ISTRSKI TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTS KOPRSKEGA OKRAJA LETO I. - Štev. 7 KOPER, 14. aprila 1950 Cena 2 din Mogočna manifestad 15.000 ljudi v ponedeljek na Naše ljudstvo ni pozabilo ki mu ga je prizadela dolgngjtna italijanska dklupaeiija. Zato j a®*' ponedeljek združeno na TmoVMSi trgu odgovorilo isIcbv v^e b^' - tr g nih organizacij in poudaril, da je do krasa p<$h. taJs&fida so\sn':>.obilna udeležba na tej manifesta-fipmožiee'ipfelfctfe v drq|j$ stransM'i^ji dokaz moči Ljudske fronte. Na-Bjullice Na trgk^so se Všjrtitile bor-\,®b.ie dal besedo tov. Branku Ba §* ‘ ‘ ? ! ’ * " Je v d: mso se lačih go|§ ¡¡P»ro(v n&ftgilavai eum. p} 1 511 ,-Mà Ä» wf . Babic j :i réajkcionl| ye v’.fèoni B |> an jobber hoč®| sproži» plebi-za pr^jučitei#iegfeo^tal|a k P r- pil Stav n i kalit afül 'Jtodik je nagovoril zbrano mno-•¿slovenskem jeziku. zavezm ovedal.f da itall- vsem tem laži-i Id tisk Mcorišča * roke od tega oze: a šovinističn i dobitev težke oš Na,j ne mislijo kampanjo u»traši| ljudstvo bo v ne vso to nesramngg »mpanjo ker se noče! iratoin: proč proč od prd-'odiilne borbe. bodo s svojo istrsko delovno 16. aprila na reakcionarno o z odločnim več povrniti- peto italijanskega škornja. Pre :amo je, da mu - ob strani trdno junaški narodi nove socialise -Jugoslavije, na j,večji garant ¡obodto in neodviisinos' ¡Eta®. Prebavni) ske Vviade splNs-e zganili 'in krŠŽ|5 z vso-is-vnjo iredentiitičrfi' ;.aht>-' po ermi ,B-.’ Njihovi 1aW:i/ lagenti pa' strašijo ljudi nKgsnpz’ .o.Lda ho že v maju prešla Italija, v cdno^B in da zato n*f\ne grdena votjitve SlovenciS®alijani^^, Hrvati, prebivajo na ozeteju — ja njegov -------------------------------- ]je poudaril tr/v. feabič — nočen* .¡ep.še srččpjijš« bodočnoauH.e. Reakcionarni italijanski in tisk pisari o nekakšnem ti coni B. Zakaj delajo itai da bi zakrinfcaili tisto, sami z našim :judst\;. vedno nahaja v Itai Zato imamo pn la sami braniti. Tu je Jugoslo-iiska armada, tukaj je ljudstvo, sklenilo, da ne bo žrtvovalo pednja isvoje zemlje. Tega tv3g|te miore nihče izpremeniti. smid%i#ipravl j eni sp orazumeti Italniigale more pa biti več letnbi položaja v tej htevad^^od njih, da ispoištu-mal^ine v Italiji, naš na ta način orazium, medne m-are raz- izvršen že J 944, takrat iilio svojo jporitao. biiil zadi federa ti^ »oslavij-c k jas to, J nejo se še 'v coni A. roteistiirati. Mi, mi srno tisj del našega ozj zavladal n: le tedaj, Čin reš Italija^ Nato kih pri sm,o žrtvovala Zaradi tega bo ®&elu ozemlja mir o na pravičen na-odnosi med Slovenci, rvati.« [minister Diminič o ena-j Italdijanov in Hrvatov^ IN0ŽIČN0 ZB0I našer I j en ju ka siiila|^ naše |ka aii vajo jtloj^nä bodâ minister ¡a vaš| in ei] trainii •mada bo femve iSitvO ] La! Nai| armi |it, plebe-co repu-Ljudsko in od- k našem nobena pgosia-bgosio-tisti, žjev in fto svo~ foras je V Sl LH SANJE 0 VRMIT SL0STI volitev, je skrajni lega, ki je izgubil ^preko plačanih agen- V nabitb pblni dvorani ZadrUžftf- ljiv element ga doma v Šmarjah je .imej, 8i t. to/Jp^bus oner •ariš Beltrani Julij - Janko, kan- »vojsko« a Ljuidš|ie 'fronte za IŠlfiarie; skuša ♦'’prevariti in zastrašiti i-i^Ovor delavce in kmete. Išfe-je zahvstla vaščanolfi, Naj '' er je tw-■av v jSii ki Najpri rekoč, da je ponose, bran zaje največ in ki v \ Îpiéii steni Italijani so se borili ob strani svojih hrvatiskih in slovenskih bra-tov, kajti vedeli so, da bo vzklilo gradii je ¡drul^-tlnekte, kot'^iadruž-tukaj boljše, svobodno življenje, to- nj dom, ki 'je ponos višem vašča-da le pod pogojem da bo ta zem- t Ija priključena k Jugoslaviji. Nihč|- Govoreč o značaju valitev in o priznati tukajšnjih umetnih reakcionarnih im kominforini- noče priznati tukajšnjih mej, kajti ljudstvo v teh bivši fašisti? Oni bi radi v Istri, potem ko b,i predhodno* k»*- , peljali vanjo fašistične tolpe in ™ je zločinice, da bi ta plebescit »pri- isti jezik, katerega ¡gdviofaiiiid- aJ prepričani, da istrlsko prebivalstvo it »pri- memo pripravili«. Ti ljudje pozab-ijajo zgodovino, pozabljajo poraja nacifašizma, poatoljajo zmago anti--fašizma in ljudstva, ki je dokončno obračunalo is fašizmom in fažtetl.Jjjg^- . Istri in v vsej coni B nimamo časa sve' u za polemiko ‘z njimi, ker smo pre» več zaposleni z gradnjo, obnovo in ne pozna več koraka nazaj, kakor drugimi takimi problemi. Zahtevati ga ne pozna delovno ljudstvo vsega priključitev k Italiji je tak zgodo-Tržaškega ozemlja. Ono odgovarja vinski nesmisel, kot zahtevati po- no mo-‘Velike sile Sajjg v našem, jeili njihove odločitve sada bi se onhanij.-nur v Mirovna pogodba je‘nepravična, čeprav mi tega ne poudarjamo, temveč jo hočemo častno izvajati. 'stičnih krogov je rekel: »Frav ta gonja in borba proti našim volitvam, ki se vodi od zunaj, daje našim volitvam poseben značaj. Oni vedo, da bodo naše valitve in zmaga LF pokopala za vedno umetno stverjeno bajko o terorju v Istrskem okrožju, ki ga že pet let vrši in ,gioii šovinistična in iridentistič-na reakcija in tudi kominformisti. Vsi poskusi reakcije, da prepreči, da bi naši ljudje svobodno' izrazili svoje mnenje na svobodnih volitvah, so zaman. Zastraševanje Istr- Ko je govoril o izmenjavi j.ugolir v dinarje in o carinski uniji corre skega CLN-a, da odvrne bolj koleb- iido naši delavci in kmetje, da «;t,&ti, kij govorijo o Italiji in s’tf|ifeo s karaibinerji, dobivajo za denar, da je njihov večji aii Tanjši patriotizem odvisen od večje ali manjše kopice bankovcev. Zato je tudi vedno manjše število onih, toi se ogrevajo za tak »patriotizem« in gledajo v LF sebe, svojega zaščitnika, učitelja in vzgojitelja. To je nujen proces, kajti LF je vseljudska, progresivna, množična organizacija.« Nadalje je poudaril govornik v zvezd z izjavo starega lisjaka Sfor-ze: Sforza išče sporazum s FLRJ na osnovi osvajalne politike, noče demokratične ureditve tržaškega vprašanja, ampak hoče imperialistično rešitev. Toda o tem vprašanju je že davno spregovorilo zadnjo besedo naše ljudstvo, ko je svoj plebiscit izvršilo v NOB. In mimo te volje nihče ne more! Govor tov. Beltrama v Šmarjah (Nadaljevanje s 1. strani) Vse zastonj je pošiljati našim kandidatom grozilna pisma in jim groziti s smrtjo. Kandidati Ljudske fronte z gnusom zavračajo take teroristične metode in se smejejo slabičem. Pot Ljudske fronte in revolucionarnih pridobitev pelje naprej. Zato je zaman sanjariti o povrnitvi starega. Ko je govoril o položaju pri nais, je poudaril, da imamo razne težave, ki še dajo z dolbro voljo vse premagati. Omeniil je tudi vrsto napak in pomanjkljivosti ih celo krivice, ki se dogajajo poedincem od strani neodgovornih elementov, kar bomo odpravili edino le s sodelovanjem najširših ljudskih množic. Ko se je dotaknil programa Ljudske fronte, je podčrtal: »Mi ne delamo propagando, kot jo vršijo recimo socialisti in Sardonova skupina, ki slepijo ljudstvo z visoko donečimi frazami in obljubami, temveč ljudi vzgajamo. Mi ne obljubljamo tega, česar nimamo, poudarimo pa osnovno, kar imamo za dosego našega cilja: Ljudsko oblast. Vemo, da še nismo v stanju dati .ljuidem vsega, kar potrebujejo, borimo pa se, da bi dali vse, kar že imamo.« Ko je govoril o nastopu socialistov in krščanskih socialistov, je izjavil, da ti niso nikdar bili prijatelji delavnega ljudstva in njegovih pridobitev. Svoje delovanje maskirajo z golimi frazami, s katerimi mislijo preslepiti ljudstvo. Našim ljudem se ne bo težko odločiti, koga naj volijo. Proti LF bodo volili samo tisti, ki sovražijo in zavirajo vse, kar ise pri nas dogaja: vsestranski razvoj na vseh podr-očj-ih javnega življenja. Ljudska fronta poziva ljudi, naj mislijo s svojo glavo, naj ne nasedajo sovražniku in njegovi propagandi in naj oddajo svoj glas LF. Zaključil je svoj govor z besedami: »Ni dvoma, da bo Ljudska fronta izšla iz teh volitev še močnejša in to bo najboljši odgovor vsem klevetam in lažem. Vsi na volitve za Ljudsko fronto, za njen program, za jasno bodočnost. Nai živi Ljudska fronta in vsi naši delavni ljudje.« Po govoru tov. Beltrama, ki je bi] deležen navdušenega odobravanja, se je razvila živahna diskusija predvsem o nacionalizaciji ter o našem kmetijstvu. Anton Babič od Sv. Antona je bil zapeljan Podpisani Babič Anton, sin pokojnega Andreja, rojen leta 1894 pri sv. Antonu, Cerej št. 21, prosim Okrajno volivno komisijo Koper potom odbora SIAU, da bi izbrisali moje podpisano ime, katero sem lastnoročno podpisal za demo-kriistjansko skupino na kandidatni listi za volivno enoto Sv. Anton. Zahtevam, da se moje ime zbriše, ker sem bil zapeljan od nepoštenih ljudi. Nočem omadeževati borbe svojega sina im krvi naših padlih bratov in sester. Obenem prosim, da bi to mojo prošnjo res odobrili ter objavili v časopisu »Primorski dnevnik« in »Istrski tednik«. Laistnoriočni podpis: Babič Anton 16. aprila bomo tako glasovali za Ljudsko fronto J VSI NA VOLITVE ZA IZPOLNITEV našega jos/iorfarsftefla 500 milijonov dinarjev za razvoj naSega gospodarstva Samo še nekaj dni nas loči od trenutka, ko bomo pristopili k vo-livnim skrinjicam in s svojimi glasovi odločili, kakšne predstavnike hočemo in kakšno bodočnost si bomo izbrali. Da bi mogli iti na volitve zares dovolj pripravljeni in s čisto vestjo oddati glas -tja, kamor nam velevata srce in pamet, se moramo nekoliko ozreti na našo preteklost, na naše trpljenje in na naš vzpon vse od časa, ko smo sami vzeli vajeti v roke in si sami vladamo. Ko je stopila mirovna pogodba z Italijo v veljavo, so nastale za gospodarstvo Istrskega okrožja nove, velike težave, ki so se zdele nepremostljive. Italija je že prvi dan prekršila mirovno pogodbo in Angiio - ameriška voaška uprava je pomagala s svojimi protizakonitimi ukrepi gospodarsko odrezati našo cono od Trsta. Preprečili so vsako izmenjavo blago in so nam ironično nudili za naše pridelke kamen in apno, češ da nam Trst drugega ne more dati. S tem so nas hoteli tako Italijani kot Angleži in A-me-rikanci gospodarsko uničiti, zlasti pa uničiti našo visoko razvito in kvalitetno poljedelsko in industrijsko proizvodnjo. Znašli smo se v težkem položaju; na eni strani nismo mogli kritj potreb, na drugi strani nismo imeli kam plasirati produktov. Italija in Anglo-ameri-kancl nam niso samo preprečili trgovanja s Trstom in vzeli s tem možnost, da nabavimo potrebno blago za naše Okrožje, temveč nam je Italija tudi odklonila izročitev deviz, ki bi nam jih morala dati po mirovni pooodbi na razpolago. Toda ljudska oblast ni mogla in ni smela držati križem rok. Obrnila se je na naravno zaledje našega Okrožja, na Jugoslavijo, kjer je našla popolno razumevanje in ta ji je prihitela takoj na pomoč. S tem se je položaj našega . Okrožja bistveno spremenil. Razgibala se je trgovina, -izmenjava dobrin,, dvignilo se je na splošno vse gospodarsko in kulturno življenje. Napolnile so se trgovine, poljedelci -so dobili isemeoa, gnojila in zaščitna sredlstva za svoje kulture. Ribištvo se je začelo naglo dvigati z dograditvijo 'in -opremo novih ribiških enot, zlasti z modernizacijo ribiške opreme. Tovarne .so dobile zadostne količine -surovin ter začele v polni meri obratovati, tako da danes ni več pereče vprašanje surovin, temveč edino1 e delovne sile. Z organizacijsko izpopolnitvijo odkupne mreže so se vsi pridelki poljedelstva. industrije in ribištva t£-koj vnovčili. S tern šo dobili naši proizvajale; jamstvo, da bodo vse svoje pridelke tudi vnaprej ugodno plasirali. Visi vemo, da ,so na našem ozemlju najbolj rentabilne kulture vinogradništvo, sadjarstvo in povrtninairstvo i.n prav tem kulturam je zadala Italija pri nas težke udarce. Sedaj pa, ko imamo za seboj jugoslovansko zaledje, lahko zopet raizvijam-o in pospešujemo kulture, ki so za nas najdonosnejše. M; nimamo samo ugodnih klimatskih in talnih razmer za razvoj vinogradništva, sadjarstva in vrtnarstva,, temveč 'tudi prvorazredne vinogradnike, sadjarje in vrtnarje, katerih sposobnost mirne duše lahko primerjamo z najboljšimi strokovnjaki te vrste na svetu. Z gospodarskim razmahom na omenjenih sektorjih se pri nas tudi promet iz dneva v dan jača in boljša. Turizem, ki je bil prej popolnoma na tleh, se naglo obnavlja in razvija. Mi smo iizšlt že zdavnaj iz težav in korakamo z naglimi koraki v organizirano gospodarstvo, kar je občutilo vse naše delovno ljudstvo. Njegova življenjska raven se je dvignila in «e stalno dviga V letošnjem gospodarskem načrtu ■smo predvideli velike investicije, in sicer nad 500 milijonov dinarjev v kmetijlstvo, industrijo, gradbeno delavnost in vse ostale panoge našega gospodarstva. Povečali bomo mehanizacijo našega kmetijstva. Industriji in ribištvu bomo dali nove stroje in naprave. Izvršili bomo številna gradbena dela, predvsem taka, ki imajo splošno gospodarski pomen in taka, ki bodo služila dviganju kulturne ravni našega delovnega človeka. uvozom plemenskih živali. To je samo nekaj primerov našega dela v okviru našega gospodarskega načrta, da ne omenjamo gradnje šol, zadružnih domov, cest, bolnic, kanalizacije, vodovodov, vodnjakov, turističnih objektov itd. Brezposelnih nimamo, nasprotno primanjkuje nam delovne sile. Zaposlujemo tudi delavce iz Trsta in Italije, da dosežemo čknprej cilj, ki smo isi ga zadali. Tovariši in tovarišice, volivci! ^ Po vsem tem vam ne bo 'težko Od bivše koprske železniške postaje na Titov trg se je v ponedeljek razvila povorka v kateri je šio več tisoč delovnih ljudi Ze lani smo začeli elektrificirati naše vasi, letos pa bo dobilo električno luč in energijo še 52 vasi, gradimo dve veliki vinski kleti v Kopru in Umaou s kapaciteto 200 vagonov vsaka, z najmodernejšimi napravami. Zakaj jih gradimo? Zato, da ise našim vinogradnikom vino ne bo več kvarilo v neurejenih kleteh, zato, da se bo vino ohranilo zdravo lin da bo lahko kmet dosegel najvišjo ceno. Vlzporedno s tem izboljšujemo živinorejo z presoditi in izbirati v nedeljo, komu boste oddali svoje glasove. Ali boste glasovali za napredek, blagostanje in enakomeren gospodarski razvoj ali pa za vrnitev v čase, ko se je vaše gospodarsko stanje vsak dan islabšalo in ste z zaskrbljenostjo gledali v bodočnost. Volivci, valite za kandidate Slo-vansiko-italijanSke ijud.ke fronte, za njen program, ki je program napredka, blagostanja in miru. Vas Grintovec napoveduje tekmovanje v kateri vasi bodo prej zaključili 100 7, voiitve NA SVOJEM ZADNJEM MNOŽIČNEM SESTANKU SO VAŠČANI GRINTOVCA SKLENILI, DA BODO V NEDELJO VSI VOLILI ZE V ZGODNJIH JUTRANJIH URAH IN 100 odstotno ZA LJUDSKO FRONTO. NAPOVEDALI SO TEKMOVANJE VASEM SERGA-SE, POMJANU, PADERNI IN SA LARI, KDO BO PREJ ZAKLJUČIL VOLITVE S 100 odstotno UDELEŽBO, KJE BODO VSI VOLILI ZA LJUDSKO FRONTO IN V KATERI VASI BODO LEPŠE OKRASILI VOLIŠČA. DRUGE VASI, POSNEMAJTE JIH. KAKO SE PRIPRAVLJAJO V GAZO N U NA VOLITVE V nedeljo .smo odšli malo na deželo, da se seznanimo od bližje z našimi delovnimi ljudmi na vasi. Bil je lep pomladmi dan. Kamor si se obrnil, si 'zagledal vse odeto s cvetjem, kot bi tiha noč posula zemljo z belimi snežinkami. Drevesa, ki so kazala vso dolgo zimo gola rebra, se zopet prebujejo: poganjajo mlade zelene liste. Pred deseto uro smo prišlo v Ga-žon. Okoli iflpomenika padlih borcev je delalo nad dvajset ljudi. Ob prihodu v vas so nas bili zelo veseli. Zaprosili so, da se tovariško pogovorimo o njihovem delu in to sporočimo vsem bralcem našega lista. Tov. Jože Grizomiič je dejal, da so vaške organizacije predlagale, da je treba nasaditi cvetlične mladike, ki bodo zbudile popotniku spomin na veliko ljubezen, ki jo gojijo ljudje iz Gažona do svojih padlih borcev. .Med pogovorom z Jožetom je rahlj'a’a gnojno zem- ljo 69 letna ženica Marija Grizo-nič. Ko srno jo vprašali, kako kaj živi, ¡nam je hitela pripovedovati: »Med prvo svetovno vojno sem postala vdova s petimi otroki. V L/u-tenberg sem marala hoditi prosit moko, da sem jih preživljala skozi dolgo vojno. Tudi po vojni, ko so bili še čisto mali, sem jih morala nositi ¡s seboj na ramenih, da sem opravljala kmetijska dela, S težkim trudom sem jih vzgojila, a vendar ¡sem j.ih, čeprav nas je fašistična oblast vseskozi zatirala.« »Vidite, ti otroci,« ie pokazala ženica, »živijo danes svobodno in oblast jim pomaga do vsakdanjega kruha«. Nadalje ¡smo jo vprašali, kako se pripravljajo na volitve. Odgovorila nam je, da imajo .sedaj pri njih več sestankov vsak teden, katerih se vedno udeležuje, če le more. Dodaja ie tudi, da se bo udeležila ju-trajžnjega predvoliivnega zborovanja v Kopru in 16. aprila volil« že v jutranjih urah, ker hoče tekmovati z ostalimi ženami na vasi. Poleg nje so hitele delati tudi Antonija Sabadin, Ana Gregorič, i Marija Debernardi in še druge žene. Se nekaj malih pionirčkov smo nagovorili in že smo marali oditi, ker je bila ura 11. Ko smo bili že daleč od sporne* mika, so nas pozdravljali: »Zdravo! Na svidenje jutri v Kopru!« Prosvetni delavci so zborovali V četrtek 6. t. m. je bilo v Piranu pomembno zborovanje prosvetnih delavcev našega okraja. Po uvodnih besedah tov. Mariona Siksta nam je razčlenil tov. Julij Bei- ( tram politični položaj in dal smer. j niče za delo na vseh področjih de- j javnosti ljudske oblasti. Njegove besede «so bile tako jasne in prepričevalne, da je po referatu točno vedel vsakdo, kje je njegovo mesto in kaj njegova dolžnost .Se .in še bi ga poslušali, saj smo čutili, kako veje iz njegovih besed ljubezen do delovnega ljudstva Istrskega okrož-ka, skrb za njegovo srečno bodočnost, za katero hočemo delati tudi mi vsi. Ni bilo moči mnogo dodati njegovim besedam, a prav nič odvzeti. V drugem referatu je nanizal to- variš Tomažič, učitelj pri Sv. Petru, mnogo lepih misli o ciljih in delu plioninske organizacije. V razgovoru ki je g'edliil, bo bili iznese- , ni nekateri drastični primeri pomanjkljive vzgoje naše mladine, ki so jasno pokazali, kako potrebna ie pionirska organizacija in . njeno vsestransko temeljito in široko po- j seganje v življenje šolske mladine. Tudi na področju vzgoje se pozna j pogubni vpliv težke preteklosti pod j fašističnim jarmom. Se mnogo po- j zitivnega vplivanja na starše in j otroke bo treba, da bo popravljena j škoda. Marsikje se tudi kažeio razveseljivi znaki izboljšanja. Vztrajno delo naših vzgojiteljev ni bilo zaman. Značilen primer s šole pri Cežarjih nam potrjuje to. Stari že- * nicii, ki je bila prej vedno pred- 1 met neokusnih šal, so pionirji prekopali vrt, da je seda! v.sa srečna in ne beži pred njimi. V tem duhu j je treba, da preobrazimo vso našo I mladino, da postane iz nje socialno čuteč rod, v čigar sredini bo vsakdo srečen in zadovoljen. K temu bo pripomogla komisija, ki so jo navzoči izvolili, da pomaga pionirski organizaciji k Sim lepšim 1 uspehom. A. B. V Krkavčah vedno mani nepismenih Naše ljudstvo ne bo ocenilo prosvetne delavce, naše učitelje sam® po trudu, ki ga ti vlagajo pri učenju otrok, temveč po delu, ki gs opravljajo v korist vsega delovnega ljudstva vasi. V naših vaseh imamo že mnogo takih učiteljev. Tii dfcrbe za kulturno pomoč ljudstvu na vasi, v obliki bralnih večerov, nadaljevalnih tečajev in tečajev za nepismene. Posebna poliva’a gre tovarišici j Elki Čehovin, učiteljici v Krkavčah, ki je znala pritegniti več ne-pisemnih na tečaje, da izbrišejo žalostno kulturno sled, ki jim je pustila bivša fašistična šola. Zaradi raztresenosti naselij je ■ razdelila tovarišica nepismene v več skupin in si razporedila dneve poučeva- I nja. Požrtvovalnost in dobra volja nista manjkala tečajnikom, zato 3o bili uspehi že v zimskem času zadovoljivi. Kakšno zadoščenje je imela tovarišica učiteljica, ko je naučila nepismene v kratkem času nekaj tiskanih črk. Prav ti uspehi so jo vzpodbujali in spremljali pri nadaljnem delu. K poučevanju je morala nad uro daleč od šole. Zadnjič ko smo jo obiskali nan» je povedala, da je že nekaj tečajnikov naučila piisati in brati. Najbolj delovne, požrtvovalne in predane borce za ljudsko oblast so izbrali frontovci za svoje kandidate w—BMlf 11 fl'Hi'iiiii swis«iiinil ii i mil in iiiggxaa«aaE—nun« in n i n rriimii««—r iirTimnn«—■iihmii« J _ Beltram Julij-Janko Kristina Lovrečič Beltram Julij je bil rojen na Vogrskem, kot sin srednjega kmeta. Leta 1935. je bil obsojen na dve leti internacije. Fo vrnitvi iz Italijanske vojske (specialni bataljon) je 1942 odšel v partizane in bil postavljen za sekretarja goriškega okrožja koncem istega leta. Kasneje je postal član oblastnega komiteta KPS za Primorsko, Slovenili o 'n Trst. V septembru leta 1944. je bil izvoljen v PMOO in kooptiran v IOOF Slovenije. Po osvoboditvi je spet prišel v Gorico, ter bil sekretar Okrožnega komiteja do februarja 1947. Od tedaj je sekretar Istrskega okrožja in član biroja CK KP STO. Na naše vprašanje, kaj je najvažnejše pri nedeljskih volitvah, nam je tov. Beltram odgovoril: »Vzbuditi zavest pri vseh delovnih ljudeh, pri Slovencih, Italijanih in Hrvatih. Glasovati za LF pomeni glasovati za vse one pridobitve, ki so sad težkih in trdih bojev v na-rodno-osvobodilni vojni, za bratstvo med tu živečim prebivalstvom, za gospodarski in kulturni razvoj našega okrožja, za enakopravnost žena, za zaščito matere in otroka, za svobodno in srečno bodočnost. Ni nobenega dvoma, da bodo volitve dokazale, da se naše ljudske množice tega pomena zavedajo in. bodo oddale svoj glas za Ljudsko fr >nto«. Ljudska fronta kandidira v Tru-škah in Loparju 27 letno tovarišico Kristino Lovrenčič. Mlada Kristina je zgubila že v zgodnjih letih sta-riše. Kmečka deklica je morala vztrajno delati na domači kmetiji, da ji fašistična oblast ni iztrgala zemlje in hiše. Po razpadu Italije je postala aktivna borka za delavske pravice. Leta 1944 je odšla v partizane v Belo Krajino. V svoie domače kraje se je vrnila aprila 1946. leta. Ljudstvo jo je izvolilo v Okrajni izvršni ljudski odibor in v Okrajni odbor SIAU. Na zadnjem kongresu v Trstu so jo izvolili tudi v Glavni odbor, je tudj članica Zveze borcev in kmetijske obdelovalne zadruge v Truškah. Pred nekaij dnevi smo jo videli na čelu ženske brigade v Kopru, ki se je odlikovala pri pogozdovanju kraških goličav. Jože Degan Pribac Jože Ljugstvo v Padni pa je izbralo za kandidata Ljudske fronte Jožeta Pribaca. Ta revni kmečki sin se je rodil v Padni 1919. leta. Vsakdanji kruh sli je stožil z delom, ki ga je opravljal več let v Sečolah. V Krkavčah je izbralo delovno Ijudlstvo za kandidata Ljudske fronte enega izmed najbolj požrtvovalnih malih kmetov, miadega Jožeta Degana. Ko je Jože konča! osnovne šole, se je moral preživljati od zaslužka, lei ga je prejemal za delo pri premožnejših kmetih v vasi. Leta 1944. se je vključil v partizanske vrste IX. korpusa. Za zasluge v borbi je bit odlikovan z Redom za hrabrost. Pio osvoboditvi se je vrnil domov in nadaljeval iz delom kot aktivist na vasi. Uslužben je v vaški Kmet-Naprozi, pomaga pa tudi pri delu krajevnega ljudskega odbora. Stipančič Bruno upravnik bolnice v Izoli V partizane je stopil leta 1944. Bij je kurir Južnoprimorskega okrožja. Odlikovan je bil z redom za hrabrost in medaljo za zasluge za narod. Po osvoboditvi je prevzel mesto tajnika Kmetijskih sindika- / tov v Padni, postal je tudi član odbora SIAU in poslovodja vinske kleti pri Bandeto. Dobimo ga sklonjenega nad kupom pošte v njegovi pisarni. Dela je imel na pretek, .toda ni nam mogel, že zaradi svoje preproste kmečke prijaznosti odreči kratek pogovor. Novinarji smo radovedni, zato smo tudi to pot računali, da bomo mnogo zvedeli o življenju in delu tov. Stipančiča. Toda o svojem življenju nam ni mnogo pripovedoval. Mimogrede je omenil, da je iz Ko-sterlaga pri Izoli in da je sin ma- leg kmeta. Boril se je s XV. divizijo na Dolenjskem. Za hrabrost je bil tudi odlikovan z medaljo za hrabrost in meda!jo zasluge za narod. Bil je tudi ranjen. Po osvoboditvi pa je bil tajnik rajonskega odbora SAU v Izoli. Lani maja pa je prevzel odgovorno dolžnost upravnika bolnice. Zato pa nam je upravnik Stipančič raje več povedal 0 bolnici. Saj za velike uspehe, ki'so jih dosegli zadnje čaise v bolnici, gre ve’ika zasluga tov. Stipan-čiču. Težko je šlo v začetku. Tov. Stipančič je kmet, toda s trdno voljo in veseljem do dela je dokazal, da je tudi dober upravnik bolnice. Sedaj so v bolnici začeli z obnovo kanalizacije in graditvijo sušilnice za perilo ter z ureditvijo mnogih drugih naprav. V bolnici je zaposlenih 40 uslužbencev. Prej niso imeli sindikalne podružnice, odkar pa je upravnik bolnice tov. Sitipan-čič pa je sindikalna podružnica v bolnici zelo delavna. Med pogovorom je upravnika večkrat zmotil telefon. Klical je Mestni odbor SIAU. Obveščal ga je za sestanek. MLO ¡je napovedoval sejo. Tov. Sti-pamčič je namreč član Mestnega ljudskega odbora, delegat Okrajne in Okrožne skupščine, elan Okrožnega odbora Zveze partizanov in še sam ne ve kai vse. Toda povsod je delaven. Sedaj ves dan presedi pri delu za pisalno mizo v bolnici, saj mora skoraj sam .opraviti vse pisarniške in upravniške posle. Po večerji pa dela za volitve, hodi na sestanke in razlaga ljudem o naši ljudski oblasti, Partiji, Fronti in volitvah — smo zvedeli od uslužbencev v bolnici, pa tudi ljudje iz Izo1 e so nam to povedali. Vidite takšnega delovnega človeka so v Izoli zbrali frontovci za svojega kandidata. Vatovec Ernest-Amedej kandidat LF na Škofijah Rojen 26. 10. 1§02 v Cezarjih pri Kopru. Izhaja iz revne kmečke družine. Tov. Amedej sodeluje v antifašističnem gibanju neprekidno od 1922. leta. Kot dosleden antifašist je bil od strani fašističnih oblasti preganjan in se je moral zateči v ilegalo že leta 1926. Fašisti so ga večkrat aretirali in dvakrat obsodili skupno na 16 let zapora. Leta 1943. je zbežal iiz «internacije in se takoj pridružil narodnoosvobodilni borbi. Do Osvoboditve je bil akti- vist Istrskega Okrožnega komiteta, po osvoboditvi pa je prevzel razna odgovorna mesta v okviru Ljudske oblasti in našiih političnih organizacij. Sedaj je član CK KP STO-j a, predsednik odbora bivših političnih preganjancev za istrsko okrožje, član Okrožnega -odbora enotnih sindikatov, delegat v Okrajni ljudski odbor, član odbora za mir in član raznih komisij. Tovariš Vatovec, kot je bil pod fašizmom neustrašljiv borec, je danes vesten in neutrudljiv pri svojem delu. Danes 14. aprila ob 16. uri bo v Kopru predvolivno zborovanje Ljudske fronte, na katerem bo govoril tov. IVAM REGENT NISMO POZABILI Tgrichter Bruna V bolnici smo dobili tudi tov. Bruno Tyrichter, ki so jo v Izoli izbrali frontovci za svojega kandidata. V belem plašču z belo čepico z rdečem križem smo jo zalotili, ko je pripravljala zavoje za prvo pomoč za nedeljske tekme. V nekaj besedah nam je opisala svoje življenje, ki ni bilo nikdar posuto z rožicami. Leta 1922. ie bila rojena v Trstu. Ce-z 10 let je prišla v Izolo. V šolo je hodila v Koper. Ze v mladih letih je imela veselje Tržaška fclerofašistična reakcija to njih privesek kominformisti si izmišljajo vse mogoče laži in klevete na račun vofiitev v našem okrožju. Seveda uživajo pri tem vso podporo njihovih anglosaških gospodarjev, katerim gredo te klevete še najbolj v račun, da ustvarjajo vzdušje nepomirljivoisti. Ne bomo se ukvarjali s temi klevetami, ker sami najbolje vemo, kaka je stvarnost pri nas v tej predvolivni dobi. Na vse te klevete pa lahko odgovorimo solzavi klerofašistiični gospodi v Tristo in njihovemu jokavemu županu samo to: da nismo pozabili prvih državnozborskih volitev v parlament njihove »madre patri je«. Bilo je pred 29 leti, ko se je naše ljudstvo pripravljalo, da da odločen odgovor na krivično mirovno pogodbo. Takrat fašizem še ni bil na oblasti, marveč je bila na vladi stranka, ki je v svetu uživala slo-sve naisvobodolijubnejše stranke, to je Gidl.itijeva liberalna stranka, katero .je podpirala krščansko so- padalci svoje življenje, svoje pravice in svojo čast. Za vojaštvom, kakor tudi danes v Trstu, so pa prišli fašisti, ki so pretepali posamezne nedolžne ljudi, razbijali in kradli po hišah ter jih požigali. Tega naše ljudstvo, posebno ono, ki je radi teh dejanj nedolžno tr-aeio po zaporih ali se skrivalo po vinogradih pred fašističnimi zločinci in njim enakimi karabinerji, ni pozabilo! Naj ne mislijo ti zakrinkani fašisti * * * * v Trstu, da če so uspeli za »dobri denar« podkupiti nekoliko -propalic, ker so jim s tem denarjem vzbudili naijniižji instinkt, egoizem, da so s tem pridobili naše ljudstvo. Afco je nekoliko takih Judežev v svojem egoizmu pljunilo na svojo čast, na svojo preteklost, na trpljenje slovensko-hrvatskega ljudstva, na pridobitve osvobodilne borbe in ¡.talijamsko-siovansko bratstvo, ogromna večina delovnega ljudstva in delovne inteligence ni pozabila vsega tega. Naša trpeča preteklost je daneis naša svetinja, kot so naša svetinja pridobitve osvobodilne borbe. do bolničarskega poklica, posebno sj je želela postati bolničarska negovalka otrok. V Gorico je hodila v šolo za sanitetne sestre. V Padovi pa je obiskovala šolo za otroške negovalke. Dobro jo poznajo tudi ljudje v Kobaridu in v vsej kobariški okolici tja do bovške planote, kljčr je bila sanitetna asi-stentktoja. Leta 1943. je bila sanitetni referent v bataljonu »MANFREDI« v Benečiji," nato pa še v drugih partizanskih enotah. Fo osvoboditvi so je z Vsemi silami posvetila delu v bolnici, kjer jo lanko sedaj najdemo v vseh oddelkih; za mikroskopom v laboratoriju, pri bolnikih ali za mizo v pisarni, saii je tov. Bruna tudi personalni referent. Dela tudi v vseh množičnih organizacijah in je svetovalec v Mestnem ljudskem odboru. Ljudje v Izoli i° spoštujejo. To se je posebno pokazalo pri zadnjih volitvah za Mestni svet, ko je dobila največ glasov. O volitvah pa nam je tov. Bruna nekako takole povedala. O demokratičnosti volitev Vam ne bom govorila, saij zatb imamo več kot jasen primer ko je bila vsem strankam dovoljena udeležba na volitvah. To so še več kot demokratične volitve. Socialisti in krščansko socialna stranka na volitvah v Izoli ne bodo imeli dosti besede. V ljudsko fronto verujejo naši ljudje, za njo bodo volili.« čelu. Pod okriljem teh dveh strank so se vršile pri nas volitve v rimski parlament. Naše Ijtudisitvo je bilo enotno in strnjeno, česar so se tedanji italijanski politika Ustrašili. Zato so začeli v predvolivni kampanji, ko je bilo treba zbirati podpise za kandidate pošiljati v naše vasi oborožene fašistične tolpe, ki so napadale to pretepale posameznike. Tudi v samem Kopru so napadali naše ljudi in jim grozili. Toda vse to ni pomagalo! Na dan volitev so prišli naši ljudje na volišča še mnogo pred določeno' uro strnjeno. .Sovražniki so se uplašili ter so se začeli posluževati nasilnih sredstev. Dirjali so z avtomobili skozi vasi, metali bombe proti večjim skupinam, napadali in pretepali posameznike. Naše ljudstvo se je uprlo temu nasilju to na več krajih je prišlo do spopadov, pri katerih so bili fašisti pognani v beg. Tako je prišlo do večjega spopada v Marezigah, kjer so se naši neoboroženi ljudje postavili v bran in s kamenjem nagnali fašiste. Kakor dandanašnji v Trstu, tako tudi takrat, se je vmešalo vojaštvo to namesto, da so aretirali krivce, sp zaprli nedolžne, ki so napravili ta zločin, da so branili pred na- Mi nismo in ne bomo pozabili 1921. leta, kakor tudi vse poznejše dobe. Vsak napreden, pameten to pošten delavec in kmet bo v nedeljo glasoval za LF, afco noče da se mu povrnejo slična leta. Kmetje in delavci! V: nedelio vsi na volitve za LF s prezirom do Judežev, ki so za »dobri denar« pljunili na svojo čast. S. C. Tiskovna konferenca na VUJA Dola za kalem sla bila izvoljena dosedanja okrajna ljudska odbora le potekla, zato ie VUJA razpisala nove volitve Danes popoldan je bila na Vojni upravi JA tiskovna konferenca, katere so se udeležili številni predstavniki domačega in tujega tiska. Na vprašanja tujih in domačih novinarjev je odgovarjal dr. Jug. Ze v prvem vprašanju je odgovoril, da je V.U JA razpisala nove volitve samo zato, ker je delo dosedanjih okrajnih ljudskih odborov že poteklo. V nedeljo bodo lahko nemoteno obiskovali volišča vsi tuji novi«• narji. Obveščevalna služba za inozemske časopise bo nemotena. IZ SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE Odgovor kominformu - številni novi proizvodi Z velikimi napori in socialističnim tekmovanjem so delovni kolektivi v Jugoslaviji izdelali že toliko novih proizvodov, da bi jih bilo zelo težko enkrat našteti, še težje pa opisati. V veliki tovarni orodnih stroj ev »Ivo Lola Ribar« v Železnikih pri Beogradu, k'i jo je zgradila jugoslovanska mladina v 8 mesecih 'in je največja tovarna te 'Vrste na Balkanu izdelujejo danes že serijlsko številne nove stro- kino-aparate. V Jugoslaviji so začeli izdelovati tudi pisalne stroje, motocikle, kolesa in še nešteto drugih proizvodov, ki so jih poprej za drag denar kupovali v inozemstvu. Novi autobus je. Visoke peči, kompresorje za obdelavo železa, težke in srednje klešče posebne vrste za obdelavo kleja, istružnike, stroje za izdelavo Železniških pragov, zračna kladiva itd. Tudi v veliki tovarni Djuro Dja-kovič v Slavonskem Brodu izdelujejo celo vrsto novih proizvodov; novih strojev in novo orodje, ki bine in kotile, ki so odporni proti veliki vročini. Tovarna električnih strojev »Rade Končar« v Zagrebu je največja tovarna električnega materiala na Balkanu. V njej danes izdelujejo velike generatorje tudi z nad 24 tisoč kilovvat-amperi. Eden tak ge-neratoniij zadostuje za delo 20.000 6trojev. V Osiješki livarni so letos začeli izdelovati stroje za sejanje krompirja, traktorske sejalnice, stroje za okopavanje koruze, stroje za razsipanje gnoja 'in še več drugih poljedelskih strojev. V tovarni motorjev v Rakovici je bil lani izdelan prvi traktor, ki je ves izdelan iz domačega materiala. V tovarni avtomobilov v Teznem pri Mariboru izdelujejo za kmečko obdelovalne zadruge tovorne avtomobile in velike avtobuse. V Kranju izdelujejo serijsko najmodernejše Nove turbine izdelane v Litostroju Letošnje delovne akcije Ljudske mladine Jugoslavije gradile okrajne ceste ali pa sodelovale pri nadaljni kapitalni graditvi, pri dvigu gospodarstva svojega kraja. Mladina bo v manjšem številu tudi sodelovala pri zveznih delovnih akcijah, ker ni več tako velike potrebe po nekvalificirani delovni šili, ki so jo dajale največ mladinske delovne brigade, Letos pri mladinskih delovnih akcijah ne bodo sodelovali študenti, število srednješolskih brigad pa se bo precej zmanjšalo. Študenti in srednješolci bodo imeli možnidst, da se 'bodo v poletnih mesecih čim bolj pripravili za prihodnje -šolsko leto. tisti, kj je slovenskemu narodu odkril Prešerna, saj mu je posvetil dve debeli knjigi, tretja pa je zorela za izdajo. Napisal je tudi Zgodovino slovenskega slovstva. Kot priznanje za njegove zasluge ga je prezidaj Ljudske skupščine 3. januarja 1950 odlikoval z na-j-višjiim odlikovanjem — z Redom zaslug za narod I stopnje, vlada LRS pa mu je letos februarja podelila Prešernovo jubilejno nagrado. Z njegovo smrtjo je zmanjkala iz naše srede velika osebnost, ki se je odlikovala po globokem poznavanju slovenske književnosti. Včeraj &o pokopali posmrtne ostanke dr. Franceta Kidriča, Imel je zelo lep pogreb. Iz Vseh krajev Slovenije so se prišli poslovit kulturni delavci, dijaki to mladina od profesorja Kidriča, ki jim je toliko povedal v svojih delih o slovenski književnosti. Jugoslavija je na pravi poti Podpredsednik ameriške progresivne stranke John Rogge, ki je na obisku v Jugoslaviji, je v četrtek sprejel' na' beograjski univerzi diplomo častnega doktorja. Ob tej slovesnosti je imel tudi govor, v kater,em je predvsem branil pravice malih držav, da same odločajo o svojih notranjih zadevah. Na tiskovni konferenci pa je John Rogge izjavil, da misli, da ima Jugoslavija prav v sporu s Sovjetsko zvezo in da bo to vedno izjavljal. Rekel je, da dela Jugoslavija za mir in da je bila njena izključitev iz organizacije pristašev miru, katere podpredsednik je tudi Rogge, velika napaka, Gradnja montažnih hiš Pr,i letošnjih zveznih akcijah Ljudske mladine Jugoslavije . pri graditvi Beograda in dokončanju aivtomabiliske ceste bo sodelovalo precej manj mladincev kot lansko leto. V Beograd bo šlo V treh izmenah samo 30.000 graditeljev, na avtomobilsko cesto pa okrog 28.000. Udeležba mladine pri prostovoljnih delovnih akcijah bo postavljena na mnogo širšo podlago. Največ mladine bo isodelkwallio pri raznih akcijah v svoji vasi, mestu ali okraju. V LR Srbiji, Sloveniji, Basni in Hercegovini bo sodelovala mladina množično pri nadaljni graditvi svojih krajev. Mladinske delovne brigade bodo dograjevale zadružne domove, pogozdovale in Graditev montažnih hiš ni nekaj novega. V tem imajo dobre skušnje Švedi, Norvežani, Angleži in Ameriikanci. V1 Ameriki so lani zgradili dva milijona montažnih hiš, letos pa jih bodo zgradili tri milijone. Montažni način graditve hiš se je uveljavil tudi v Jugoslla-vji. Ta način graditve terja predvsem nenehno naraščajoča potreba po stanovanjih za delovne ljudi v novih industrijskih središčih. Terja pa ga tudi uspešnejša in hitrejša graditev kakor je gradnja po dose- danjem načinu. V bližini Beograda je začela obratovati prva tovarna montažnih hiš v Jugoslaviji, slično tovarno so zgradili tudi v Zavido-vičih v Bosni. V Ljubljani je kom cem lanskega leta zbudila zanimanje prva zgrajena .poizkusna montažna stanovanjska stavba, ki so jo zgradili v nekaj desetih urah. Deli hiše so zgrajeni že poprej in jih samo sestavijo s pomočjo dvigala. Tudi vsa oprema je nameščena že v hiši! Delavec prinese seboj samo perilo, obleko to posodo. Kinoaparati iz tovarne Iskra v Kranju jih poprej nišo izdelovali v Jugoslaviji. V tej tovarni 'izdelujejo parne valje, težke 15 to pol tone, lokomotive to velike bagre. V naj več'ji tovarni hidroturbin v Srednji Evropi v Litostroju v Ljubljani izdelujejo takozvane Pel-tonove turbine za hidroce-ntrale. Letos ¡so začeli serijsko izdelovati betomlska dvigala, lopatice za tur- Stanovanj za 90.000 ljudi, 3007 industrijskih objektov in 689 mostov Ob stalnem tekmovanju in ob uporabi novih delovnih metod so gradbeni kolektivi lani izročili v uporabo to dali svoji socialistični domovini stanovanja za nad 90.000 ljudi, razen tega so zgradili 3007 industrijskih objektov, 689 mostov v skupni dolžini 26.7 km in vrsto drugih objektov, zlaisti kulturno-prosvetnih ustanov, bolnišnic, zadružnih domov, zgradb za državna kmetijska posestva itd. Svojo letno plansko nalogo je 64 gradbenih podjetij izpolnilo do Dneva republike. Do konca tretjega planskega leta je izpolnilo petletno plansko nalogo 187 gradbenih delavcev. Razen tega so številni inženirji to arhitekti v ,projektivnih zavodih to podjetjih izvršili petletno plansko nalogo. Šest miljonov ton lignita letno oh konGn petletke Malo je v Evropi tako bogatih premogovnih bazenov, kot je tuz-lanski. V njem so velikanski 'sloji lignita, nafte, slani vrelci, azbesta, kamene soli to drugiih rudnin. V Poižarnici in vse tja dol do Uglje-vika so postavili visoke stolpe za črpanje nafte. V Petrovem selu se vedno bolj širi rudnik azbesta. Največ pa je v tem bazenu premoga. Rudniki lignita skrivajo v zemlji štiri in pol milijarde ton lignita. V Bubravi so odkrili veliko novo žilo v kateri doseže plast lignita tudi p.o 30 metrov debeline. Na Jadranu se ie zafiel lov Plave ribe la lana Na Jadranu se je začel lov plave ribe, ki se je pojavila v velikih jatah okrog otoka Korčule, Hvara in Solte. V zadnih dneh s-o dnevno nalovili tudi po 4 vagone rib, v glavnem sardele in skuše. Največ rib so nalovile ribiške zadruge iz Bele luke na Korčuli in Maslerice na otokiu Solti. Vse dosedanje na- lovljene ribe so poslali na trge, tune pa so dobile jugoslovanske tovarne za predelavo. Jate tune so sie pojavile okrog otoka Raba, kjer so ladje direkcije državnega ribolova imele zelo dober lov. Samo ena ladja je nalovila 6 vagonov tune. Letos so ribiške zadruge iz re-ške oblasti odplule s 'svojimi floti-Ijami v Dalmacijo, kjer se že sedaj pojavljajo ribje jate, ne bodo več čakali na ribe v svojih področjih. Na ta način se bo plan ribolova -lahko preeez povečal. Predsednik Slovenske akademije znanosti Dr. FRANCE KIDRIČ umrl V torek okrog devete dopoldne je nenadoma umrl za rakom predsednik Slovenske akademije znanosti to umenosti dr. France Kidrič. — Pokojni Kidrič se je rodil dne 23. marca 1880 v Ratanski vas-i pri Rogaški slatini. Gimnazijo je dovršil v Mariboru, slavistiko pa je študiral na Dunaju, od januarja 1908 je bil uradnik v dunajski dvorni knjižnici, nato je bil v Rusiji i'n zopet na Dunaju. Leta 1920 je bil imenovan na ljubljanski univerzi za rednega profesorja za zgodovino starejših slovanskih literatur. Letos 23. marca je dr. Kidrič praznoval 70-Jtetoico svojega rojlstva. Skoraj pol stoletja je profesor Kidrič pisal znanstvene razprave in izpovedoval svoje nazore o najaktualnejših kulturnih in političnih vprašanjih. Celotno' njegovo delo obsega okrog 400 raznih razprav, izmed katerih je marsikatera tako obsežna, da bi jo bilo za celo samostojno knjigo. Dr. France Kidrič je Prva montažna hiša v Ljubljani Jugoslavija se nima namena odreči svojemu ozemlju V soboto -je imel stari lisjak grof Sforza, najbolj izrazit predstavnik italijanskega cunjastega imperializma, v Milanu, -govor o jugoalo-vanško-italiijaniskih odnosih. V svojem govoru je Sforza poudaril, da obstoja edina pot, da se doseže neposreden lifalijansko-jugoslovanski sporazum o vprašanju Tržaškega ozemlja v tem, da sprejme Jugoslavija takozrvano tripartitno izjavo, na podlagi katere na-j bi se vse tržaško ozemlje priključilo k Italiji. Seveda pri tem ne bi izpustili jugoslovanske cone. V svojem govoru je Sfdrza pozval Sovjetsko zvezo, naj pristane na t-o ekspan-zion¡¡stično italijansko zahtevo. Gotovo je stari lisjak pri tem računal na sovražno politiko Sovjetske zveze do Jugoslavije in na to, da Sovjetska zveza rada prodaja ozemlja malih narodov, kot je bil to primer z našo Koroško. Jugoslovansko in naše ljudstvo je odločno odbilo »dobrohoten predlog« grofa Sforza. Glasilo KPJ »Borba« piše: Prijateljstvo med italijanskim in jugoslovanskimi narodi se ne more konkretizirati na podlagi izsiljevanja to tem manj na podlagi sili«. Jugoslavija želi živeti v miru to prijateljstvu z vsemi narodi, ki hočejo imeti' z njo enake odnooe na podlagi vzajemnega spoštovanja neodvisnosti to zakonitih interesov. Toda potrebno je poudariti, da Jugoslavija nima nobenega namena ne sedaj, ne v bodoče kupiti kakršna koli prijateljstva za ceno mešetarjenja svojih zakonitih interesov, to tem manj za ceno koncesij, ki -bi imele pomen odrekanja od njenega ozemlja in prebivalstva, ki na tem ozemlju prebiva. »Politika« pa piše, da se varajo ljudje, v katerih imenu je govoril gospod -Sforza, ko mislijo, da nas bodo zastrašili s takimi meglenimi pretmjami, ker imamo še predobre živce, in to smo do sedaj mnogokrat pokazali. Jalovi so njihovi upii, da se b-ado v krogih visoke politike rešila medsebojna vprašanja Italije in Jugoslavije. O mnogočem je potrebno raztovarjati se z Italijo, ker še vedno velik del našega življa ni v sestavu FLRJ, toda razgovorov o jugoslovanski coni tržaškega ozemlja ne more biti. DELOVNO LJUDSTVO TRSTA IMA VEDNO MANJ KRUHA V- Trstu postaja položaj za delovnega človeka od dne do dne slabši. Brezposelnost raste in z njo tudi beda! Izložbe so sicer še vedno polne, toda delovni ljudje nimajo denarja, da bi si lahko nabavil i najnujnejše! Ce bi ljudje imeli denar, bi se izložbe izpraznile v palr urah! V Trstu ne mine dan, da ne bi kaka tovarna ali pa podjetje odpustila delavcev! Sovražniki delovnega ljudstva skušajo pred svetom ta težak pol&žaj prikriti, v nekaterih slučajih navajajo 20.000 brezposelnih, kar je seveda nesramna laž! Število brezposelnih je najmanj dvakrat večje! Pravo stanje v Trstu potvarjajo tudi tako, da štejejo med zaposlene celo take ljudi, ki delajo le nekaj ur tedensko, čistilke, ki delajo le po nekaj ur zjutraj! Med zaposlene štejejo tudi na tisoče mladih deklet, ki jih je beda prisilila, da se zatečejo v javne hiše! Tak je danes položaj v Trstu! Kijub vsemu temu pa se kominformisti v svoji nesramnosti upajo govoriti o »veliki zgodovinski zmagi« za časa stavke meeca februarja! Tisto stavko so vodili kominformisti skupaj s sindikati gospodarjev (Camera del La-vcrro)! Glavni namen stavke ni bil borba Za izboljšanje položaja delavskega razreda, temveč razpihovanje narodne mržnje, klevetanje delovnega ljudstva ter priključevanje Trsta k De Gasparijevi Italiji! Nič čudnega torej, če danes izstopa iz takozvanih Radičevih ES, ki obstojajo le še na papirju na tisoče delavcev, ki odobravajo program Akcijskega sindikalnega odbora, ki dela uspešno na tem, da se v Trstu obnovijo razredni sindikati, ki jih je pokopal Vidali skupaj s svojo bando! Nedavno se je pojavil v Trstu predstavnik italijanske CGL (Con-federazione Generale del Lavoro), ki naj bi izvedel priključitev k italijanskim sindikatom tiste sindikalne organizacije, ki jo vidalijevci še vedno imenujejo ES, ki pa obstoja le še na papirju! Imamo tako Stric Tom je obdaril Italijo za velikonočne praznike s prvo pošiljko orožja Pred1 prihodom ameriškega orožja v Italijo se je De Gasperl sestal z ministrom za notranje zadeve Scelfoo, z ministrom za obrambo Pacciardijem in ministrom za sodstvo Riccionijem. Na sestanku so sprejeli vojaške 'in policijske sklepe za udluišitev protesta italijanskega ljudstva proti dobavi ameriškega orožja. Na podlagi teh sklepov je Scel-bova policija v Emiliji napadla kmetijske delavce v San Glavani Pensiicetio. Pri tem so policisti ranili 15 delavcev. Več demonstrantov, ki so zahtevali svoje pravice, je policija izročila sodišču.. V So-lieri je policija na brutalen način napadla nekaj sto žen, ki so demonstrirale pred sedežem tako imenovanih svobodnih sindikatov, Italijanske oblasti, zaskrbljene zaradi odločnega odpora ljudstva proti temu za italijansko delovno ljudstvo tako usodnem koraku, niso niti povedale, kje bodo izkrcali tovor 137 ton orožja. Ko je smrt-nanosini tovor prispel v Neapelj, so ga pod najstrožjimi varnostnimi ukrepi na hitro izkrcali in takoj odpeljali na določene kraje. Kljub vsem izrednim varnostnim ukrepom je italijansko delovno ljudstvo odločno protestiralo proti temu žalostnemu dogodku, ki je znanilec novih vojnih grozot in strahovitih vojn. nov dokaz, da so se vidalijevci že mnogo pred tem odločili za pri ključitev Trsta k De Gasperijevi Italiji in se glede tega znašli na isti liniji z vso italijansko reakcijo v Trstu! Ko so kominformisti uničili mnoge osnovne pridobitve revolucionarne borbe tržaškega proletariata, mu hočejo zdaj naprtiti še De Gasparijev fašistični jarem! Tržaški proletariat pa take kominformistične ter fašistične linije ne bo sprejel! De Gacperijevu Italija uvaja danes fašizem na celi črti, na cesto je pognala že 5 milijonov delavcev ter napolnili za- Med tem, ko .se delavno ljuidstv ■> Istrskega okrožja pripravlja na svoje volitve, dviga vsa reakcija velik hrup. Najbolj glasni pa so kominformisti, to je tisti, ki bi radi delavce prepričali, da so ravno oni najbolj dosledna branilci interesov delovnega ljudstva! Ves reakcionarni tisk prinaša dolge kolone, k.t govorijo o nezaslišanem terorju v coni B, o mučenju ter ubijanju !e-lovnega ljudstva. Dolge časopisne kolone prinašajo naslove, ki zvenijo skoraj vsi približno takole: »Delavcem v Kopru se žuiga, da bodo odpuščeni« (MesBaggero Veneto, 11. IV.), »Babilonski kaos titinske propagande v coni B« (Giornale di Trieste, 6. XV.), »Kmetje na prisilnem delu, ker niso mogli plačati davkov« (Umita, 11. IV.), »Ranko-vičeve skrinjice« (H Lavoratore, 3. IV.), »Prebivalci cone B STO, odgovorite NE titafašiistom« (Delo, 1. IV.). Enotna fronta je popolna! Lahko presodi najbolj preprost ter neuk človek! To, kar smo vedno govorili, dobiva sedaj, ko se v IO pripravljamo na volitve, zopet svoje popolno potrdilo! Kominformi-sti delajo isto, kar počenja vsa italijanska reakcija: blatijo FLRJ, blatijo narodno osvobodilno borbo, blatijo ljudsko oblast v coni B, razpihujejo narodno mržnjo ter razbijajo enotnost delovnega ljudstva, govorijo o priključevanju cone B k FLRJ, medtem ko oni že skoraj dve leti priključujejo STO k Itailjiii, in očitno rušijo vse sklepe mirovne konference ter načela miroljubnosti! Znano je, da v istrskem okrožju ni brezposelnosti, da nasprotno primanjkuje delovne sile, toda oni pišejo kljub temu, da v IO nii dela, ali pa, da je delo prisilno! Pišejo, da ljudstvo umira od črne lakote! V svojem kominformistiičnem zanosu vidaiijevci že vidijo, kako morajo kmetje prodajati svoje zadnje tele, da bi lahko plačali davke, ki so tako visoki, da naravnost dušijo vsakega posameznega človeka! Vsak človek v IO vidi ogromen napredek na vseh področjih gospodar,ske ter kulturne dejavnosti, oni pa tega napredka ne vidijo! Mar mislijo, da bi se ljudska oblast pod takimi pogoji lahko vzdržala? Ne bi se, prav gotovo ne! Kar je bilo v IO doseženega, je rezultat naporov vsega delovnega ljudstva, ki dosega velike uspele kljub skromnim .sredstvom, s katerimi razpolaga! Toda, v ljudstvu, ki se je osvohodilo jarma izkoriščevalcev, je taka moč, ki premaguje postopoma vse ovire in si zmagovito utira pot! Kakor , si je vsa reakcija skupno s kominformisti edina glede potvarjanja gospodarskega ter p kitičnega položaja v IO, nastopa prav pore z doslednimi antifašističnimi borci! V Istrskem okrožju, kjer je delovno ljudstvo zadržalo svojo oblast, pa je položaj docela drugačen! Brezposelnost je bila enkrat za vselej odpravljena. Delovno ljudstvo dosega na vseh področjih ogromne uspehe! Izdajalci delovnega ljudstva bi radi prodali tudi naše okrožje De Gasperijevi Italiji! Tuda, naj si zapomnijo, da so to računi brez krčmarja! Delovno ljudstvo v Istrskem okrožju ne bo izpustilo iz rok to, kar si je priborilo v težki in krvavi borbi! na zborovanje (v Koper) ter imeti ptlačan delovni dan, ali pa izgubiti tridnevno plačo ter prav toliko dni zajamčene preskrbe.« Najbolj daleč pa se spušča II Lavoratore, ki piše na pr.: »OznoVski policaji aretirajo ter pretepajo za vsak sumljiv gib ali sumljivo besedo« (10. IV.). Tedaj, ko je Ljudska oblast razpisala volitve, so vidalijevci pohiteli s svojimi izjavami ter med ostalim napisali tudi sledeče: »Ti-tovoi so glavni agenti anglo-ameri-škega imperializma, ki pripravlja vojno proti Sovjetski zvezi« Gl lavoratore, 20. IV.) Vidalijevci, ki se na eni strani prikazujejo branitelje ter čuvarje interesov SZ, nastopajo na drugi strani roko v roki z vso italijansko reakcijo, kar pa pomeni, da so lepe besede o SZ le krinka, za katero se skriva njihovo izdajstvo interesov delovnega ljudstva! Da je res tako, potrjuje vsa njihova praksa zlasti v Trstu! Ves reakcionarni tisk, vštevši kominformističnega, ugotavlja, da ni bilo v Iskrskem okrožju niti enega samega uspelega volivnega sestanka! Mogočne manifestacije v Kopru se ie .udeležilo le nekaj sto ljudi! Tako pišejo in tako potvarjajo dejstva tisti, ki naibolj kričijo, da ie italijansko delovno ljudstvo v Istri v nevarnosti, pa še vedno pobijajo slovensko delovno ljudstvo na ozemlju,, ki je bilo priključeno k Italiji! Iz tega je pač lahko skle,pati, kaj bi pri nas v Istrti počeli italijanski fašisti, če bi se vrnili na oblast! Delavno ljudstvo Istre se tega prav dobro zaveda in zaradi tega pravi: nikdar več nazaj vi stare čase- Frav zaradi tega je delovno ljudstvo tudi v IO na tem, da brani vse svoje dosedanje .pridobitve in ne izpusti iz rak prav ničesar! Izkustva učijo! Reakcionarna banda je vrgla v svet na tilsloče izmišljotin o naših volitvah, kar pa kaže, da je šibka ter onemogla, kaže, da ji v besu ter težavah pride vse prav! Delovno ljudstvo v Istrskem okrožju pa bo na vse take klevete ter podle laži odgovorilo z enotnim glasovanjem za Ljudsko fronto, s povečano dejavnostjo na vseh področjih! Fašisti vodijo časopise v Italiji Človek, ki .prebira današnje italijansko časopisje, mnogokrat zasledi v njih članke, ki .se prav nič ne razlikujejo od člankov v nekdanjem Mussolinijevem časopisju. To je povsem jasna stvar. Starim fašistom so dovolili, da so vzeli v svoje roke vodstvo v italijanskem tisku. To je tudi glavni razlog, da se v italijanskem tisku danes ponovno poveličuje fašizem. Poglejmo si nekaj primerov: časolis tako enotno v pogledu bližnjih volitev. Pred nekaj dnevi ie na pr. MeisSaggero veneto (11. IV.) napi- »Rama« v Neazlju izhaja že od leta sal: »Delavce iz tovarn v Izoli ter 1863. Danes je na čelu tega časo-Piranu so postavili pred izbiro: ali piša Alfredo Gisnoreitti, bivši faši- Reakcijo in kominformiste Mejs t oči svobodne in demokratične to-litre t Istrskem okrožju stični voditelj. Do 25. julija leta 1935 je bil korektor turinske »Stam-pe«, a potem urednik rimskega dnevnika »II Lavoro fascista«. »Masisaggero« vodi Manjo Missi-roli, ki je doligo časa živel od prejemkov fašistične vlade. Napisal je na stotine brošur in na tisoče člankov, v katerih je poveličeval fašizem. Njegovo najslavnejše delo je bila brošura pod naslovom: »Kaj Italija dolguj e Mjjs solini ju«. To brošuro je napisal tik, pred zlomom, objavljena pa je bila leta 1943. Gospodarski časopis »11 Globo« vodi fašistični pustolovec »Greste Mo-sca«, ki je bil odgovorni urednik »Popoio di Roma« vise do 4. junija 1944, ko so zavezniki prišli v Rim. Za »Giar-nalle de.lla sera« odgovarja Giuseppe Galassi. On je tipičen primer fašista. Dolgo let je bil glavni urednik »Giornaille d’Orien-te«, ki ga je v Aleksandriji in Egiptu podpirata fašistična vlada. Za »Giornalle delta sera« pišejo tudi znani špijoni OVRE: Ubaldo Silvestri in Ncola Cupi. Tako bi lahko našteli še nešteto imen in primerov kako imajo nekdanji fašisti danes glavno besedo v italijanskem tisku. Tudi komunističm-informbi-rojevski tisk .se ponaša s svojimi fašistčnimi poediinci. Italijani in gotovo tudi mnogi od vas, se prav dolhno spominjate Davida Lajala v uniformi z rimskim orlom in puško na ramenu. Danes pa je urednik »Unita«. Ne smerno se čuditi, zakaj .so na tako važna mesta italijanskih časopisov prišli za direktorje in odgo-banje. Upajmo, da bo ta razglas vome urednike preskušeni fašisti. To je pač kaj enostavna in razumljiva stvar. Vladi gre zato, da utrdi močno obrambo proti italijanskemu ljudstvu. Ne smemo se čuditi italijanski komunistični partiji, ki se poslužuje takih novinarjev. Tudi njej so potrebni ljudje, ki znajo voditi propagando in pisati laži. To pa dobro znajo novinarji - fašisti, zato se jih poslužuje vlada in italijanski komunisti. 20.000 volahov dezertiralo iz angleške vojske Angleški minister za obrambo Emanuel Sinvei je izjavil v Spodnjem domu, da je iz angleške vojske dezertiralo 17 477 vojakov Največ' dz suhozemske vojske, a najmanj iz mornarice. Od skupnega števila dezertirancev odpade 10.000 na črnce. Sinvei je na koncu dodal, da vsak mesec pobegne iz angleške vojske približno .okrog 200 vojakov. Po zaslugi LJUDSKE OBLASTI Od smradu in nečistoče - do zdravih in čistih ulic V nekaterih predelih naših mest človeku ni potrebno, da gre daleč in da gleda in čuti zapuščino stare italijanske fašistične vladavine. Ponekod ta prodre do nosnic in pusti človeku vtis, da se ne nahaja na ulici, ampak na kakem smradlji-vem smetišču. Ne smemo pa mišli-ti, da je bilo to stanje slučajno, ampak na ta način si je rimska »mil.lenaria cultura« utirala pot v istrska mesta in puščala prebivalcem istrskih mest srednjeveško primitivno kanalizacijo, leglo nalezljivih bolezni. Znano je, da v nekaterih mestih, kot na primer v Piranu, kanalizacija sploh ni obstojala, V mestih, kjer pa je obstojala, pa je hiila tako primitivna, da nikakor ni ustrezala najosnovnejšim higirjemskim pogojem. Jasno, da se je moralo ljudstvo v tej zapuščenosti posluževati raznih pripomočkov, ki pa od daleč niso zadostovali, da bi preprečili rastočo nesnago, smrad dn širjenje bolezni. Kot je ljudska oblast, v skrbi za podeželsko ljudstvo začela z načrtno napeljavo elektrike dm odpiranjem šol, da bi tako zabrisala na podeželju dediščino kulturne in gospodarske zaostalosti, je začela iz-boljšavati tudi higijenlske razmere v mestih. Tako že vsa leta po osvoboditvi opažamo .po istrskih mestecih živahno vrvenje. Tu se podirajo nepotrebni zidavi, ki so zakrivali pogled na trste redke zelene vrtove, tam .se podirajo stavbe, v kateri! so mnogi trpini preživljali ovoje tiužne dneve, in na .njihovem mestu rastejo nove, ki bodo prinašale srečo in blagostanje za tiste, ki bodo v njih živeli. Posebno zadnje čase .pa se Vsepovsod opaža prekopane stare jarke. Da, jarki! Stoletja in stoletja — odkar so nastala ta mesta — so ti služili, taki kot so, kot »kanalizacija«. Po teh jarkih se je iztekala vsa mogoča umazanija. Nevzdržen smrad je pronical ,iz zemlje in se širil med zidovi, se dvigal do oken in okuževal zrak v hišah. Novo kanalizacijsko omrežje se obnavlja vzporedno z vodovodnim omrežjem, v nekdanje »jarke« polagajo cementne cevi1. Ze v letu 1949 je bilo zgrajenega 6210 metrov novega kanalizacijskega omrežja za Vse okrožje. Od tega dela sta imeli v letu 1949 prvo in največjo pomoč mesto Izola in Piran. Saj v Izolik analizacija spf|oh ni obstojala, a je bilo do konca leta 1949 dograjenih že 1550 metrov, kanalizacijskega omrežja ter tako dosegla v tem svoj letni delavni plan. V Faranu, ki je bil, kar se kanalizacije tiče, popolnoma zanemarjen, pa je bilo na pobudo ljudske oblasti in z njeno pomočjo v istem letu dograjenih 998 metrov popolnoma novega kanalizacijskega omrežja. Prav tako so lani tudi v Kopru začeli s pripravami za obnovo kanalizacije, ki je do danes že lepo napredovala. Ali bodo tudi ta del» zbodla v oči »gospode« pri kominformiistič-nih listih, ki bo ob vesti, da se v Kopru gradi nov» tržnica, pisali: »Cernu to? Ali ni dobra stara?« Ali bodo ob obnovi kanalizacije tudi govorili: »Zakaj to, ali niso dobri kanali?« Seveda pišejo tisti go- spodje Vse to z namenom, da mečejo pesek v oči tistim, katere še upajo pritegniti in pridržati v svojih kapitalističnih zankah. Istrsko ljudstvo pa vedno bolj razumeva, kaj vse mu ljudska oblast nudi. In to razumevanje dokazuje s tem, da v vseh teh velikih delih ne stoji ob strani, temveč sodeluje s prostovoljnim delom. Srečnih in nasmejanih lic srečuješ prostovoljce. S krapom odkopavajo zemljo Hz jarkov in polagajo v nje betonske cevi. ZA VSAKOGAR NEKAJ Zakaj zahteva Ljudska fronta nacionalizacijo velikih podjetij Gospodarstvo potrebuje dvoje: kapital in delo, oziroma bolj določeno povedano: tovarnar mora imeti stavbe, stroje, surovine, opremo, vozila, .gotov denar in drugo, na drugi strani pa delovno sdHo; obrtnik ne more proizvajati brez delovnega orodja, .potrebnega denarja za nabavo surovin in drugega materiala. Isto je tudi s kmetom, kateremu je potrebna dovolj -na količina rodovitne zemlje, živina, orodje in semena, a tudi denarja. Denar je veren spremljevalec blaga in zato v gospodarstvu nujno potreben. Zato kapitalisti skrbijo, da zberejo v svoje roke čim več tega blaga, ga spravljajo v banke in po njih vlagajo tja, kjer jim več nese, to je za nakup rudnikov, rodovitne zemlje, gozdov, v industrijo, v prometna sredstva, trgovinska podjetja itd. S tako vloženim kapitalom zasedejo glavne gospodarske postojanke in s tem dobijo v svoje roke »platno in škarje«, kan pomeni, da odločajo ■v gospodarstvu i,n politiki. Tudi v politiki, ker, kdor ne razpolaga s kapitalom (imiovino, premoženjem), ta okna nikjer besede, oziroma nima kaj odločati. V kapitalističnih državah odloča torej kapitalistova volja, ker so vsa glavna proizvajalna sredstva njegova Kaj to pomeni, smo desetletja občutili na svojih plečih in poskuša delovno ljudstvo povsod, kjer koli kraljuje kapitalizem. Zato ni bila naša narodno osvobodilna borba samo pbramba, temveč je bila njena naloga borba za izgon tujih in uničenje domačih kapitalistov, to je onega razreda, kateri je sprožil prvo in drugo svetovno vojno in pognal vanjo delovne množice, da se borijo samo Za njegovo »platno in škarje«. Iz pravične obrambe se je pojavila pravična uničevalna borba izkoriščanih proti izkoriščevalcem. Težka in draga je bila, a uspešna. Uspešna za vse one, kii so stoletja nosili samo dolžnosti in so zaman terjali .svoje pravice, porazna pa za one, ki so množili svoje premoženje z žulji teh delovnih ljudi. Le pomsSilimo. kaj bi bilo z nami, jugoslovanskim in ,italijanskim delovnim ljudstvom, če bi se bil uresničil peklenski načrt Hitlerja 4n Mussolinija! Vklenila bi nas bila v suženjstvo, kakršnega še ni bilo. Da smo to .strašno usodo preprečili in si priborili narodno svobodo — še več: da se moremo sedaj gospodarsko n kulturno neovirano razvijati, gre prva zasluga Komunistični partiji Jugoslavije, ki je položila temelj narodno osvobodilni borbi in jo je tudi vodila. Ljudstvo je z vsako zmago širilo in krepilo svojo oblast. Vojni ali strateški u.speh je bil istočasno tudi politični uspeh, ta pa je pomenil zmago delovnega ljudstva, oziroma pravo revolucijo, ker je ljudska oblast vzela izkoriščevalcem iz rok njihovo imovino in jo 'izročila vsemu delovnelu ljudstvu, kar pomeni, da je privatna lastnina proizvodnih sredstev (rudniki, tovarne, veleposestva, banke, zavarovalnice, promet i. dr.) nacionalizirana. Tako je delovno ljudstvo dobilo v svoje roke velik fond in z njim glavno orožje, s katerim so ga dotlej izkoriščali bivši lastniki na tri načine: prvič pri nagradi za .njihovo delo (delavce v podjetjih, na veleposestvih, pri prometu, v trgovini, kmeita pri prodaji njegovih pridelkov) in pri nakupu potrebščin ter piri odmeri davkov. Da, pri davkih se je vršil pravcati uzakonjen rop. .Saj je menda vsem znano, da pade v kapitalističnih državah glavni del davkov na pleča delavnih ljudi, ker kapitalizem skriva svoj zaislužek in svoj kapital po različnih domačih in tujih bankah. On pravi takole: Ti državni aparat (vlada, njena ministrstva in drugi uradi) .odredi davke in jih izterjaj. Za gospodarstvo pa skrbimo mi. In kam gredo ti davki? Odgovor je kratek: Za kapitalistične ustanove, to je za vojsko, policijo, uradništvo in za podporo tovarnarjem in veleposestnikom. Sele nato pridejo na vnsto kakšne ceste (ki spet služijo pretežno kapitalistom in v vojne namene), vodovodi in enako. Fri .teh delih poberejo glavni zaslužek kapitalistična gradbena podjetja. Kratko: delovno ljudstvo redi 'Z davki svoje sovražnike ali gada na svojih prisih. Davke pobira tudi Jugoslavija in tudi mi, a z drugačnim namenom in merilom kot v pogojih kapitalizma. Glavni davek v Jugoslaviji je davek na promet .proizvodov. Tega plačujejo podjetja, ki proizvajajo .dobrine ali pa s predelavo povečujejo njih vrednost. Ta davek pomeni dolo- čen del iz proizvodnje, ki gre v splošno državno (občeljudsko ali družbeno) zbiranje (akumulacijo) za koristne potrebe. Ta sredstva, ki gredo v kapitalističnem gospodarstvu v žepe kapitalistov, koristijo skupnosti, ker odtekajo nazaj v gospodarstvo za dvig splošne ljudske blaginje. Štiri petine (80 odstotkov) davkov nosi delavski razred (.državni sektor), ostala ena petina odpade na prispevke državljanov. Po tej novi potii gremo tudi pri nas, ker imamo precej podjetij, ki eo popolnoma ali deloma privatna lastnina, kar ni v .skladu z interesi delovnega ljudstva, zato jih bo treba nacionalizirati. Tako bodo delavci resnično gospodarji glavnih proizvajalnih .sredstev in bodo kot taki skrbeli za dvig storilnosti dela, kar bo nedvomno naglo dvignilo njihovo in blaginjo ostalega delovnega ljudstva. Takšna je zahteva naše politične organizacije SIAU. Ogabna laž pa je podtalna propaganda naših sovražnikov, da se namerava nacionalizirati tudi obrtništvo. Mar niso obrtniki delovni ljudje? Ali ni njihovo .gospodarsko udeiistvovanje koristno in iskreno? To je bistvena stran programa vseh poštenih in iskrenih pristašev ljudiske oblasti, kateri nočejo prodajati svojih interesov za judežev groš. ampak skrbijo za svojo lastno bodočnost in bodočnost svojih otrok. Sovražniki delovnega liud-stva in- njegove oblasti bodo dejali. da vzdržuje z davki vojsko, zaščito in uradništvo tudi Jugoslavija. Oni ib.i žeileli, da bi mi imeli le par lesenih pušk, da bi nas naš kapitalizem čez noč raztrgal, zaščita in uradništvo pa delata za ljudstvo. h ase> ftutoiiie Leži na robu griča, ki se dviga v bližini reke Dragonje. Ker sama živim v bližini te vasice, mi je znano kako živijo in s čim se bavijo prebivalci. Večina prebivalstva se bavi s poljedelstvom in v manjši meri z živinorejo. Njihov glavni pridelek je olje, kadar jim oljke dobro obrodijo. Poleg olja imajo sladko vino. Ostali poljski pridelki so bolj skromni, tako da včasih ne služijo potrebam vsega prebivalstva. Za vse drugo se morajo zateči v Koper, ki je oddaljen okrog 18 km od vasi. Nimajo nobenega prevoz- nega sredstva. Pomagajo si pač z svojimi oslički. Čeprav izg.leda, da je ta vas oddaljena od vsega, se naša ljudska oblast zanima tudi zanjo, za izboljšanje življenja ljudi v Krkavčah, z dograditvijo ceste Šmarje—Nova vas bodo Krkovčani dobili lepo cesto po kateri se bo lahko brez večjih težav prišlo tudi v oddaljene Krkavče. Lahko bi še opisala življenje prebivalcev te vasi toda upam, da sem v glavnem povedala vse kako živijo in delajo ljudje v Krkavčah. Elvira Pribac o Sovjetski pomoči Za vstajo v Jugoslaviji Sprejeli smo več .odgovorov, najboljšega objavljamo, Elvira pa naj pride po nagrado v naše uredništvo. Na vprašanje, kdo ugane katera vas je bila na sliki v »Istrskem tedniku« Vam jaz nekoliko povem o posebnosti te vasi. Ta vasica se imenuje Krkavče. (Nadaljevanje) Tedaj za servira laž, da je naš Vrhovni štab v maju 1944 pobegnil v Italijo, seveda k anglo-amerikan-cem. In »prav v tem naj boli kritične mtrenutku je prišla na meje Jugoslavije Sovjetska armada« Torej v najbolj kritičnem trenutku od maja je prispela Sovjetska armada na naše meje v septembru. »Najbolj kritični’ trenutek je bil ali zelo malo kritičen, da je lahko na svojo rešitev čakal štiri mesece, ali pa sploh ni bil kritičen. Ko pa je bila že tu, je Sovjetska armada hitro izpolnila svojo nalogo glede naše osvoboditve —. Tu samo mimogrede omenjamo, da je Rdeča armada v oktobru 1944 sicer reis pomagala pri osvoboditvi Beoa.grada, Banata in Bačke, Ja se je v istem oktobru Molotov v Moskvi sporazumel s Churchillom in Edenom o razdelitvi področij vpliva med Ve'iko Britanijo in ZSSR v Jugoslaviji na podlagi 50 : 50.) (Jaz sem bij takrat v Moskvi in skupaj z našim veleposlanikom tovarišem Stanoje Simičem sem bil povabljen na slavnostni sprejem, ki ga je Molotov priredil na čast angleških ministrov. Spominjam se, kako je stopil Molotov veselega obraza k meni in me potrepljal po rami in rekel, da je stvar Jugoslavije v najboljšem tiru. Ni pa povedal, da je to najboljše v delitvi naše kože). Ker pa sodi to vprašanje razdelitve področij vpliva prej v okvir moralne kakor materialne pomoči, se tu ne bi več u-kvaniali z njim, ker je vprašanje moralne pomoči poglavje zase, o katerem bomo povedali več drugič. Pa tudi iz komentarja Radia Bukarešte je videti, da je bila morala v nas samih, v našem prepričanju o zmagi Rdeče armade. Kako pa bi tudj moglo biti drugače? Ce namreč prihaja morala od zunaj, od samega primera sovjetske armade, zakaj ta zunanja morala ni u-činkavala tudi v Romuniji in še kje drugje izven Jugoslavije. Vsakdo se spominja, da smo za-če'i vstajo v juliju 1941. in spominja se tudi,, kakšen je bil takrat položaj na vzhodni fronti tja do decembra, ko so Hitlerja pognali iz Moskve. Znano je, kako ie bila naša splošna ljudska vstaja že takrat razširjena in kolikšno ozemlje je že organizalo ljudsko vstajo je bilo pri nals osvobojeno. V tem kritičnem obdobju borbe Rdeča arma-made od julija do decembra 1941. ko je bilo na vseh drugih frontah zatišje, lahko govorimo edino o moralni pamačit ki smo jo rudilj z našo borbo Sovjetski zvezi in njeni armadi. Ko bi ne bila Komunistična partija Jugoslavije našim narodom vlila ne le voljo do borba za lastno osvoboditev, marveč tudi zavesti, da morajo s svojo borbo Rdeči armadi kan: naitoolj pomagati s tem, da zadržujejo čim več nemških divizij v Jugoslaviji, bi položaj na vzhodni fronti v tem obdobju pač ne bil vzpodbuda našim narodom, da bi začeli borbo in v.stajo »proti takšni sili«. Teda takšne moralne sile ne moreta razumeti ne Gottwald ne Ana Fau-kerieva, ki sta poslušala vesti o osvoboditvi svojih držav na svojih stanovanjih v Moskvi iz radijskih aparatov. Prav to je vzrok, zakaj iščejo za našo vstajo zunamie razloge. Ta napad so imenovali verolomni zato, ker je Hitler z njim poteptal pakt o nenapadanju, ki je bil leta 1939 sklenjen med Hitlerjevo Nemčijo in ZSSR in o katerem je Molotov, ko ga je 3. septembra 1939. predložil Vrhovnemu sovictu v ratifikacijo, rekel. (Nadaljevanje sledi) Slovo »Jesen! Bogata jesen: zrelo rumeno grozdje na latnikih. Grozdi visijo z niih, veliki in zlati. Vzemi otrok, to je zate! Oče je te trte škropil in žveplal. »Glej jih, kako cvetijo kakor rožice!« je rekel. In še: »Pili borno, če da bog aili pa hudič, pili ga bomo, pa naj se le tepejo Italijani za Abesinijo in Afriko in naj še tako kričijo in se derejo, da smo barbari, pili ga bomo!« Vidiš sin, tako je rekel. Ko je prišel domov, se je lotil motike: treba je bilo napraviti novo topo-rišče. »Kmalu bo ča.s za rahljanje zemlje, grah bo treba obsuti)! je pravil. Tedaj je prišel naglušni poštar iz Bertokov in mu dal pismo •— bila je pozivnica, da mora tudi on na voj.sko •>— zato da b.o branil domovino! — Črno je .pogledal beli list in motiko pod njim, na malega Izidorja, ki ie hodil po dvorišču, zdaj pa zdaj opletal z nogami, kričal in lovil kokoši: »Papa, nobene ne morem ujeti, papa! Si slišal? Nobene ne morem ujeti!« — »Pro-klelto!« jeretoal papa, »tisočkrat pre- kleto!« Tedaj je zgrabil motiko, porinil z vso silo vanjo toporišče ter stekel na grahovo njivo. Ogrebal ie grah, razor za razor j em, kakor če bi lomil glavnik, rogelj za rogljem, dokler ne ostane hrbet. Tudi hnbat njive je oče ogrebel. Pot se mu je lesketal na čelu in kapljal na zrahljano zemljo. »Zato da boste imeli graha-« je rekel in utrujen sedel na rob ob stezi, naslonil glavo na .potni roki — iz oči so mu kapljale debele solze. — Drugi dan j;e še enkrat poškropil trite: »Zato da boste jedli!« Tako je govorili oče, preden je odšel k vojakom. Mama je pekla kruh, pripravila obleko in kovčeg — ker oče gre branit domovino. Solze so padale mami na .lepo zlikano obleko, ko jo je polagala v kovčeg. Oče je stopil v hlev vile in očistil živini izpod nag, da se ne bo mazala in močila, da bo .spala lepo na suhem. »Stooopi, Stela! Na, Vijola-na!« Kravi sta se mu čudili vsaj tako sta ga gledali. Nista bili vaje- ni, da bi ju gospodar .lepo nagovarjal in jih božal. Vselej je uporabil silo, če ga nista ubogali, nabil jih je z vilami ali z metlo, kar je dobil v roko — zato sta se ga bali in ga poslušali. Toda .sedaj se je vedel čudno: boža] jih je p.o vratu in hrbtu, jima dajal soli, da sta jo lizali z njegovih rok. »Hočeta še? Nata!« In zajel je veliko pest soli iz solnice in jima dal. Stegovali sta vrat in on jih je gladil. Iz grla jima je prihajalo zadovoljno grčamje. »Molje uboge živali! Ce se vrnem, ali vas bom videl tu v hlevu taki, kot sta sedaj? Mati bo sama lahko delala, vzdrževati bo morala otroka. Bo zmogla?« Potrepljal je živali po plečih in jih pogladil. Po dvorišču je prišla žena. Oči si je obrisala v predpisnik in pogledala v hlev, kjer se je mož sukal okoli živine. »Fridi, boš malo jedel, sem pripravila.« Jedel je brez Vsake slasti. Gledal je v marmor na mizi s praiznim pogledom, zamišljeno. »Cuj! Danes bova šla pozdravit botra. Ne gre, da bi šel, ne da bi se malo poveselila skupaj. Zameril bi mi. Kakšna prijatelja pa sta, da bi se kar takio, brez pozdrava ločila. K sosedu pojdi vprašat, če ti posodijo kolo; bova šla s kolesi.« Sončno popoldne ju je spremljalo, ko sta šla v Trst. Pozno v noč sta se vračala. Mož je zamišljeno vozil vštric' žene in celo pohitel, ne da bi za-pazil, da ona zaostaja. Vrtel je naglo pedala na ovinku, za katerim se je oglašalo grmenje avtomobilskega motorja. Zena je zaostala že za nekaj sto metrov za .ovinkom, ki ga je pravkar prevozil. Sele svetloba avtomobilskega žarometa ga je prebudila iz razmišljanja. Kot bi se prebudil jz sna je videi bližajoči se avtomobil, medtem ko je on vozil po sredini ceste. Žarki jarke svetlobe so mu odvzeli vid in obrnil je na slepo v stran, kjer je bil prepad. Silen sunek v kolo je zaustavil njegovo brezcillj.no vožnjo: pade] je in v rami pod kožo začutil boleč udarec in škrt kosti, ki se je zlomila. Avto je bil že mimo in, ko se je s silno bolečino -ozrl po osvetljeni cesti, je videl ženo, kako je naglo vozila proti svetlobi. Kmalu je bila pr.i njem in mu pomagala vstati. .Roka mu je visela na niti in ga .skelela v rami, da je stokal. Ma- rija je molče pobrala strto kolo in mu ga dala v roko. »Ali se norčuješ?« je zastoka] Ciril. »Sel si naprej brez mene, padel si, in sedaj -vozi kolo sam, ko si ga razbil!« .je odgovorila in hotela zavrteti pedal. Tedaj je opazila, da stoji mož na mestu in mu rama visi na stran. »Kaj pa imaš?« je vprašala, stopila s kolesa in se mu približala. Ciril je zastokal in pokazal z zdravo desnico na visečo roko. »Oh , Ciril! Ali si si zlomil roko?« »Da!« je odgovoril in se zibal na nogah od slabosti, ki ga je prijela. Podprla ga je pod pazduho in tako sta v noč] šla k zdravniku v Valmarin. Po štiridesetih dneh zdravljenja v vojaškem sanatoriju v Valmari-nu se je Ciril vrnil domov. Rdečica, ki si jo je pridobil s trdim delam od svojega trinajstega leta pod latnikd 'in' v tujih vinogradih z motiko, se je skoraj izgubila iz ra-zoranega, gubastega obraza in udrtega lica. (Nadaljevanje sledi) »ISTRSKI TEDNIK« NAŠEMU KMETU NASI ZADRUŽNIKI IN VOLITVE Važnost, katero pripisuje reakcija našim upravnim volitvam, zajema vedno bolj naše ljudske množice isicer -ne zato, da bi se klanjali reakciji, pač pa da isti dajo odločen odgovor na podtikanja iin klevete. Glavna temelj reakcionarnih klevet je gospodarski organizem našega ozemlja. Solzijo se po starih lepih časih, ko je naš kmet nosil svoje pridelke sam na trg in je bil tam izpostavljen na milost in nemilost raznim špekulantom, ki so ga izkoriščali po mili volji. Danes pa so te preklete zadruge tako. zasužnjile siromaka kmeta, da mu ni treba več v mesto na trg, marveč mu njegove pridelke od-cvzame ¡zaduiuiga s silo in mu tudi nasilno izplača. Radi tega je v obalnih mestih do mala izumrla vsa trgovina. Podeželje, ki je bilo poprej veliki vir dohodkov za mesto, ee je osamosvojilo in mestni Ozejemaši in oderuhi) dobrotniki kmetov propadajo. Saj kmetovalci so dobre duše (anime bučne) in se pustijo izkoriščava!! ali ti me-statord s svojimi zadrugami so jih 'papo'n,oma pokvarili. Da si jih še bolj pridobijo na svojo stran, so dali kmetovalcem celo zemljo vzeto meščanom, k)i so !si jo pridobili na pošten način in so s svojimi koloni in delavci pošteno ravnali. Da, zadruge so vir vsega zla, če bi teh ne bilo, bi se še lepo živelo v harmonični slogi. Kmetje bi delali in nosili svoje pridelke v mesto in da t>i se prikupili gospodi bi s pridelki prinesli v dar še kako pleče, iajca, kokoš ali pa purana. Gospod bi jih pa potapljal po ¡ramenu in kmetje bi bili vsi srečni. Toda te zadruge so vse pokvarile. Da, gospodje, zadruge so vam prekrižale vse račune. One so vam iztrgale kmečke množice iz vaših kremljev v katerih ste jih držali stoletja ter jim pili kri. Zadruge so kmetovalcem olajšale prodajo pridelkov doma ter mu na ta način zagotovile več časa na razpolago, za Obdelovanje svojega polja, dočim je poprej izgubljal po cele dneve, da je vnovčil svoj pridelek. Cesto ni pa mogel z izkupičkom niti kriti svojih stroškov za pot v mesto. f Ječe bi se zopet napolnile z našimi delovnimi ljudmi, brez razlike na narodnost. Kajti ko se gospodi gre za žep postane tudi internacionalna. Toda največja krivica ibi doletela ravno Slovence in Hrvate. Vsi napredni, pošteni in pametni kmetje in kmetice, delavci in delavke, ki ¡se zavedajo resnosti tega trenutka bodo glasovali za L. F., zašeitnico vsega delovnega ljudstva v našem okrožju. Nekaj je še tej dobri gospodi jako bridko. Zemljo, kj so jim prej obdelovali »ščavi«, so »tafcozvane« oblasti dale to zemljo kmetom. Zamislite, takrat so ti kmetje tako pohlevno prihajali v mesta in čakali mirno v gručah, kdaj pride gospod in se jih usmili, ker reveži «o bili lačni. In gospod je prišel, zasukal, mladega krepkega »šča-va«, izmeril z očmi motiko, če je dovolj težka in široka, kajti imeli so gospodje usmiljenje samo do takih krepkih dečkov in širokih motik. Visi drugi so bili lenuhi. In danes, nezaslišna sramota, ti le mladeniči se sprehajajo po Kopru z aktovkami in so celo neki načelniki, ti ljudje, ki so nekdaj s svojo zdravo silo in težko motiko omehčali njihova gosposka srca, se danes drznejo imeti celo dežni plašč. Nezaslišmo! Kmetovalci se vsega tega zavedajo, ker niso pozabili vekovnega, jarma in ¡se oklepajo svojih zadrug, iste spopolnjujejo in jih širijo, ker vidijo v svojih zadrugah jamstvo za svoj napredek, za svojo bodočnost. Kmetovalci se dobro zavedajo, da ako bi zmagala reakcija, zadruge bi bile odpravljene. Gospoda bi vzela najprej zemljo, uvedla kolo-njait in naši kmetje bi zopet čakali, gosposke milosti, ¡s težko in široko motiko na rami. mleka in sira iz okuženih v neokužene kraje. VPRAŠANJE: Kaj napravimo, da ne gre čebula v seme? ODGOVOR: Da ne pojde čebula v seme, moraš paziti že pri sajenju čefaulčka. Predvsem čebulčka ne smeoo saditi pregloboko, ker v tem slučaju pojide gotovo v seme. Drugo, na kar moramo paziti, je debelost čebulic. Te ne ismejo biti predebele. VPRAŠANJE: Kaj povzroča ples-nobo na satnikih v panju? ODGOVOR: V marsikaterem panju, posebno če je vlažno leto, se pojavi v čebelnih panjih na satnikih plasinoba. Svoj izvor ima brez nadaljnjega v vlagi. Prihaja pa od zunaj ali od znotraj. Od znotraj prihaja plesnoba na satnike, če panj ni dobro prezračen. Zato moramo skrbeti, da je panj dobro prezračen. Nj dobro, če imamo okenca ali vratca panja hermetično zaprta. Večkrat se pojavi plesnoba v panju, če leži panj preveč ob zidu. Plesnoba lahko prihaja od zunai. V tem slučaju moramo pa- ziti, da so panji v čebeli naku dobro obloženi v zimi s slamo in da jih v lepih sončnih dneh malo prezračimo. Radi ventilacije moramo zapirati vhod z žico (mrežo) namesto s steklom. VPRAŠANJE: Kakšno vrednost ima pepel za gnojenje? ODGOVOR: Pepel od drv ima precejšnjo količino hranilnih snovi, tako da ga lahkio primerjamo skoraj: g vsakim umetnim gnojilom. Izboren je za travnike in detelji-šča. Trosi se v jeseni ali zgodaj pozimi in spomladi. Vsebuje sledeče hranilne snovi: bukov pepel: kalija 39 odstotkov, fosforne kisline 12,5, apna 9 odistot-kov; hrastov pepel: kalija 75, fosforne kisline 8, apna 3 odstotke; borov pepel: kalija 45, fosforne kisline 13, apna 7 odstotkov; smrekov pepeli: kalija 4 , fosforne kisline 11. , apna 6 odstotkov. Iz navedene analize je vsakemu razvidno, koliko dragocene hranilne snovi, ki pride v poštev pri prahrani rastlin, se zgubi po naših mestih posebno v zimskem čaisu. pillilfi! llllilill Velik žitni silos v Zalogu pri Ljubljani KMETIJSKI SVETOVALEC Zadružniki Iz Hnkaraua so napovedali tekmovanje Zadružniki iz Ankarana so napovedali tekmovanje kmetijski obdelovalni zadrug; Smarije. Tekmovali bodo: v disciplini v zadrugi, v notranji organizaciji dela, v mobiliza-ciii žena v proizvodnjo, v izpolnitvi plana, v izvršitvi poudadan-ske setve, v pošiljanju poročil o izvršenem delu m v prostovoljnem delu. Zadružniki iz Ankarana so s svojo iniciativo pokazali svojo politično zrelost; dokazali so, da so obračunali z staro miselnostjo. Ankaran nam nudi najboljši dokaz, da korakamo po pravi poti v boljšo bodočnost — v socializem. Tovariš Lenin je v svoji brošuri »Velika pobuda« označil iniciativo o tekmovanju in prostovoljnem delu kot zgodovinsko najvažnejši dogodek pri ljudstvu, ki se je osvobodilo izkoriščevalskega načina dela. Prepričani smo, da so Ankarančani naleteli na močnega tekmeca in zato se ne moremo izraziti o zmagi. Mi bomo spremljali potek tekmovanja in objavljali uspehe. Prepričani smo, da se bodo na pobudo Ankarančanov odzvale vse obdelovalne zadruge na našem ozemlju. VPRAŠANJE: Hotel hi zvedeti nekaj o bolezni, kii se pojavi na ovcah in prenaša na ljudi, če uživajo sir ali mleko okuženih živali. Slišal sem, da imamo letos v biuj-ščih več slučajev te bolezni. ODGOVOR: I. Bolezen ovac bruceloza in malteška mrzlica Po nekaterih predelih Istrskega okrožja se je v zadnjih letih pojavila pri ljudeh doslej neznana bolezen, malteška mrzlica. Značilnosti bolezni: Neredna 'temperatura kot pri malariji, ki traja nadolločeno dobo is presledki brez vročice. Mrzlica povzroča močno potenje, telesno oslabelost in bolečine v sklepih. Bolezen traja več mesecev. Imamo 3 do 4 odstotke smrtnih slučajev. Kako se širi bolezen: Bolezen se pojavi pri ovcah. Povzročitelj bolezni! je »Brucella melitensis«, zato se bolezen pri ovcah imenuje »bruceloza«. Prenaša se od ovc in koz na ljudi, če ljudje uživajo ne dovolj prekuhano mleko ali sveži sir. Bolezen se širi z odpadki bolnih živali in po malih poškodbah na koži ljudi, ki molzejo ovce ali koze. Infekcija pni ljudeh je torej možna po neprekuhanem mleku, svežem siru, maslu in surovi zelenjavi. Kako se prepreči širjenje bolezni? Mleko ovc ali koz mora pred uporabo vreti najmanj 10 minut. Nadalje ne ¡smemo uživati sira, če Hi star vsaj 3 mesece. Vse ovce morajo biti dvakrat na lato pregledane, vse okužene se morajo takoj zaklati. Cim se pojavi ta bolezen, ae mora strogo prepovedati izvoz ilfliltutltllliillK!lulllllliillllll>illlllliillH!liil!lllii lllllliiillllliilllllliiirillliilllllt