Geografski vestnik, Ljubljana, LVI (1984) U D K 9 1 1 .3 :63 (497 .121»B arje«) F 863 U D C 911 .3 :6 3 (4 9 7 .121»Barje«) = 20 LJUBLJANSKO BARJE — PRIMERNOST ZA KMETIJSTVO Breda O g o r e l e c * Uvod Ljubljansko barje, 16 000 ha ravnine na pragu mesta z več kot 200 000 prebi­ valci, je danes v marsičem »nikogaršnji« prostor, ki je ekstenzivno izrabljen. Vendar so to potencialne površine za bodoči razvoj Ljubljane, predvsem za stanovanjsko in industrijsko gradnjo in kom unalne dejavnosti. Nič manjšega pomena ni bodoča km etijska raba, ki bi lahko ob ustreznih agro- in hidromelioracijah intenzivirala km etijsko proizvodnjo in izboljšala preskrbo Ljubljane. Zastavlja se tudi vprašanje, kje in v kakšnem obsegu varovati Barje kot del naravne dediščine. Na Ljubljanskem barju se pojavljajo še drugi interesenti; tu sta načrtovana športno letališče in odlaga­ lišče odpadkov. Očitno je, da je več različnih dejavnosti, ki so zainteresirane za bar­ janski prostor, vendar si mnoge med njimi nasprotujejo oziroma je potrebno njihovo prostorsko razm estitev m edsebojno uskladiti. Z vprašanjem, kakšna naj bo bodoča raba Ljubljanskega barja, se ukvarja tudi projekt »Ljubljana 2000« (1982). Pričujo­ če poročilo je povzetek moje diplomske naloge, ki se ukvarja z raziskavo prim erno­ sti Ljubljanskega barja za kmetijstvo in to na osnovi metod, s pomočjo katerih ugo­ tavljam o prim ernost zemljišč za kmetovanje. Z izbranimi metodami prodajamo od­ nos med kmetijstvom in drugimi uporabniki barjanskega prostora ter njihovo pro­ storsko razm estitev, ki je tod glede na svojstvene prirodnogeografske razmere in bližino velikega m esta dokaj zapletena. Metode ugotavljanja primernosti za kmetijstvo Ugotavljanje prim ernosti je običajno ena od prvih potez v prostorskem planira­ nju. N a ta način se opredelijo potencialne površine za poselitev, kmetijstvo, gozdar­ stvo, rekreacijo ali infrastrukturo. Naslednji korak je soočanje teh rab med seboj in šele nato sledi odločitev o prednosti pri izrabi in končna opredelitev o namembnosti in varovanju. V SR Sloveniji obstaja več metodologij ugotavljanja primernosti za kmetijstvo. »Navodilo o strokovnih merilih za določitev zemljišč v kategorije« (Uradni list SRS * Dipl. geograf, referen t za urbanizem , O bčina Ljubljana Vič-Rudnik, Trg M DB 7, 61000 Ljubljana, YU 45 /82) razvršča zemljišča v kategorije glede na možnost njihove uporabe za kmetij­ sko proizvodnjo, pri tem pa upošteva tudi njihovo sedanjo rabo in naravne danosti. N aravne danosti ugotavlja na podlagi reliefnih značilnosti (nagiba, nadmorske viši­ ne in osončenosti), klimatskih razm er (padavin, tem peratur in smeri vetrov) in pe­ doloških značilnosti (združbe tal). Na ta način razvrsti zemljišča v eno od osmih ka­ tegorij, od katerih je prvih šest kmetijskih. Metodologijo za sestavo »Navodil ...« so razvili na Biotehniški fakulteti pod vodstvom A. S t r i t a r j a. Prvič je bila uporab­ ljena na Kozjanskem, nato je bil na njeni osnovi izdelan kmetijski prostorski plan občine Žalec. O m enjeno »Navodilo ...« je postalo v letu 1983 obvezno za vse obči­ ne. N ajprej določijo za vsa zemljišča, v katerega od petih krajinskih sistemov sodijo. Ti sistemi temeljijo na litološki osnovi oziroma iz nje izhajajočih pedoloških značil­ nostih, pedosekvencah. Kategorizacijo nato izvedejo s pomočjo aeroposnetkov v m erilu 1 : 5 000, iz katerih razberejo dejansko rabo. Z modeli vrednotenja kmetijskih zemljišč se ukvarja tudi Katedra za krajinsko arh itek turo Bioehniške fakultete (D. O g r i n, I. M a r u š i č ) . Podatke črpajo iz prostorskih informacijskih sistemov, ki vsebujejo računalniško obdelane podatke, m ed drugim o topografiji, geoloških in pedoloških razm erah ter o površinskem po­ krovu. Takšne razvite informacijske sisteme ima doslej v Sloveniji že 10 občin (M a- r u š i č, 1983). Prvič je bil na tak način računalnik uporabljen v Steinitzovem pro­ jek tu » R h o d e Is la n d I 8 4 C o rr id o r S tu d y « , ko so z računalniško analizo izbirali tra ­ so avtoceste in presojali njen vpliv na okolje (S t e i n i t z, 1972). Prim ernost za kmetijstvo za celotno Slovenijo ugotavlja tudi R eg io n a ln i p r o ­ s to r s k i p la n (1975). Upošteva naslednje elemente: reliefna izoblikovanost (nagib in osončenost), kakovost tal glede na fizikalne, kemične in biološke lastnosti ter pri­ m ernost podnebja (količina toplote, padavine in vlažnost). Zemljišča so razvrščena v eno od petih skupin: od zelo primernih do pogojno primernih. Starejši način, bonitiranje, se v Sloveniji ne izvaja več, pač pa še velja na H rva­ škem. Tam kajšnji » P ra v iln ik o b o n itira n ju ze m ljišč« (Narodne novine 47/82) razvršča kmetijska zemljišča v osem kategorij na osnovi prsti (razvojne stopnje, tek­ stura, matična osnova), klime (11 klimatsko-vegetacijskih področij) in reliefa (na­ klon). Om ogoča popravke zaradi kamnitosti, poplavnosti, severne ekspozicije, izpo­ stavljenosti vetrovom in osončenosti. Poseben prim er so pokrajine s specifičnimi potezami, kot je npr. Ljubljansko barje. V teh prim erih je potrebno splošne metode prilagoditi njihovim značilnostim. T ako je D. P 1 u t (1977) upošteval naslednje faktorje: klima (padavine v vegetacij­ ski dobi, srednje mesečne januarske tem perature), relief (strmina, ekspozicija, višin­ ski pasovi, geom orfološke oblike), možnost nam akanja in prst (petrografska sestava, tipi prsti). F. Č e r n e (1979) je izbral naslednje dejavnike: geološka zgradba, na­ klon, ekspozicija, pejsaž, višinski pas in površinska zakraselost, varstvo narave ter izraba pokrajine. V raziskovalni nalogi o bodočnosti barja ( R a v n i k a r et al., 1976) je prilo­ žena tudi karta prim ernosti za kmetijstvo. V legendi so kot vir zanjo navedene: pedološka karta, karta poplavnih območij in karta rezervatov. Kako so določili meje kategorij, avtorji niso pojasnili. O d opisanih m etod so bile na Ljubljanskem barju doslej uporabljene tri. Prva, kategorizacija tal na osnovi »N a v o d ila ...« (1982) temelji predvsem na dejanski iz­ rabi tal. Ta je sicer v pretežni meri res posledica naravne primernosti, ne pa vedno. N a to, ali je zemljišče uporabljeno za njivo ali za travnik, vplivajo namreč tudi druž­ beni dejavniki, predvsem lastništvo, usmerjenost kmečkega gospodarstva, politika cen km etijskih proizvodov. D ruga m etoda je bila uporabljena v R e g io n a ln e m p r o ­ s to r s k e m p la n u (1975). Prim ernost zemljišč je bila ocenjena za vso Slovenijo, zato drobnih razlik ni mogoče razbrati. Skrajni severni rob Ljubljanskega barja je ozna­ čen kot srednje prim erno območje, vse ostalo, z Iškim vršajem vred, pa kot pogojno prim erno. V tretjem delu, v raziskovalni nalogi R a v n i k a r j a (1976), je karta prim ernosti za km etijstvo le grobo orientacijska, brez potrebne utemeljitve. Geografske razmere na Ljubljanskem barju D anašnja ekstenzivna izraba na Barju je posledica prirodnih in družbeno geo­ grafskih razmer. D no tektonsko zasnovane kotline prekrivajo v glavnem ilovnate in glinene na­ plavine in jezerski sedimenti. Polžarica, ki jo najdemo povsod, kjer je bilo nekoč je­ zero, ima zelo slab vodni režim, tla so preveč suha ali preveč vlažna. Ker so tla izre­ dno plastična, m estom a napol tekoča, predstavljajo hudo oviro pri obdelovanju s kmetijskimi stroji (G r i m š i č a r, 1967). Z obrobja sega na Barje več vršajev, naj­ večji m ed njimi je prodni vršaj Iške. V zahodnem delu se dvigujejo osamelci, ki pa dosežejo le m ajhne relativne višine. Klimatske poteze določa kotlinska lega, ki povzroča nastanek jezera hladnega zraka. Podatki m eteorološke postaje v Lipah (1926 — 1965) kažejo za več kot sto­ pinjo hladnejše poletje kot obrobje, vegetacijska doba pa je tu, sredi Barja, za deset dni krajša. Z a vse leto je značilen vlažnostni suficit, aridnih mesecev ni. Prvi višek dosežejo padavine v maju in juniju, ko vegetaciji najbolj koristijo, medtem ko drugi, še močnejši maksimum od septem bra do novembra, pogosto ovira spravilo poljščin. Z arad i razmočenih tal je uporaba mehanizacije otežkočena ali pa celo nemogoča. Poplavnost je ena najbolj tipičnih značilnosti Ljubljanskega barja, ki odločilno vpliva na njegovo izrabo. Glavni vzrok je seveda minimalni padec, saj dno struge Ljubljanice od K om ina (blizu Podpeči) do Špice v Ljubljani pade le za 1.79 m, kar pom eni strm ec 0,01%c (K o 1 b e z e n, 1980). To je posledica ugrezanja kotline in nasipavanja Save in Gradaščice, ki sta na severnem robu zajezili barjanske vodoto­ ke. S stališča kmetijstva nas najbolj zanima trajanje poplav in njihova razporeditev p reko leta. T retjina vseh poplav je v vegetacijski dobi, od marca do septembra. Po­ sebno nevarne so takrat, ko kulturne rastline prično rasti. Najpogosteje trajajo tri dni, aprila 1970 pa je poplava trajala kar 19 dni. Prav dolgotrajnost poplav kultu­ ram najbolj škoduje. T retja za kmetijstvo pomembna lastnost je globina poplavne vode. K o 1 b e z e n (1980) navaja, da so največje globine (50 do 70 cm) v osred­ njih delih poplavnega sveta, med Sinjo Gorico in Notranjimi Goricami. Na vzho­ dnem območju poplavnega sveta, predvsem med Črno vasjo in Podpečjo doseže običajno m anjše globine, 30 do 50 cm. D elitev tipov prsti glede na vodni režim, povzeta po študiji » U red itev L ju b lja n ­ s k e g a b a rja — K m e tijs tv o « (1979) kaže, da so avtomorfne prsti nastale na osamel­ cih in na vršajih. H idrom orfne prsti so se razvile zaradi prevelike vlage v tleh. Kjer je vzrok talna voda, najdem o glede in šotne prsti, zamočvirjenje s padavinsko vodo pa je povzročilo nastanek psevdogleja in deloma tudi amfigleja. Površinsko prevla- LJUBLJANSKO BARJE Sl. 1 ZELEZMCA AVTOCESTA • DO 200 PREB • 2 0 0 - 1 0 0 0 PREB • NAD tDOO PREB. dujejo hidrom orfne prsti, za kmetijstvo pa so bolj dragocene avtomorfne prsti, saj na njih niso potrebni hidro in agrotehnični posegi. Z aradi požiganja, osuševanja, rezanja in »pulferizacije« na preoranih njivah ter razkrajanja zaradi zniževanja talne vode je šote vse manj. Šotišča so že redka, pri­ m arno barje, ki je še živo, pa je le še na Kostanjevici ( O m a n - V r h u n c , 1981). D revesna vegetacija na ravnini je zelo skromna, medtem ko so osamelci večinoma prekriti z gozdom. Za izgled pokrajine so tipične živice črne jelše. Ta hitrorastoča drevesna vrsta nepokošene travnike zaraste že v nekaj letih. N aselja na Ljubljanskem barju (slika 1) lahko razvrstimo v tri skupine. Na ob­ robju Barja je niz starih agrarnih naselij, ki so se po vojni večinoma hitro razvijala, zlasti tista ob pom em bnih prom etnih žilah Ljubljana-Vrhnika in Ljubljana-Kočevje. Z arad i bližine Ljubljane so nekatera dobila značaj spalnih naselij z značilno indivi­ dualno gradnjo (Lavrica, Škofljica, Brezovica, Dragomer, Drenov grič). Nekoliko počasneje so rasle vasi na Iškem vršaju. D ruga skupina naselij, ki v rasti nekoliko zaostaja za prvo, so vasi na osamel­ cih. Te so svoje agrarne poteze ohranile v večji meri. Črna vas in Lipe, uvrščeni v tre tjo skupino, sta tipični kolonizacijski vasi, osnovani na melioriranih zemljiščih v tridesetih letih prejšnjega stoletja ( M e l i k , 1946). V zasebnem in družbenem sektorju kmetijstva obstaja močna usmeritev v živi­ norejo, predvsem v m esno govedorejo. G lede na bližino mesta bi pričakovali usme­ ritev v mlečno živinorejo ter pridelavo vrtnin. Povprečna velikost zasebnega pose­ stva je 4,5 ha, kar je v slabih prirodnih pogojih odločno premalo. V razgovoru so km etje ocenjevali, da bi bila najprim ernejša velikost 30 ha, kar pa presega veljavni zemljiški maksimum. Po podatkih iz leta 1963 je bilo okrog štiri petine zemlje na Barju v lasti km etov ( L a h, 1965) in ta delež se od takrat ni bistveno spremenil. Poleg lastnih zemljišč imajo km etje v najemu še obsežna zemljišča Ljubljanskih mle­ karn. D ružbeni sektor nam reč vseh površin, ki jih je dobil po agrarnih reformah, za­ radi pom anjkanja delovne sile ni sposoben obdelati. Skratka, družbeni sektor ima zem lje preveč, mnogi km etje pa premalo. Upoštevati pa je treba, da je, tako kot v večini Slovenije, tudi na Ljubljanskem barju kmet tisti, ki ohranja kulturno pokraji­ no. Industrijski obrati so razvrščeni le v naseljih na obrobju Ljubljanskega barja. To so predvsem obrati živilske, lesno-predelovalne, kemične in kovinske industrije. Lo­ kacija dveh: D onita pri Borovnici in Industrije usnja Vrhnika je zaradi močnega onesnaževanja voda ekološko neustrezna ( B r i c e l j , 1983). Izbrana metoda za ugotavljanje primernosti za kmetijstvo Zaradi svojstvenih razm er na Ljubljanskem barju in nedodelanih valorizacijskih m etod sem se odločila za poseben metodološki pristop. Od treh osnovnih faktorjev (klim a-relief-prst) sem v diplomski nalogi upoštevala le prst. U porabila pa sem pet izločitvenih in štiri om ejitvene faktorje. Med izločitvene faktorje sem uvrstila tiste, ki so preprečevali kmetijsko rabo. G lede na to sem prizadete površine izločila iz na­ daljnjega vrednotenja. Omejitveni faktorji pa so primernost območja zmanjševali in so tako znižali vrednostno kategorijo oziroma določili najvišjo možno vrednostno kategorijo, ki jo je zemljišče lahko doseglo. V prvi fazi sem izločila za kmetijstvo neprim erne površine, ki so sodile med »gozdove« in »zazidane površine, smetišča in glinokope«. V drugi fazi sem preosta­ le, torej kmetijske površine razdelila v štiri kategorije primernosti za njive na eni karti in v štiri kategorije prim ernosti za travnike na drugi karti. Osnovna kategori­ zacija je bila s tem določena, nato pa sem v tretji fazi izvedla popravke. Zaradi po- plavnosti, varovanja naravne dediščine ali pedoloških omejitev so bile nekatere po­ vršine neprim erne za njive ozirom a za travnike. Šele nato so bile s pomočjo omeji­ tvenih faktorjev (poplavnost, varovanje naravne dediščine, močvirska preslica, vo­ dni rezervati) določene kategorije prim ernosti za njive ter za travnike. V četrti fazi, sintezi, sem določila prim ernost posameznih delov Ljubljanskega barja za njive, travnike ali za m ešano rabo. Drugi korak te faze pa je bilo vnašanje podatkov o predvideni zazidavi in o obsegu drevesnih plantaž. Tako izdelana karta v merilu 1 : 25 000 je bila tudi cilj diplomske naloge. Kot osnova za kategorizacijo je služila p r s t, ki najbolj odločilno vpliva na pri­ m ernost za kmetijstvo. U porabila sem pedološko karto Biotehniške fakultete (U r e ­ d i te v ..., 1979). V prvo kategorijo sem uvrstila evtrično rjavo prst na produ Iškega vršaja in na starejši peščeni naplavini, saj je rodovitna ter ima tudi ugodne vodne razm ere. V drugi kategoriji so bile rendzine na produ Iškega vršaja, kjer obstaja ne­ varnost suše, ostali pogoji pa so ugodni. V tretji kategoriji, kjer je potrebno močnej­ še gnojenje, so bile rjave pokarbonatne prsti in kisla rjava prst. V četrto kategorijo sem uvrstila šotne prsti. V prvi kategoriji primernosti za travnike so bile rendzine, evtrične in vse rjave prsti, v drugi so bili zaradi prevelike vlažnosti amfigleji. V tre­ tjo so sodili m ineralni hipogleji ter šotne prsti, saj je pridelek sena količinsko dober, a ima slabo kvaliteto. V četrti kategoriji je bil hipoglej in humusni glej; na njem je seno pogosto prim erno le za steljo. K l i m e kot faktorja nisem upoštevala, ker med posameznimi deli Barja razli­ ke niso tako bistvene, da bi spremenile prim ernost za kmetijstvo. Tudi r e l i e f n o je L jubljansko barje nerazgibano. Osamelce sem izvzela iz nadaljnje obdelave, saj im ajo strm a pobočja, poraščena z gozdom. Sečnja in izraba za kmetijstvo bi poveča­ la denudacijo in erozijo, poleg tega pa so veliki nakloni za sodobno kmetijstvo ne­ prim erni. Pogosto p o p l a v l j e n e p o v r š i n e sem opredelila kot neprim erne za njive; tu je tveganje, da bo pridelek uničen, preveliko. Prim ernost za travnike pa sem znižala za eno kategorijo. (Poplavne površine sem povzela po karti, izdelani v okviru naloge » G e o g ra fija p o p la v n ih p o d ro č ij na S lo v e n s k e m « Geografskega inšti­ tu ta A. M elika Z R C SAZU ). Iz nadaljnje obdelave sem že na začetku izvzela urbanizirane ter gozdne površi­ ne. Če je ohranitev gozdov na osamelcih nesporna, pa so vprašljivi ravninski gozdo­ vi. Predvsem gozd pri Dolgem mostu, jugozahodno od Ljubljane, pokriva dokaj do­ b ra tla, p rim erna tudi za travniško rabo. Ker pa se dolgi in ozki pasovi gozda m enja­ vajo s travniki, je gozdni rob izredno dolg in ima zato veliko ekološko vrednost. T ravnike, na katerih se pojavlja strupena močvirska preslica, sem uvrstila v četrto kategorijo. Seno je mogoče uporabiti le za prehrano konj in za steljo, če pa presli- čno krm o pokladajo govedu, lahko celo pogine ( H e r m a n , 1964). O bm očja, ki so bila predlagana v zaščito kot naravna dediščina, so predvsem botanično in ekološko zanimiva in so za njive neprim erna. Botanični rezervat M a­ reke pri Igu je iz kmetijskih površin v celoti izločen, saj poseganje vanj ne bo dovo­ ljeno ( O m a n - V r h u n c , 1981). O stala območja varovanja so bila uvrščena v če­ trto kategorijo prim ernosti za travnike, ker je tod proizvodnja lahko le ekstenzivna. Tudi v ožjem in najožjem varstvenem pasu rezervatov črpališč pitne vode je upora­ ba gnojil in zaščitnih sredstev om ejena, s tem pa pridelek manjši. Zemljišča so bila zato uvrščena za kategorijo niže. Č eprav višina talne vode na Ljubljanskem barju močno vpliva na primernost za km etijstvo, podatki o njej niso zbrani in jih zato nisem mogla upoštevati. Odnos med kmetijstvom in drugimi uporabniki barjanskega prostora P o s e l i t e v . Stanovanjska gradnja se je širila v dveh smereh, in sicer v okvi­ ru zazidljivih površin, določenih s planskimi akti ter stihijsko kot črna gradnja. Ne­ dovoljena gradnja je razpršena in razbija kmetijske površine. M edtem ko je taka po­ zidava severnega in osrednjega dela Barja (Rakova jelša, Ižanska cesta) potekala na zemljiščih, ki so manj prim erna za obdelavo, pa se je na obrobju kotline širila pravi­ loma na dobrih kmetijskih tleh (na prim er ob vaseh na Iškem vršaju). Sprejeti urba­ nistični dokum enti določajo največje stanovanjske in industrijske površine na Rud­ niku. do južne obvoznice. Ti otoki so že sedaj močno pozidani, vmes pa so slabša km etijska zemljišča, ki sem jih uvrstila v tretjo kategorijo primernosti za njive in če­ trto za travnike. K er pa je nanje navezanih nekaj zaščitenih kmetij, bo zanje treba poiskati nadom estno zemljo. I n f r a s t r u k t u r a . Najbolj obsežna zemljišča obsegata avtocesta Ljubljana- V rhnika in južna obvoznica. Ležita na kmetijsko sicer manj primernih tleh, ki pa so varna pred poplavam i, in je bilo zato tu precej njiv. Cesti sta otežili tudi dostop do km etijskih zemljišč. Športno letališče južno od Črne vasi bo zasedlo 22 ha tal, ki so prim erna le za slabe travnike. Tudi izravnalni bazen predvidene hidrocentrale Verd pri Bistri bi kmetijstvu odvzel le 60 ha šotnih prsti, zmanjšala pa bi se nevarnost po­ plav na celotnem Barju. K er pa bi zajezitve na Cerkniškem in Planinskem polju po­ menile delno uničenje teh kraških pojavov, je gradnja hidrocentrale sporna. O d l a g a l i š č e o d p a d k o v se bo kmalu začelo širiti na novem komple­ ksu zemljišč, ki so sedaj kmetijsko ekstenzivno izkoriščena ali pa že v zaraščanju. Kakšna bo bodoča raba do deset metrov visokega umetnega osamelca, ko se bo zemljišče čez leta umirilo, še ni znano, navajajo pa možnost poselitve, kmetijske ra­ be ali pogozditve. K a m n o l o m i i n g l i n o k o p i so na obrobju Ljubljanskega barja, na osam elcih in v bližini Ljubljane in Vrhnike. Večina glinokopov je opuščenih, akti­ ven je še eden na Vrhniki, ki se razprostira na tleh, primernih za slabše travnike. V nasprotju z Ljubljanskim poljem izkoriščanje mineralnih surovin torej ne odvzema kvalitetnih kmetijskih zemljišč. V o d n o g o s p o d a r s t v o . Rezervat vodarne Brest zavzema več kot polo­ vico Iškega vršaja, kjer je najboljša prst na Ljubljanskem barju, medtem ko borovni­ ški in želimeljski rezervat ležita na slabih tleh. Z močnejšim črpanjem vode bi se verjetno znižala gladina talne vode in bi se morda nekatera zemljišča osušila ter ta­ ko postala bolj prim erna za kmetijstvo ( G eo lo g ija 1979). Po drugi strani pa bi se tla zato močneje posedala in bi bile poplave tako morda obsežnejše. V a r o v a n j e n a r a v n e i n k u l t u r n e d e d i š č i n e . Ohranjanje da­ našnje agrarne izrabe je s stališča varstva naravne dediščine celo zaželjeno. Konflik­ te pa bi lahko pričakovali le ob obsežnejših melioracijskih posegih. Ob spremenje­ nih vodnih razm erah bi se ekološki pogoji v rezervatih tako spremenili, da bi tipično barjansko rastje izumrlo. Večja osuševanja bi terjala tudi odstranitev tipičnega po­ krajinskega elem enta: živic ob jarkih, saj ovirajo njihovo čiščenje ter zmanjšujejo uporabne površine. G o z d a r s t v o . Ker gozdovi na Ljubljanskem barju pokrivajo komaj 3% , od tega sta le dve petini na ravnini ( G o zd a rsk i p r isp e v e k ..., 1979), ter so razdrobljeni, je bolj kot gospodarska pom em bna njihova ekološka funkcija. Drevesni nasadi za­ vzem ajo 1% površine Barja. Nastali so na zemljiščih družbenega sektorja, predvsem tam , kjer km etijstvo ni bilo uspešno. V nasadih topola pri Vnanjih Goricah je doho­ dek od lesa tolikšen, kot če bi vsa leta pridelovali po 50 q/ha pšenice ( Š e r u g a , 1983). Najbolj obilna letina na Iškem vršaju pa doseže le dobrih 40 q/ha. Čeprav nasadi na nekdanjih kmetijskih površinah med barjanskimi kmeti povzročajo hudo kri, se zdijo v sedanjih razm erah najbolj smiselna rešitev. Vseh svojih površin druž­ beni sektor ne m ore obdelati, in gotovo je pam etneje, da jih urede v nasade, kot pa, da bi jih prepustili zaraščanju. Sklep K ot prednostna kmetijska območja lahko označimo najkvalitetnejše njivske in travniške površine. Najboljše njivske površine so omejene na obrobje Ljubljanskega barja: Iški vršaj te r manjši površini južno od ljubljanskega odlagališča odpadkov in pri Janezovi vasi na Vrhniki. Tu so zemljišča primerna za vse kulture, pa tudi za uporabo obdelovalnih strojev ni ovir. Pozidava teh zemljišč nikakor ni dopustna. Njivsko-travniški svet obdaja osamelce, južno obrobje kotline in pas na levem bre- LJUBLJANSKO BARJE c : : : : k m e t ij s k e p o v r š in e ■ ■ p o s e l it e v IN in f r a s t r u k t u r a □ 1 GOZD frrmm p r e d v d e n i po s e g i Pf f if f l k o n f l ik t s k m e t ij s t v o m 2 k m Slika 2: Predvideni posegi in konflikti s kmetijstvom na Ljubljanskem barju gu Ljubljanice. Poplav tu sicer ni, a so ponekod potrebna osuševanja. Najkvalitet­ nejši travniki se raztezajo v širokem pasu na severozahodnem delu Barja od Ljublja­ nice pa vse do Lukovice. Manjše območje je severno od osamelca Kostanjevica, pri V erdu te r m ed Lavrico in Škofljico. Dajejo dobro seno, če pa bi hoteli ta zemljišča usposobiti za njive, bi bile potrebne melioracije. Na sliki 2 so prikazani predvideni posegi v kmetijska zemljišča in označene konfliktne lokacije. Taki sta coni širitve Iga in Brezovice, ki posegata na kvalitetne km etijske površine. Vprašljiv je tudi nasad topolov blizu Vnanjih Goric. Tu bi bilo pred ponovno obnovo plantaže potrebno pretehtati, ali je že možna vrnitev v kme­ tijske površine. Industrijska cona na Rudniku je prikazana kot konfliktna, ker je za­ radi zaščitenih kmetij tu potrebno najti nadom estna zemljišča, ne pa zaradi kvalitete tal. N a Ljubljanskem barju so najkvalitetnejša zemljišča torej v glavnem varna pred urbanizacijo. Spoznanja, ki so se nabrala ob izdelavi diplomske naloge, se deloma razhajajo z izhodišči za razvoj Ljubljanskega barja, kot jih podaja osnutek projekta » L ju b lja n a 2 0 0 0 « (1982). Ta urbanistični načrt označuje Ljubljansko barje kot »značilno barje velike prostorske razsežnosti«, ki da se je ohranilo kot »izrazito naraven prostor«. Ker naj bi postajala kmetijska izraba ponekod manj aktualna, je računati z vrača­ njem večjih območij v bolj prvobitno, naravno stanje. S tem naj bi Barje pridobilo v svoji funkciji kot poglavitno naravno območje v ljubljanskem prostoru. Povečalo bi tudi njegovo ekološko vrednost. Projekt tako poudarja njegovo izravnalno funkcijo v razm erju do intenzivne poselitve na severu. D ejansko pa je pravega »barja« kot specifičnega ekotopa zelo malo; je le še na osam elcu Kostanjevici. Ostalo Ljubljansko barje je močno antropogeno preobliko­ vano; »naravni prostor« se je torej ohranil le v drobcih. Nadalje postavlja projekt v razvoju kmetijstva le dve možnosti — intenzivna proizvodnja ter vračanje v naravno stanje. S t r i t a r (1982) pa opozarja, da »barjanski prostor s svojo obsežnostjo om ogoča sicer ekstenzivno pridelovanje, ki je, če izkoristimo vse potenciale, zelo rentabilno«. In končno, vračanje v naravno stanje sedaj ne bi več pomenilo oživitev »barja«, temveč zaraščanje s črno jelšo in podobnimi drevesnimi vrstami. Literatura in viri B r i c e l j , M., 1983, Degradacija okolja na primeru industrije usnja Vrhnika, di­ plomsko delo. O ddelek za geografijo, Ljubljana. Č e r n e, F., 1979, Regionalni razvoj severnega dela otoka Krka s posebnim ozirom na kmetijstvo, turizem in industrijo, FF, diplomska naloga, Ljubljana. Geologija Ljubljanskega barja, 1979, Geološki zavod, tipkopis, Ljubljana. G ozdarski prispevek k urejanju Ljubljanskega barja, 1979, 1. faza, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri BTF, tipkopis, Ljubljana. G r i m š i č a r, A ., O c e p e k , V., 1967, Vrtini BV-1 in BV-2 na Ljubljanskem barju, Geologija 10, Ljubljana. H e r m a n , V., 1964. Ali bo mogoče na Ljubljanskem barju kdaj uničiti strupeno mo­ čvirsko preslico. Soc. kmet. in gozd., 1964/1, Ljubljana. K o 1 b e z e n, M., 1980, Hidrografske značilnosti poplav na Ljubljanskem barju, SA ZU , tipkopis, Ljubljana. L a h , A ., 1965, Problemi urejanja in gospodarskega izkoriščanja Ljubljanskega barja v obdobju 1945 — 61, SAZU, Ljubljana. »Ljubljana 2000«, 1982, — Urbanistični načrt Ljubljane, delovni osnutek, Ljubljana. M a r u š i č, I., 1983, Poti k razreševanju kompleksnosti krajinskega prostora in nje­ govem vrednotenju in načrtovanju. Zbornik BTF, Supl. 7, Ljubljana. M e 1 i k, A ., 1946, Ljubljansko mostiščarsko jezero in dediščina po njem, Ljubljana. N avodilo o strokovnih merilih za določitev zemljišč v kategorije. Uradni list SRS 45/82 O m a n , J., V r h u n c , P., 1981, Naravna in kulturna dediščina na Ljubljanskem barju, Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo, tipkopis, Ljub­ ljana. O r o ž e n - A d a m i č , M., 1982, Geografija poplavnih področij na Slovenskem — prebivalstvo, poselitev in prom et na Ljubljanskem barju, SAZU, tipkopis, Lju­ bljana. P l u t , D ., 1977, Koprsko primorje in njegova valorizacija za kmetijstvo in turizem, FF, magistrska naloga, Ljubljana. R a v n i k a r, E. et al., 1976, Ljubljansko barje kot razvojno področje bodoče Ljub­ ljane, raziskovalna naloga, Ljubljana. Regionalni prostorski plan — zasnova uporabe prostora, kmetijstvo, Ljubljana, 1975 S t e i n i t z, C., 1972, Vpliv meddržavne avtoceste na okolje: računalniška analiza za izbiro trase, Krajinsko planiranje 5, Ljubljana. S t r i t a r , A ., 1982., A ktualna problem atika prostorske in hidrotehnične ureditve Ljubljanskega barja, Posvet o barju, Ljübljana. Š e r u g a , J., 1983, Ljubljanske mlekarne, ustni vir. Š i f r e r. M., 1979, Geografija poplavnih področij na Slovenskem. Geografija poplav­ nega sveta na Ljubljanskem barju, naravno geografske osnove, SAZU, tipko­ pis, Ljubljana. U reditev Ljubljanskega barja — kmetijstvo, 1. faza, 1979, BTF, tipkopis, Ljubljana. V odnogospodarska ureditev Ljubljanskega barja, 1979, Prikaz današnjega stanja in m ožnosti ureditve, Vodnogospodarski inštitut, tipkopis, Ljubljana. LJUBLJANSKO BARJE — ITS PHYSICAL POTENTIAL FOR AGRICULTURE Breda O g o r e l e c (Summary) In Slovenia, various m ethods of defining the physical potential for agriculture are used. Som e of them are generally applied, others are adapted to individual characteri­ stics o f a certain region. A m ong the latter is the m ethod described in the paper. Ljubljansko barje, a plain covering 16 000 ha, lying in a humid climate and having a poor drainage, is a form er lake that la ter turned into a swamp. During last few centu­ ries, with help of hydrom eliorations, it has changed into pastures, meadows and fields. Because of rpore o r less regular floods and high watertable, hydromorphic soils prevail. In the process of defining the physical potential for agriculture the following fac­ tors w ere used: soil types, occurence of floods, built-up areas, woods, water-reserves, botanical reserves, Equisetum palustre. Some of the factors have excluded areas from fu rth e r evaluation, others imposed certain limitations. The final result was a map (scale 1 : 25 000) showing categories of potentialities for fields, meadows, or both, ranging from I to IV. High quality farming areas are limited to the edge of the Ljubljansko barje and they should be excluded from further urbanisation. Finally, the relationship between agriculture and other users of space was describ­ ed, showing that conflicts are scarce.