentini, organo gestore della caccia in Trentino) con a capo Paolo Bonadiman, il sindaco di Pulfero, membro del Gruppo Hubertus Piergiorgio Domeniš, i direttori delle riserve di caccia di Venzo-ne (Valerio Pituelli), Gri- Dajta jih! Kuo so veseli (an lepi!) nasi jagri! Tist narbuj debeu an kosmat, stegnjen dol na tleh, je adan od merjascu (Cingjalu), ki so jih lietos ubil: nie imeu nic manj, ku 180 kg. Ne za nic so ga ubil “in società” Miha an Toni. Tel je nas “Skua-dron” an, kar je narlieuS, se na uSafajo kupe samuo za jago an, kar je Se narbuj lepuo je, de daržjo za sojè žene vic ku za puSe al za žvino... (na stuojta mi-selt, de tuole rata lahko po navad!). Bar biu hu-diC: sa’ vsako sriedo an nediejo jih lepuo pitamo gor na TJsivc, gu his od Giorgjuna, ki ga nie na sliki an Sigurno se je tisti dan grizu parkje du Rime! Usednjen blizu merja- “Skuadron” taz Usivce an Kozce, ki se na ušafa kupe samuo za jago Sca (ki za jo glih ree je bluo pru tezkuo prenašat) je Angelo, an parjateu iz Maniaga, ki je biu sreCno vabjen tist dan. Go na varh so Andrea Prehuaja-nu an Michele Dortih iz Kozce, Lino Karlutin iz Huma; ta zdol je Primo, gor na varh navuod Stefano an cja po tekri pa Toni, vsi Gaspuodov go mez Usivce. Tist velik tan na koncu je pa kaposkuadra Marco Gomatu iz Kozce. Lietos je bluo posebno lepua lieto za jago, Se vic zak med nam je nimar vo-ja za stat kupe: za se po-troStat dan druzega, kar je trieba, se presmejat do suzi an jo piet do tarde tamè... an kar nie obedne žvine obiešene. Buog di, de tela liepa skupina judi bo Se dugo kupe se uSafovala an rada se imiela, ku do sada. Tuole van željo vaSe žene: Andreina, Daniela, Ada, Nives, Orietta, Serena, Teresa an Valentina. An mi zahvalemo tele jagre, ki so stegnil adnega merjasca an zak pru tele Zvine so posebno tele zadnje cajte nardile puno Škode kimetam po njivah an tudi tistim, ki vozejo po ciesti: v malo miescu smo zastiel Sest ciestnih nasreC pru zavojo merjascu, ki so presiekli pot an butinli v avtomobile an takuo nardil veliko škodo za vic milionu vsakemu. ^1'*’ ìjj tžrtJCV Pro loco Vartaca GITA A BRESSANONE sabato 9 dicembre h 6.00 - partenza da Savogna h 10.00 - arrivo a Bressanone, visita guidata della città h 12.00 - visita mercatini di Natale h 17.00 - ritrovo per ritorno a casa Quota 45.000 lire (viaggio in pullman, guida e ingresso museo del presepe). Iscrizioni: bar Crisnaro (Savogna) tel. 714000 entro 3/12 jih prave... - Heila Tonca, kuo ti gre? - Nie hudiega, an ti Janez? - Zadost dobro, Cast Bogu. Pa al si Cu, kaj-Sna nasreCa se je zgodila parjatelju Giovani-nu? - Ka’ mu je ratalo? - Je pustiu murozo dva dni priet, ku sta se imiela ženit, ker je bila takuo buoga, de ni imiela sudu Se za balo! - Ah ben, so reci, ki se gajajo, pa se na more reC, de je pru nasreCa. More bit, de ušafa drugo buj bogato. - Ne, ne, je pru ’na huda nasreCa zatuo, ki za an tiedan potlè, ki jo j’ pustiu, je udobila petnajst miliardu na loteriji!!! *** Tu veliki tami. - Oh Bepino, kajsan goroCen ljubitelj si ratu naco, sem ries preCu-dvana! Nu, nu, recimi Se kiek posebnega! - Oh ja, draga moja, ti poviem adno riec pru posebno! Jest nisem Bepino!!! *** - Milica, zaki otrok joče? - NeCejestžupe! - Pa an Ce jo neCe jest, zaki joCe? - Zatuo, ki sem mu jala, de Ce snie vso žu-po rata velik, ku Bossi!!! Dva parjatelja sta se sreCala puno liet potlè, ki sta se veSuolala. - Al vieS ki, pujdi gledat mojo hišo! - je jau te parvi. - Ja, rad bi jo videu! - je odguoriu te drugi. -Tle je tinel, tle je kambra, tle je stranišče, tle je kuhinja, an tista tle na vetrin je fotografija od moje buoge žene... - Oh Marija nebeška, kuo mi se huduo zdi, takuo liepa an mlada Zena te je že zapustila. Nisem viedeu, de si uduovac! - Ne, ne, nie takuo. Ist nisem uduovac: tela je moja buoga žena za reC, de je buoga brez fenika, mi nie parnesla za balo Se adne arjuhe arzstargane! ! ! *** - Tata, mama! - je klicu mali Perinac - zaki je paršla baby-sitter, ki vpraša deset taužint na uro? Ce dasta mene tri taužint na uro bom pridan vso viCer, dokjer na prideta damu! ! ! Brava Stefania 8. novemberja je Stefania Puller iz BjaC prežentala nje tesi: “L’immigrazione straniera. Aspetti sociali ed economici in Italia e Friuli - Venezia Giulia) na tržaški Univerzi, na fakulteti “Scienza della formazione” za imiet “diploma universitario in servizio sociale”. Tisti popudan, ki se je veSuolala z vesoko oceno (voto) 110, so bli ta par nji v Tarstu tudi nje tata Claudio an marna Natalina Battistig, mu-roz Ben an nona Perina iz Dolenjega Marsina. Tele dni Stefania ima v Veroni pa Se “esame di stato” za imiet “l’abilitazione alla professione” an zavojo tegà ji Zelmo, de ji puode vse po pot takuo, ki ona Zeli. Vsi mi, ki jo lepuo poznamo moremo lahko jo puno pohvalit zak je za-ries pru ’na barka an pametna CeCa. Ve- mo, de je vzela vse od matere an od oči! Stefania puno skarbi an se trudi, ker je vajena pomat mami an tatu, čeglih oni imajo samuo njo (... an Beniamina) an jo imajo radi, Se vic ku “veliko hišo”! Brava Stefania, takuo naprej! Trošta-mo se, de s tojo laureo zganeš an kaj-šnega tojega kužina, al go par Flipaco-vih v Lombaju al pa gor par Bazielno-vih v MaSerah, da bi oni kiek vic postu-dgjal... (tisti, ki te imajo radi) 9. setemberja sta se oženila Ivo iz Oblice an Michela iz Lombaja Tajšan liep purton de so ble velike reci!4 “Tle san van parnesla fotografije mojiga sinu an moje nevieste, tisti dan, ki sta se oženila, an de bota vidli, kajsan liep purton so jim nardil tle v Oblici, takuo je biu liep, de so ble velike reči” nam je jala Romilda - Go na varte tih iz Tapoluovega, ki pa živi v Oblici an je Starnadicjova neviesta. Nje sin Ivo Predan se je oženu z Michelo Gus - Par-tenovo iz Lombaja. Bluo je 9. setemberja. V Oblici an v Lombaju je biu pravi se-njam: že tisti dan priet so vasnjani napravjal purtone an muormo reC, de sta bla obadva zlo lepa. Na drugi fotografiji vi-demo Iva z mamo Romil-do. Ona se je pru troštala, de tisti dan se bo pejala, ku krajice, kupe s sinam v kaki veliki oflokani makini an de bo pozdravjovala z roko vse tiste, ki sreCajo po pot, pru ku krajice... pa na koncu al sta vidli, kam so jo usedinli? A Romildi ji nie blu niC pruot, saj ji je ušeC Skercat an se posmejat... an takuo je bluo cieu dan: v cierkvi, kar sta Ivo an Michela jala “ja” so ble suze, od veseja sevieda, an potlè pa pru liep senjam, kjer so se pru vsi veselil an “znoreval”. Ivu an Micheli, ki Zivta v Cedade (pa se troštajo se varnit v naše doline) Se an-krat želmo vse narbuojše v njih življenju. Lieta 1931 so hodil v Suolo na Tarčmun Tale slika je bla nareta marča 1931 na TarCmunu. Se vidijo otroc osnovne Suole (Suole dementar); še tarje od njih so živi. Pogledita, kuo gledajo prestrašeno. Lohni mislijo: “Ki bo z nam?” an tuole tudi zaki uCiteljca (meštra), ki jih je pejala napri, je bla paršla dol s Sicilije, se je muorla klicat Carmela, pas kuo so jo mogli zastopit? Kuo so se mogli navast pisat an guorit po italijansko Ce Se ona nie znala lepuo? Tle par nas nieso dovolil guorit po nasin, an po vsi Italiji so guoril v njih dialektu. Se vidi, de mi smo bli juški judje. Al pa smo bli narbuj naprej zaki naši otroc so muorli znat tri izike: slovenski (materni), italijanski an sicilijanski: je bla trijezična Suola. Od tenCas je odšlo sedan-deset liet an Sele jo imajo z nami, godejo le tisto muziko, se jo nieso Sele odvadli, pa mi se na podamo, smo tardi, ku drien. Popravajta TarCmunjan zapoznat, duo so bli teli otroci: van povien za njih imena pa vi jih muorta ve-brat: Tin an Tonca Piemo-va; Maria an Basilia LieSCa- kove; 2ef an 2uan Bolova-novi; Giulia Mežnarjova; Jolanda Matijacova; Gen an Bepo Bujonovi an Perinca Rušacova. Ceglih so bli samote, pogledita, kuo so bli Čedni, lepi an olikani (edu-kani) naši otroc. novi matajur io _ Interferenze degli imperatori romani nel dibattito delle correnti religiose Aquileia nelle lotte per il potere imperiale JSs Particolare del celebre mosaico dei pesci, raffigurante la storia biblica, sul pavimento della cattedrale di Aquileia. A destra in basso l'epigrafe del vescovo Teodoro = Minimatajur Kotič za dan liwCi jazek - 7 Matej Sekli Akuzativo to jé iti kazo, ka an riSpundawa na ba-ranjè kiraga (Človeka)? alibòj na baranjè kiro rie?, ko an stuji' blizu noga verbina, tej to so: čot, gledat, jest, mèt, pet, pušliišat, v'idèt anu SCè karjè nih driigih. Ko pravimo kej od biside tu-w akuzativu, ka to mòre bet dan Clovèk alibòj na rie, i-sa bisida na jé »og’ét tu-w akuzativu« (po laSkin »complemento oggetto«). Kiraga (človeka) an vidi? - An vidi noga lipaga niina - no lipo niino. Kiro rič an ji? - An ji danp zrèli kostanji) - no zrèlo hruško - no zrele jahulku. Biside ni stujijo tu-w akuzativu pa ta-za prepo-zicjuni w, na; prid, za, nad, pod, mi; Ciz, skuza anu SCé ta-za nimi driigimi. Ziz nimi od isèh prepozicjun rumummò od mesta (-»rumunet od mesta«, po laSkin »complemento di luogo«), anu isò po vec’ poti. To pride ričet, da ziz no prepozicjuno nu ziz bi-sidi, ka ni se nalažajo ta-za iso prepozicjuno, moramo riSpundawat na veC difarent baranj. Ko rišpun-dawamò na difarent baranja, se pridiwa pa kazo od bisid, ka ni stujijo ta-za iso prepozicjuno. Pogledejmò, da kire to so ise poti: - »tet ta-na nò méstu« (‘moto a luogo’): baranjè kan? (‘dove?, verso dove?’); - »bet ta-na nin mèste« (‘stato in luogo’): baranjè ké? (‘dove?, in quale luogo?’); - »tet wkrej z noga mèsta« (‘moto da luogo’): ba-ranjé skod? (‘da dove, da quale luogo?’); - »hudet ta-po nin mèstè« (‘moto per luogo’): ba-ranjé kè? (‘per dove?, ‘attraverso quale luogo?’). 1. Prepozicjuni w nu na Kan an gre? — An gre ta-w danp viliki dwòrp - ta-w no lipo hišo - ta-w no lipe mèstu. Kè an jè? - An jè ta-w nin vil'ikin dworè - ta-w ni lipi hiši - ta-w nin lipin mèstè. Ko ziz bisidi, ka ni stujijo ta-za prepozicjuni w nu na, rispundawamò na baranjè kan? (»tet ta-na nò méstu«), ise biside ni so tu-w akuzativu. Ko invéci ziz isèmi bisidi rispundawamò na baranjè ké? (»bet ta-na nin mèstè«), ni so tu-w lokativu. 2. Prepozicjuni prid, za, nad, pod nu mi Kan ni so šle se skret utruce? - Utruce ni so šle se skret ta-za mir0 - ta-za hišo, ta-za hrastp - ta-za kuritu. Kè ni so skriti utruce? - Utruce ni so skriti ta-za miron - ta-za hišo, ta-za hrastjo - ta-za kuriton. Ko ziz bisidi, ka ni se nalažajo ta-za prepozicjuni prid, za, nad, pod nu mi, rispundawamò na baranjè kan? (»tet ta-na nò mèstu«), ise biside ni so tu-w akuzativu. Ko invéci ziz isèmi bisidi rispundawamò na baranjè kè? (»bet ta-na nin mèstè«), ni so tu-w strumentalu. 3. Prepozicjuni Ciz nu skuza Kè an gre? - An gre ta-Ciz tàrgp - ta-čiz gurico, ta-čiz vàs0 - ta-čiz pòjè. Ziz bisidi, ka ni stujijo ta-za prepozicjuni ciz nu skuza, rispundawamò kòj na baranjè kè? (»hudet ta-po nin mèstè«) anu ni so rudi tu-w akuzativu. Za parac’at isò somò doparali librin »Grammatica pratica resiana: Il sostantivo« od profasòrja Hana Steenwijka. Il Concilio di Nicea non pose fine aH’arianesimo. La lotta tra i suoi sostenitori e quelli dell’ortodossia cattolica divampò senza tregua e, pure cercando un compromesso nei concili, le due fazioni si scagliavano gli uni contro gli altri con incredibile accanimento. I sostenitori delle due correnti si accusavano reciprocamente di aver travisato il Vangelo. Intanto l’a-rianesimo conquistava nuove posizioni; perfino Costantino, l’imperatore, ne fu attratto e alcuni storici affermano che avesse preso in considerazione l’adesione a quelle idee, come ormai facevano dignitari, dirigenti di città, funzionari, benché non mostrassero l’idea di disobbedire alla Chiesa. I seguaci dell’ortodossia trovavano un valido sostegno nella predicazione di Atanasio, vescovo di A-lessandria, che sosteneva l’autenticità del cristianesimo ortodosso. Si può misurare l’importanza dell'arianesimo dalla So zelja an trave, ki imajo vCasih Čudežno moC, nam lahko pomagajo, Skodvajo al pa morejo prerokovat srečo al nesreCo. Adna od njih je praprot, pruzapru njega sienje. Narguorš muoC pa ima v caj-tu kriesa, kadar je dan narbuj dug an nuoč narbuj kratka. Ankrat je biu gospodar, ki je imeu hlapca. Cieu dan sta siekla travo an sta bla zelo trudna. Pa po viCerji je gaspo-dar kuazu hlapcu, naj pelje past dva vola, zak drug dan na bo cajta. Hlapac bi šu naj-raj spat, pa je ubogu. Kadar je parpeju vola na senožet, se je usednu na kaman an zaspau. Kar se je zbudu nie bluo žvi-ne ankoder. Ustrašu se je an jih zaCeu gledat. Ankoder jih nie bluo. Hodu je an hodu, dokjer ni parSu v lepo dolino. Vola sta miemo pasla an ve-Cila. Teu jih je lepuo premlatit, kadar je Cu te starega vola pravit te mlademu: - Si sreCan ti, boš še dugo živeu an služu gaspodarju, jest pa že tja v jesen umarjem an me bojo jedli. Prihodnjo pomlad boš z novim parjate-ljam orau zemjo. Viedi, de se iz zemlje vzdigne an sikne nje strup zlo strupena kaCa. Piknila bo gaspodarja do smarti. - Mu na bo obedan poma-gu? - je prašu mlad vol. - Samuo hlapac, bi mu lahko pomagu. Kadar kaCa vasta area di diffusione raggiunta: ebbe successo dapprima nelle province o-rientali dell’impero per coinvolgere molti vescovi e grandi popoli europei (che invasero poi la penisola italiana) come i Goti e i Longobardi. L’importanza dell'arianesimo è dimostrata anche dalla sua durata: vzdigne glavo bi muoru hitro an moCnuo jo udarit an ubit. A sada pojdimo pruot duo-mu, de jih na ušafamo. Hlapac je vse tuole ustra-šeno poslušu. Drugo pomlad se je glih takuo zgodilo, ko je bluo prerokovano. Parkazala se je kaCa, on, ki jo je Caku jo je ubu an riešu življenje gaspodarju. presso i Longobardi, per e-sempio, durò fino alle soglie del VII secolo. Naturalmente le battaglie dottrinarie non potevano essere comprese dal popolo, che seguiva semplicemente la volontà dei propri sovrani, che a loro volta seguivano le proprie convenienze politiche. I prìncipi aderivano PreCudvan gaspodar ga je vprašu, kuo je viedu, kaj se bo zgodilo an hlapac mu je vse poviedu, kar je biu Cu. A v tistem cajtu ko je poslušu starega vola, nie viedeu, de mu je šlo v Cerieuje sienje od praprota. Ce bi viedeu bi na niC Cu, kar so se voli pogovarjali. Slovenska ljudska pravea all'arianesimo con l’intento di caratterizzare il loro potere nella lotta contro gli altri. Più o meno la stessa cosa avveniva da parte dei prìncipi che rimanevano nell’ambito dell’ortodossia. Costantino lasciò l’impero in eredità ai suoi tre figli, Costantino II (cui andò la prefettura delle Gallie), Costante (l’Italia e l’Illirico) e Costanzo (l’Oriente). Costantino II pretese anche l’Italia e scese ad Aquileia dalla Gallia con un esercito, ma fu battuto e ucciso presso Cervignano dalle truppe del fratello Costante. Ma un generale, Magnenzio, si ribellò a Costante e - in breve - lo uccise. L’usurpatore, fu a sua volta sconfitto da Costanzo, terzo figlio di Costantino. Per riparare al sicuro Magnenzio raggiunse A-quileia, da dove riuscì a malapena a fuggire, per darsi infine la morte. Ora Costanzo era diventato imperatore unico. Alla conclusione di questa lotta per il potere imperiale, Costanzo si schierò contro la predicazione del vescovo Atanasio e prese le parti degli Ariani, che di conseguenza si mobilitarono per determinare l’orientamento religioso della corte imperiale e dell’Impero. Seguì una nuova serie dei concili promossi dal papa e alternativamente da Costanzo. Il più nutrito fu il Concilio di Milano (347) dove trecento vescovi si trovarono contrapposti tra i sostentitori delle decisioni di Nicea e gli avversari di Atanasio, attivamente sostenuti da Costanzo. Il vescovo di Aquileia, Fortunaziano, finché fu imperatore Costante, contrastò l’arianesimo (tanto da voler eliminare dalla basilica le innovazioni ariane), ma divenuto imperatore u-nico Costanzo, assunse un atteggiamento dapprima incerto e quindi disponibile nei confronti dell’imperatore. Questi esercitò ogni possibile pressione in favore dell’arianesimo. Represse i vescovi riottosi, sottoponendoli a intimidazioni, destituzioni, trascinando prigioniero chi resisteva all’eresia o costringendolo all’esilio, come lo stesso vescovo di Roma, papa Liberio. Costanzo riuscì a piegare gran parte dei vescovi al suo volere, compreso Fortunaziano di Aquileia, il quale infatti si adoperò per convincere il vescovo di Roma (papa Liberio, che a-veva preferito l’esilio al tradimento dell’ortodossia) a sottoscrivere l’eresia. L’arianesimo si annidò saldamente e prosperò anche ad Aquileia, dove la religione divenne una questione di natura politica. Venezia -51 Paolo Petricig P. Paschini - Storia del Friuli - Arti Grafiche Friulane, Udine 1990 Skladatelj POZAMEZNE CRKE V NOTAH NA LEVI STRANI RISBE UREDI IN VPISI V PRAZNA POUA TAKO, DA BOS DOBIL PRIIMEK VELIKEGA NEMŠKEGA SKLADATELJA <7 <$yn parità grazie alla rete di Daniele Bastiancig, ancora una volta gli Juniores della Valnatisone sono rimasti in dieci, dal 5’ della ripresa, a causa dell’espulsione di Matteo Braidotti. Nonostante l’handicap gli azzurri guidati da Giancarlo Armellini hanno fatto ancora centro grazie alla tripletta realizzata da Gianluca Peddis. L’incontro di recupero m programma a Remanzac-co contro il Buonacquisto è stato rinviato per la seconda volta, in questa occasione a causa del terreno impraticabile. Sabato 25 a S. Pietro si disputerà la gara avrà tutto il tempo per effettuare i recuperi delle numerose partite rinviate a causa del maltempo entro il mese di marzo. Attaccando per tutta la gara senza fortuna, il Reai Filpa di Pulfero ha subito la prima sconfitta del campionato ad opera della Effe Tre. Il passo falso non pregiudica, per i rosanero di Claudio Battistig, il mantenimento del primo posto in classifica. In Prima categoria la Valli del Natisone è tornata al “vizietto” del pareggio, stavolta in trasferta contro il Dream Team di Resiutta. La Polisportiva Valnatisone di Cividale ha ottenuto un bel successo sul campo della Birreria da Marco. I ragazzi di Pietro Boer nel primo tempo hanno centrato una traversa, passando quindi in vantaggio con Giovanni Dominici all’inizio della ripresa. Il raddoppio dei ducali è arrivato con Francisco Cantoni, prima del serrato finale dei padroni di casa che ha fatto scaturire il gol della bandiera. Convincente ed immediato riscatto dell’Osteria al Colovrat di Drenchia che nell’ultima esibizione casalinga ha superato l’Atletico Beivars con la doppietta di Patrick Chiuch (l’attaccante valligiano, continuando con questa regolarità, può guardare con fiducia alla conquista del titolo di categoria dei cannonieri) ed il gol di Denis Lesizza. Nel campionato di Eccellenza di calcetto ai Merenderos di S. Pietro al Natisone non sono bastate le reti siglate da Andrea O-sgnach (2), Cristian Birtig ed Emiliano Dorbolò per a-vere ragione del Paluzza. (Paolo Caffi) Luca Passariello (Esordienti) manzacco il Buonacquisto. A sbloccare il risultato al 10’ è stato Simone Crisetig, mentre Mattia Iuretig ha arrotondato otto minuti più Gli Esordienti della Valnatisone hanno superato il Moimacco con le reti di Matteo Cencig, Alessandro Predan (autore di una tri- di cartello con il S. Gottardo. Troppo grande il divario tra gli Allievi della Valnatisone e i padroni di casa dell’Union 91/A, che hanno dato un dispiacere ai valligiani allenati da Luciano Bellida. Questi ultimi sono riusciti, grazie a Gabriele lussig, a mettere a segno soltanto il gol della bandiera. Domenica 26 gli azzurri hanno l’occasione di un pronto riscatto ospitando a Merso di Sopra la seconda della classe, la Manzanese. Con tanta fatica dovuta al terreno di dimensioni ridotte, reso poi pesantissimo dalle abbondanti piogge, e agli avversari dimostratisi un’ottima formazione, i Giovanissimi della Valnatisone hanno superato a Re- tardi. All’inizio della ripresa il rilassamento dei ragazzi di Renzo Chiarandini ha permesso ai rossoblu di realizzare, al 5’, il gol della speranza, vanificato però al 25’ ancora da Iuretig. La gara in programma domenica mattina a S. Pietro al Natisone contro il Chiavris deciderà quale delle due squadre sarà la rivale della capolista Buttrio. La rosa dell’Audace, tornata quest’anno al calcio dilettantistico in Terza categoria pletta), Almedin Tiro, Luca Passariello e Isacco Chia-bai. Una vittoria esterna per i Pulcini dell’Audace che hanno espugnato il campo dell’Azzurra di Premariacco grazie alle marcature di Matteo Specogna e Fabrizio Coszach. Con la gara di sabato si è chiuso il girone d’andata ed è iniziata la pausa invernale. L’Audace četrtek, 23. novembra 2000 SPETER Ažla Ki malonu! So nas skregal, de nie-smo še nič napisal o sejmu, ki so ga organizal ko-nac otuberja v Ažli. Za resnico poviedat, smo čakal fotografije, pa tiste nieso paršle an takuo... Na sejmu, ki ga že kako lieto organizavajo v Ažli tisti od komitata od vasi an ki v Ameriki, pa tudi tle tode “ormai” ga kličejo Halloween, lietos je bluo zlo živahno. Organizatorji, v parvi varsti Antonello, nieso viedli kam se diet tarkaj otruok je paršlo an kupe z njim tudi družine. Vsega kupe je bluo vič ku šestedest malonu an vsi so bli lepuo obdielani, ve-riezani, oflokani... Parnesli so jih iz vsieh kraju: parnesli so jih otroc, ki hodejo v dvojezični var-tac v Spietar an v vartac v Ažlo, parnesli so jih otroc iz vaseh Nediških dolin, pa tudi iz Čedada, an še iz Li-njana. Je bluo takuo težkuo vebrat te narlieuše, de na koncu organizatorji so nagradil, premjal vse otrokè. Senjam je biu za otroke, pa tudi za te velike, saj je bluo za pokušat vse tiste dobre sladčine, ki so jih v Ažli napravli, an na varh je biu še pečen kostanj an sladka rebula. Muost Umaru je Armando Caffi Ponoč med nediejo 19. an pandiejkam 20. novem-berja je na naglim na svo- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: J OLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.1. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnlna-Abbonamento Italija: 52.000 lir Druge drZave: 68.000 lir Amerika (po letalski posti): 110.000 lir Avstralija (po letalski posti): 115.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto oorrente poslale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Se2ana Tel. 067 - 73373 2lro račun SDK Sejana St 51420601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT m Včlanjen v USPI Associalo all'USPI jim duomu par Muoste umaru Armando Caffi. Imeu je samuo 56 liet. Armando se je že puno liet zdraveu, pa ni biu takuo slab, de bi nas takuo naglo zapustu. Biu je zlo poznan po vaseh Nediških dolinah, posebno miez tistih, ki so vierval an vierjejo v ideale levice, a on je biu parjateu vsieh. Za njim jočejo brat Gianni an kunjada Helen, ki pru tele dni so se vamil iz Žvicere za živiet tle doma, kužini an parjatelji. Zadnji pozdrav smo mu ga dal v sriedo 22. novem-berja zjutra v Ažli, kjer počiva tudi njega mama. Barnas Žalostna novica Na naglim je v videmskem Spitale umaru Romolo Costaperaria. Imeu je 70 liet. Romolo se je zdravu že puno liet, pa obedan se ni čaku, de nas takuo na naglim zapusti. Za njim jočejo žena Giuseppina, otroc Alessandra, Luca an Paolo, nevie-sta, navuoda an vsa žlahta. Romolo je Ziveu v Vi-dme, pa venčni mier bo počivu v njega rojstni vasi, v Bamase, kjer je biu njega pogreb v saboto 18. no-vemberja popudan. DREKA Debenije - Manzan Zapustu nas je Remo Tomasetig V čedajskem Spitale nas je za nimar zapustu Remo Tomasetig - Lienar-cu iz Debenijega. Imeu je 71 liet. Remo je biu po sviete puno liet, dielu an Ziveu je v Zviceri puno liet. Kar se je varnù damu, je šu živet z družino v Manzan, ku puno drugih naših judi. S tistim, ki so po sviete zaslužil so poskarbiel za nov dom, če ne pru doma, v rojstni vasi, pač pa nomalo buj blizu, kjer se je zdi-elo, de življenje bo buj lahko, buj komod. Ki na- Signora si offre per assistenza anziani. Telefonare di domenica, possibilmente ore pasti, allo 0432/727430 VENDESI a San Leonardo casa spa- ziosa su due piani. Telefonare allo 0432/723154 CERCO casa in affitto nelle Valli del Natisone, possibilmente fondoval-le ed isolata. Telefonare allo 0329/2157501. Eventualmente lasciare messaggio. ših judi živi dol po laških vaseh, pa njih sarce je nimar tle doma. An takuo je bluo tudi za Rema. Za njim jočejo žena Silvana, ki je le iz Debenijega an je Finčcjova, si-nuovi Ettore, Andrea an Gianni, sestre Alma an Maria, kunjadi an vsa žlahta. Venčni mier bo počivu v Manzane, kjer je biu njega pogreb v sriedo 15. novemberja popudan. SVET LENART Skrutove “Lucciolata” Trecja “Lucciolata” v Nediških dolinah je bla v Skrutovem. Te parve dvie so jih bli organizal v Ažli lan an predlanskim. Se nam pari pru, de taka pametna iniciativa se je močnuo sparjela an tle par nas an takuo tudi v Skrutovem, v saboto 18. novemberja, se je zbralo zaries puno ljudi na pohodu, ki so ga organizale skupine Ana iz Nediških dolin za zbrat sude, ki potlè jih dajo v Aviano, v pomuoč Cro (Centro riferimento oncologico). Na čelu duge precesse ljudi je bla čedajska banda, ki je godla celo vičer. Na koncu je bla pa-stašuta za vse. Podutana - Sriednje Žalostna oblietinca Donas, četartak 23. novemberja je ’no lieto, odkar nas je za nimar zapustu ga-spuod Adolfo Dorbolò. Don Adolfo je biu Kopita-rjove družine iz Laz an v njega rojstni vasi počiva tudi venčni mier. Don Adolfo je skarbeu za podutansko faro štierdeset liet an malo-manj dvajst liet je imeu pod sabo tudi tisto iz svetega Pavla go par Čemeč. V njega spomin so zmolil v sriedo 22. vičer sveto mašo tisti gaspuodi nunci, ki so se kupe z njim Suolai an imiel le v tistem cajtu njih parvo sveto mašo. Druga maša bo donas, četartak 23. novemberja, ob 18. uri, v ci-erkvi Presvetega Sarca v Gorenji Miersi. Naj še do-ložemo, de so farani iz Po-dutane položli v njega spomin ’no ploščo, ’no targo v podutanskem britofu. V SPOMIN PAVLE GRUDEN Kak dan od tegà nas je zapustila Pavla Seražin Gruden, mama Žive Gruden, ravna-teljce dvojezične Suole v Spietre. V nje spomin so dal prispevek dvojezični Suoli: Živa an družina 1.000.000; osebje dvojezične Suole an parjatelji Novega Matajurja, K.d. Ivan Trinko an Sso Čedad 820.000; Mila in Andrej Terčon 100.000; Antek Terčon 50.000 lir; Milena Sonc Pirjevec 300.000 in Zmaga Malalan 100.000. NEDIŠKI OB SOBOTAH OB 14.10 URI NA RADIO TRSTA novice, šport, okno na teden, komentarji... vodijo ga: Giorgio Banchig, Riccardo Ruttar, Loretta Primosig an Beppo Qualizza. Enkrat na mesec "OKNO NA TERSKE DOLINE” . Pripravlja Luisa Cher Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 24. NOVEMBERJA DO 1. DICEMBERJA Čedad (Minisini) tel. 731175 VENDESI Renault Clio 14Si di colore azzurro, anno 1993, catalizzata, cerchi in lega, assetto e scarico sportivi. Buone condizioni. Telefonare 0335/7063316 (Gabriele) Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 13.00 do 13.30 Debenje: v sriedo ob 10.30 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 11.30 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (zadieluce) Čarnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje: v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 16. do 16.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinlgh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 v torak od 17.00 do 18.00 v sriedo od 9.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za prelieve", je na razpolago “servizio infermieristico" (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Čedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. , 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37,13.57,14.17*., 15.06,15.50,17., 18., 19.07, 20. Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Čedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Čedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Čedad..............731762 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Čedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,.732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727552