PORABSKI LONČARGE STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Ljubljana, 3. julija – VIII. vseslovensko srečanje Čas je za dialog Osrednja tema letošnjega Vse Monošter, 10. julija 2008 • Leto XVIII, št. 28 slovenskega srečanja, ki ga vsa ko leto organizira Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Državnega zbora R Slovenije, je bil medkulturni dialog, ob tem pa je bil veliko krat omenjen tudi »medsloven ski« dialog. Pravzaprav potreba po njem. Navzoče predstavnike sloven skih organizacij v zamejstvu (v sosednjih državah) in po svetu je najprej pozdravil dr. France Cukjati, predsednik Državene ga zbora, ki je poudaril, da se mali narod lahko proti velikim postavlja le s kulturo. Slovenci smo ostali Slovenci, ker smo se uprli nasilju, nikoli pa nismo sovražili, kajti podreti mostove v enem trenutku ni težko, težko jih pa je na novo zgraditi, zato »Porabski« udeleženci Vseslovenskega srečanja (z leve): vodja Razvojne agencije Slovenska krajina je potrebno vztrajati na med-Andreja Kovač, generalni konzul R Slovenije v Monoštru mag. Drago Šiftar, novinar Ernest Ružič, kulturnem dialogu. Državni predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök in predsednik DSS Martin Ropoš, sodelavka INV dr. Katarina Munda Hirnök sekretar Zorko Pelikan je izpo stavil, da so odnosi s Slovenci v mednarodne programe za dr novih domovin kot Slovenci po veliko različnih praks delova zamejstvu in v diaspori urejeni, žavo Ohio, ki je govoril o vlogi svetu (to, ali so to storili pros nja raznih slovenskih društev sprejeti so bili potrebni zakoni posameznika v medkulturnem tovoljno ali po sili razmer, je in organizacij, od nelagodnega in podzakonski akti, povečana dialogu; dr. Jana Zemljarič posebno vprašanje), le države počutja Slovencev na Hrvaškem so bila sredstva za delovanje Miklavčič iz Centra za sloven- in meje okrog nas so se spre zaradi sporov med državama, slovenskih organizacij in in- ščino kot drugi/tuji jezik, ki minjale. do pozitivnih učinkov strpnosti štitucij. Kmalu bo zaživel tudi je predstavila vlogo centra in Po njegovem si je z vidika med v primeru štajerskih Slovencev spletni portal www.slovenci.si. podala informacije o raznih kulturnega dialoga potrebno pri uveljavljanju Pavlove hiše. V Predsednik Komisije DZ za od možnostih učenja slovenščine; postaviti tri vprašanja, prvič, nekaterih primerih je bilo čutiti nose s Slovenci v zamejstvu in dr. Suzana Pertot je govorila o kakšen je naš odnos do naše tudi, da znotraj določene skup po svetu Janez Kramberger je jezikovnem načrtovanju med »nove« domovine, do njene nosti ni medsebojnega dialoga. postavil vprašanje, ali znamo Slovenci v Italiji. kulture in kulture staroselcev; Dialog mora prevzeti mesto Slovenci med sabo ustrezno Največ pozornosti je pritegnil drugič, kako gledamo na skup monologa, ki je velikokrat tudi komunicirati. Potreben je tudi dr. Avgust Božidar Pust, ki je nosti, ki živijo okrog nas, oziro med nami, je opozoril Rudi dialog med generacijami, kajti vprašanje medkulturnega dia ma kakšen je njihov odnos do Pavšič, predsednik Slovenske postavlja se vprašanje, kako loga predstavil s stališča polo nas; tretjič, kaj sem jaz osebno manjšinske koordinacije. Po prenašati identiteto, kulturo in žaja Slovencev v diaspori, zato naredil za medkulturni dialog njegovem mnenju je Slovenija jezik. se lahko primeri dobre prakse v družini, na delovnem mestu, s predsedovanjem EU zaključila Uvodna predavanja so pri le delno aplicirajo na avtohto v skupnosti. daljše in uspešno vključevanje pravili trije strokovnjaki, dr. ne slovenske skupnosti v Itali- V razpravi po uvodnih predava v evropske dinamike, zato še Avgust Božidar Pust, direktor ji, Avstriji ali na Madžarskem, njih smo slišali precej različna nikoli nismo imeli tako dobrih emeritus za medkulturne in kajti mi si nikoli nismo izbirali mnenja oz. so nam predstavili izhodišč, da skrbimo zase, za Slovence v matični državi, Slovence v zamejstvu. Zakoni in strategije so sredstva za doseganje ciljev, nimamo pa izdelanih načrtov, kako do teh ciljev. Novi parlament bo moral jasno povedati, kakšna je strategija Slovenije za obmejne prostore, ali obstaja strategija ali bo vse prepuščeno posameznim županom. Ni dovolj, da so padle meje, popili smo šampanjec in šli domov, v obmejnem prostoru morajo nastati nove dinamike, morajo se pa določiti tudi prioritete, med temi mora biti tudi jezik. Danes imamo dobra izhodišča za dialog, a ravno zdaj izgubljamo potrebno sredstvo, jezik. Za zaključek srečanja je Janez Kramberger strnil predloge, ki so bili dani tekom dneva. Slovenski vladni kabinet naj določi prioritete strategije v obmejnih prostorih, naj se nadaljujejo aktivnosti za spremembo ustave, na podlagi katere bi Slovenci v zamejstvu in po svetu lahko imeli svoja poslanca v državnem zboru. Tatjana Rojc z univerze v Milanu je predlagala, naj nominiranje tržaškega pisatelja Borisa Pahorja za Nobelovo nagrado za književnost podprejo tudi slovenske organizacije v zamejstvu in po svetu. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu naj pripravi besedilo, ki naj ga v podporo Borisu Pahorju slovenske organizacije pošljejo na Švedsko akademijo znanosti in umetnosti. Predlog so udeleženci VIII. vseslovenskega srečanja pozdravili z burnim aplavzom. Marijana Sukič 2 Cankova se je oddolžila Jožefu Borovnjaku URESNIČIL JE TRUBARJEVO ŽELJO O JEZIKU, KI BI GA RAZUMEL VSAK SLOVENEC Na Cankovi, tudi rojstnem kraju dr. Avgusta Pavla, so se s simpozijem, odkritjem kipa in zbornikom oddolžili duhovniku Jožefu Borovnjaku za njegovo naslednik. Poudarila sta pomen njegovega dela v tedanjem in sedanjem času, kajti ob tem, da je bil priljubljen župnik, pridigar in spovednik, je pomembno tudi Del posebej zaslužnih za tridnevno vsebinsko bogato dogajanje na Cankovi: domači župnik Andrej Zrim, mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger, murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek, dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru dr. Marko Jesenšek, tudi urednik obsežnega zbornika o Jožefu Borovnjaku. Med posebej prizadevnimi za počastitev življenja in dela Jožefa Borovnjaka je bil tudi župan Drago Vogrinčič. delo na cerkvenem in posvetnem področju. Rodil se je leta 1826 v Ivanovcih, na Cankovo je prišel pred 150. leti in ostal do smrti, leta 1909. Duhovniško posvečenje je prejel v Sombotelu in nekaj časa maševal tudi v Števanovcih. Doprsni kip Jožefa Borovnjaka je odkril minister za kulturo dr. Vasko Simoniti, ki je bil tudi slavnostni govornik na nedeljski slovesnosti. V govoru je poudaril, da je Borovnjak življenje posvetil cerkvenemu poslanstvu, »toda podobno kot pri Trubarju je njegovo pojmovanje o tem, kako utrjevati vero, imelo zelo produktivne in daljnosežne posledice za tukajšnjo slovensko krajino tudi na drugih, ne le na verskem področju.« Tridnevno dogajanje se je začelo s simpozijem, na katerem so se poleg predavateljev zbrali tudi ugledni gostje: dr. Janez Dular, vodja sektorja za slovenski jezik pri ministrstvu za kulturo, maribirski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger, murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek. Kot domačina sta udeležence simpozija pozdravila župan Drago Vogrinčič in domači župnik Andrej Zrim, sicer peti Borovnjakov njegovo literarno in publicistično delo. V uvodnem delu so se zvrstili še govorniki dr. Miran Štuhec iz mariborske Filozofske fakultete, dr. Janez Dular, dr. Zinka Zorko v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, škof dr. Marjan Turnšek in nadškof dr. Franc Kramberger. Slednji je govoril o Jožefu Borovnjaku kot sodobniku Martina Slomška. Imela naj bi iste misli, enake cilje, denimo pri molitvenikih, ki so bili hkrati tudi priročniki za življenje. Dr. Marko Jesenšek, dekan mariborske filozofske fakultete, je urednik obsežnega zbornika Življenje in delo Jožefa Borovnjaka, bil pa je tudi vodja simpozija, na katerem so ovrednotili Borovnjakovo cerkveno in posvetno delo, ki povezuje prekmurske pisatelje 19. stoletja s kulturnimi delavci 20. stoletja. Poznavalci in raziskovalci Borovnjakovega dela iz Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, mariborske in ljubljanske univerze ter drugih izobraževalnih ustanov, murskosoboške knjižnice in muzeja, mariborske nadškofije in murskosoboške škofije so predstavili Jožefa Borovnjaka kot duhovnika in nadaljevalca Košičevega dela v Prekmurju, Borovnjakove kulturne, jezikovne in književne stike s štajerskimi duhovniki, Borovnjaka kot najpomembnejšega prireditelja prekmurskih katoliških knjig, kot izdajatelja šolskih knjig, kot prevajalca; Borovnjakov odnos do prekmurskega knjižnega jezika in narečja, njegov odnos do politike ter narodnostno, kulturno in politično življenje med Muro in Rabo v Borovnjakovem času. Vodja simpozija dr. Marko Jesenšek je v zborniku tudi poudaril: »Prekmursko knjižnojezikovno izročilo je bilo dve stoletji drugi slovenski knjižni jezik. V najtežjih razmerah v zgodovini prekmurskega jezika je v nekem obdobju druge polovice 19. stoletja le Borovnjak skrbel za izdajanje prekmurskih katoliških tiskov in tako ohranjal kontinuiteto v razvoju prekmurskega (knjižnega) jezika ter omogočil njegovo poenotenje s slovensko knjižno normo. S tem je uresničil veliko Trubarjevo željo o takem slovenskem jeziku, ki bi ga utegnil z lahkoto razumeti vsak Slovenec, Prekmurcem pa je dal občutek, da so enakopraven in sestavni del slovenske jezikovne in nacionalne skupnosti.« S simpozijem in zbornikom so raziskovalci Borovnjakovega dela pokrili še eno belo liso v poznavanju jezikovnih razmer v slovenskem panonskem jezikovnem prostoru. Za zaključek omenimo nekaj misli dr. Zinke Zorko, in sicer, da je prišel čas, ko moramo govoriti o prekmurskem knjižnem in ne več o prekmurskem nadnarečnem jeziku. Po njeni presoji je pravi čudež, da se je ohranila slovenska beseda v Porabju in med štajerskimi Slovenci v Avstriji, kjer se prek 300 otrok uči slovenščino -jezik sosedov, zelo vzpodbudni so tudi podatki iz avstrijske Koroške, kjer je med prek 4 tisoč učenci in dijaki večje število otrok nemško govorečih staršev. Nekaj, kar bi želeli tudi v Porabju, kot je bilo rečeno na nedavnem pogovoru v Monoštru. Ernest Ružič 3 Preprosto razkošje novih odkritij V senci orjaške sekvoje v angleškem parku pišečkega gradu je nastala skupna fotografija Prof. dr. Zinka Zorko v predavalnici Čateškega dvorca Na slavnostni večerji v četrtek so nas s svojim obiskom počastili tudi (z desne): mag. Gregor Mohorčič, strokovni direktor Zavoda RS za šolstvo, mag. Stanka Preskar, predstojnica OE NM, Irena Kumer, predstojnica OE MS, in Roman Gruden, višji svetovalec z MŠŠ (ki ga, žal, nismo ujeli v objektiv) Letošnji Seminar slovenskega jezika in kulture za slovenske učitelje in vzgojiteljice iz Porabja je potekal od 23. do 27. junija 2008 v Brežicah, v organizaciji Zavoda RS za šolstvo, OE Novo mesto. Iz Porabja je prišlo 9 udeležencev, spremljala sem jih avtorica tega zapisa. Program seminarja je bil, kot vsako leto, sestavljen iz predavanj, pedagoških delavnic, spoznavanja šolskega življenja, kot tudi kulturno-zgodovinskih posebnosti okolja, tokrat Bizeljskega, s katerim so se prav vsi srečali prvič. Prvi popoldan je bil posvečen obravnavi besednega reda v slovenščini, uživali pa smo ob izvajanju Mihaele Knez, zdaj že naše stalne učiteljice in sodelavke. V torek smo gostovali na Osnovni šoli Brežice (vzgojiteljici v vrtcu), pravzaprav v njihovi učilnici v naravi, kjer učenci na zanimiv način spoznavajo v živo različne ekosisteme in skrbijo zanje. Uporabo informacijsko-ko munikacijske tehnologije pri pouku slovenščine pa nam je, ob predstavitvi uspešnega projekta, predstavila ravnateljica šole. Sreda je bila dan za ekskurzijo. Pod vodstvom geografa Uroša, od septembra ravnatelja brežiške gimnazije, smo se popeljali po prelepi brežiški okolici, spoznali Pišece, rojstni kraj Maksa Pleteršnika, avtorja prvega, znanstveno zasnovanega Slovensko-nempih doživetij pa bomo pomnili še dolgo. Četrtek je bil strokovno-deloven ves dan. Dopoldne smo se srečali z dr. Zinko Zorko, ki že lektorskih vajah še potrudili za lepšo slovenščino, po evalvaciji in poslovilnem kosilu pa se odpravili na dolgo pot proti domu. desetletja prihaja na naše seminarje in poleg novih znanj vedno znova prinaša duh vedrine in optimizma. Naš dolgoletni znanec pa je bil tudi popoldanski predavatelj Miha Mohor, bivši predstojnik kranjske enote Zavoda RS za šolstvo. V petek pa je prišel čas za slovo. Dopoldne smo se skupaj z dr. Hotimirjem Tivadarjem na Udeleženci se lepo zahvaljujejo vsem, ki so se trudili organizirati ta seminar. »Mislim, da je letošnji seminar bil organiziran v čudovitem kra ju, lahko smo spoznali dobrosrčne, vesele ljudi,« je sporočilo enega od udeležencev. In – dobrodošli na Seminarju SJK 2009! Besedilo in fotografije: Valerija Perger škega slovarja (1895), izjemno dejavno šolo, ki nosi ime po njem, kot tudi grad, ki ga pospešeno obnavljajo. Na Bizeljskem pa ne gre brez ogleda repnic, nekdanjih shramb za repo, danes prijetnih vinskih kleti, kjer si turisti v vročini hladijo telesa in duše; v tem zanimivem podzemlju je namreč stalna temperatura približno 10 stopinj. Pa tudi brez zidanice med vinskimi goricami in dobrot v njej ni šlo. Z zadovoljstvom smo se vračali proti večeru v Brežice, preprosto razkošje le- Naša gostiteljica, mag. Stanka Preskar, in »naš« Attila Bartakovič sta na večerji razrezala slavnostno torto 4 MePZ Avgust Pavel je biu v Šentvidi pri Stični med jubilanti Pá je prišo cajt, steroga vsakšo leto žmetno čakamo, cajt Tabora slovenski pevski zborov v Šentvidi pri Stični, gde leko z dostimi drugimi zbori vküper spejvamo. Na predvečer Tabora, v soboto večer, smo meli koncert slovenski zborov iz sosednji rosagov, iz Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine. Na te lejpi večer nas je najprva pozdravo s pesmijo domanji moški pevski zbor, z rečami pa predsednik Upravnoga odbora Tabora Jernej Lampret. »Veseli smo, da bomo 39. Tabor slovenskih pevskih zborov zaokrožili po volji nas vseh, ki že leta in leta oblikujemo to prireditev. Letos še toliko bolj slovesno, saj bodo poleg nas in vas pevcev stali na velikem šentviškem odru tudi pevci iz najrazličnejših držav Evropske zveze. Vaš prihod v Šentvid pri Stični kaže na skupno prizadevanje, da se tokrat slovenska pesem čuje daleč preko meja… V ponos nam je, da smo dobili prav pevci priložnost, da z našo veliko manifestacijo, kjer se kažeta ljubiteljska in profesionalna raven delovanja, zaključujemo predsedovanje naše države Svetu EU… Rad bi se v prvi vrsti zahvalil vsem vam pevcem, ki vsako leto zberete toliko moči, da dobro pripravite program in znate že doma ustvariti pravo vzdušje, da vam je ta dan skupaj z drugimi pevci največje doživetje v letu.« Zbore iz sosednji rosagov, gnako kak drugi den vse zbore, je pozdravo direktor JSKD mag. Igor Teršar tö: »Šentvid pri Stični predstavlja množičnost slovenskih zborov, oder pa je odprt tudi sloven- skim zborom iz zamejstva. Letošnji tabor je vključen v uradni kulturni program, ki spremlja predsedovanje Republike Slovenije Svetu Evropske unije. Zato smo na prireditev poleg slovenskih zborov povabili tudi pevske zbore in skupine iz držav članic EU in držav kandidatk…«. Na večernom koncerti je spejvalo 9 zborov iz sosednji rosagov, med njimi naš Mešani pevski zbor Avgust Pavel tö, steri je pod vodstvom Marije Trifus za te večer pripravil tri pesmi. Spopejvali smo porabsko ljudsko Kaj si Micka…, priredbo Frana Venturinija po narodnom motivi Pohojena travca pa pesem V Porabju dobri so ljudje, za stero je glasbo napiso Aleksander Vlaj, reči pa Jože Vild. Te dvej smo se na nauvo navčili, pa se je ta zadnja trno vidla predsedniki Lampreti in podpredsedniki Čučki. Kak gostje zamejskoga večera sta spejvala eške dva zbora, eden je prišo iz Nemčije, drugi je pa biu slovenski pevski zbor iz Mendoze v Argentini. Koncert je držo dvej vöri pa pau, po tistim je pa bilo, kak vsakšo leto, ognjemet in družabno srečanje. Drugi den smo na velkom odri vküper spejvali z vsemi zbori iz Slovenije pa drugi rosagov. Pred programom smo prejkvzeli spominsko plaketo za tau, ka naš zbor že 35fart bijo na Tabori slovenski pevski zborov v Šentvidi pri Stični. V imeni vsej nekdanešnji in gnešnji pevcov sam se zahvalila za jubilejno plaketo. Samo vüpamo leko, ka do mladi, steri zdaj spejvajo v zbori, tö tak vörno ojdli na tau velko pevsko manifestacijo. Drugo leto bau 40. Tabor, Bog daj, da bi se pevci-prijatelji spet srečali na njem. Vera Gašpar članica zbora Porabje, 10. julija 2008 5 Ge sam za tau vsigdar volau mejla Gnesden je že malo taši žensk v Porabji, štere ešče pečejo doma krüj pa perece. Zvekšoga je tak, ka sta v vsakši vesi edna ali dvej ženske, štere se ešče na tau razmejo, pa če trbej pečti, tašoga reda nje mantrajo drugi vaščani. Ranč tak je bilau tau, gda smo v Maribor šli na sejem. Prosili smo je, naj nam spečejo krüj pa perece. Na Gorenjom Seniki so nam Magda Rogan, po domanje Čardašna Magda, pekli. Tam sam zvedo od Sančarov, ka ta ženska vsefele zna pečti, nej samo krüj. Najgari sam biu, pa sam go gorapoisko. • Magda, vi na leto kelko krüja spečete? »Gda kak. Če čas geste, te več, če nega časa, te porejdkoma.« • Od koga ste se vi navčili krüj pa perece pečti? »Gda je eške moja mama živela, te sam vsikši keden mogla perece pečti. Te sam eške mlada bila pa nej bila nevola, človek naleki omejso. Oni so želeli, ka trbelo njim je vsikši keden. S perecami dosta dela geste, krüj je malo lažej. Zato ka nej trbej naplejtati, pa tisto prva dé. Prva smo večkrat pekli, zato ka je krüj vsikši doma peko, nej so ga v bauti kipüvali.« • Od kec ste vzeli melo? »Iz mlina, tak ka smo meni li. V mlin smo pelali zrnje pa smo melo dobili v tistoj vrejdnosti nazaj.« • Kakšno melo ste nücali, gda ste krüj pekli? »Rženo pa pšenično mejšano, tak polonja, polonja. Pa eške zdaj tak pečem. Zato ka če fejst rženo gé, te je fejst črno. Za svoj tau sam prva večkrat pekla, zdaj pa že zato bola na rejdki. Gda kak volau dobi človek. Če koma trbej, pa me prosi, te zato spečem.« • Kakšni je krüj se šté od peči tö? »Od peči dosta stogi. Zato ka če nej dobro naložana gé, te se ne speče, če je fejst naložena, te pa zgori. Drugo pa tau, ka dvej gnake peči nejga, vsakšo ovak moraš küriti. Edna je vekša, druga je menkša.« • Vi mate krüšno peč? Zato ka tü v künji go ne vidim. »Mi smo tü meli v künji, samo osemdesetoga leta smo nika prejkredli, pa te smo go vövtrgnili. Te pa pravim, ges brezi peči zato ne morem biti. Pa te tam vanej smo dali napraviti. Dravcin Djauži so go nam redli, zato ka oni so eške znali. Zdaj že tak nega, sto bi tašo redo.« • S kakšnimi drvami nalagate? »Bola z drauvnimi pa borovimi. Prva so püšle vezali pa s tistim so nalagali. • Zaka je bilau tisto dobro? »Zato, ka je tisto brž dojzgorelo, pa brž gorsegrelo peč tö. Püšli so gnako velki bili, pa so znali, kelko trbej notsklasti.« • Vi ste v slüžbi tü küjarca bili? »Tritresti lejt sam delala na künji tü na Gorenjom Seniki. Nej je bilau leko, zato ka te so eške nej bili mašini, pa sam vse z rokauv mejsila. Dosta porcije smo sküjali en den, zato ka smo küjali za šaulo, za vrtec pa za starce tö.« • Vi ste vönavčena küjarca? »Nej, tak sama od sebe. Gda sam eške mala bila, ge sam že te volau mejla küjati. Gda je mama kama odišla, te sam brž vcüjstanila pa sam nika pekla. Če dobro prišlo, te sam pokazala, če nej, te sam brž taskrila, pa so pujčki zeli. Dapa mati so nej branili, njali so, naj samo pečem. Moja mama je subolica (šivilja) bila. Drugi mlajši so se sir valili, če so kakšni svetki bili, jaj moja mama je tau pekla pa tisto pekla. Moja mama je pa samo pred mašinom sejdla pa šivala. Na pa te sam tak mislila, če ona nema časa pečti, te mo ge pekla.« • Na misli vam pride, ka je bilau najprvo, ka ste spekli? »Prvin smo taši carigari figice pekli pa vejn tisto je bilau prvo, ka sam spekla. Probala sam torto tö, samo gda sam prvin pekla, te sam testau v štirikiklatno laboško djala, pa gda sam vövlegala, te sam vidla, ka je torta nej okraugla, liki kiklata. Drugo nej bilau, z naužicom sam go kauli vrezala, pa je te tak okraugla grata-la. Kak pravijo, vsakši začetek je težki. Sledkar sam pa že na gostüvanje tašne torte pekla, ka so tri štauke mejle. Vrkar sam pa iz cukra snejau pa mladoženca vönaprajla, pa tau vse z rokauv, brezi forme, pa sam se ge tau nin nej včila. Samo tak od sebe sam gnauk začnila probati.« • Kak ste se vi včili küjati? Iz knjig? »Nej, ge sam se iz knjig nikdar nej včila küjati. Ge sam vsigdar za po občutki šla, če soliti ali kakšne koli druge začimbe trbelo nücati. Dapa tau eške moram povedati, ka med soljo in začimbami, če so ranč gnake, zato je razlika. Najbaukše je, če človek vsigdar koštava. Zato pa vsigdar tö ne moreš za knjigami iti.« • Vi tak radi gejte tö, kak radi pečete? »Krüj pa perece rada gejm, dapa sladko trnok nej.« • Dosta ste ojdli na gostüvanje küjat, pa ešče ovak tö kauli po vesi. Kak ste meli čas za tau? »Zdaj bi tau več nej ladala, zato ka noge me več ne držijo. Prvin sam cejlo nauč rada pekla, zazrankoma sam pa üšla tadale. Dapa prvin kak bi odišla, sam eške spolagala maro. Gda sam pa domau prišla, te sam pa üšla na njivo okapat. Dosta dela bilau, dapa vse sam taobredla. Zdaj ka sam že starejša, že prvin trüdna gratam, pa ranč nejmam več takšne volé, ka bi pekla. Zdaj že bola samo za družino küjam pa pečem. Če vnuki kaj zapovejo, naj spečem, te njim volo spunim, ovak pa že samo rejdko.« Karel Holec Porabje, 10. julija 2008 6 Mladi porabski lončarge V števanovskoj šauli školnik Laci Kovač že doudji lejt sprvaja domanje mlajše v tabore v Slovenijo, večkrat je pa že sam tü vküper spravo tabor v Števanovci. Dobro peldo kaže s tejm tü, ka tabor nikdar nejma samo za domanje števanovske mlajše, litji furt pozove seničke mlajše tü, pa ka je šče posaba fejs dobro, ka iz Slovenije tü. Že tretjo leto vodi lončarski tabor, v steroga trno radi odijo mlajši, steri so ga že gnauk vö leko sprobali. V šauli je on té školnik, steri je vönajšo, naj se mlajši zvöjn tabora na šauli tü leko včijo lončarsko delo. Nej se me je vnaužalo nika. Zvöjn lončara pa mlajšov se je za potrejbne pejnaze tü pobrigo. Slovenska zveza se je vzela, ka gora drži lončarski krožek v Števanovci, kak vse mlašeče kulturne skupine. Letošnji lončarski tabor je držo od 24. do 30. juniuša v Števanovci. Bola podraubnoma od tabora pa naj gončijo sam vodja tabora Laci Kovač pa njagviva pomaučnika iz Slovenije. • Laci, kelko mlajšov je letos vsevküper v tabori pa od kec so prišli? »V tabori je letos 30 mlajšov, 8 je iz Puconec pa Bodonec, 4 iz Grada, 4 z Gorejnjoga Senika, drügi pa so domanji mlajši.« • Koga maš za lončarsko delo? »Trgé lončarge so vsakši den, steri vodijo delavnice, kažejo pa vküper delajo z mlajši. Iz Slovenije sta Štefan Zelko iz Lemerja, Karel Šalamon iz Grada, iz Őrséga pa Katarina Vörös, Ferenc Vörös pa Adrijana Far-sang.« • Sto so ti pa pri drügom deli na pomauč? »Pomaga mi senička lerenca Irma Filip, Majda iz Bodonec pa Ignac Čeh iz Puconec. Irmi se posaba trno lepau zavalim, ona mi pomaga že tretjo leto. Sploj dosta pomauči dobim od njej. V puconskom tabori je kaulek petnajset školnikov, töj smo pa trgé-štirge, zatok pa na enoga človeka dosta dela pride.« • Kak mate nota vtaldjano čas? Kašne programe ste meli letos? »Dopodneva mamo delavnice, té leko mlajši delajo z ilojcov, zadvečerka pa mamo izlete. V torek smo bili v Andovcaj, taum nas je čako pa nam ves nuta pokazo Karči Holec. Po glednili smo mali Triglav, stari pavarski raum, Karči nam je ta pravo dvej andovske zgodbe pa legendo od Črne mlake, stero smo si pogednili tü. Večer smo pa poglednili dva filma od Porabski Slovencov v Slovenskom daumi v Monoštri. Tabor smo uradno v srejdo oprli vküper s puconskim taborom. Po fajskom obedi v panzioni na Verici smo si najprvin poglednili sodački muzej v Števanovci, potistim smo se pa pelali na drügi tau Porabja. Na gorejnjoseničkoj šauli nas je čakala pa šaulo nota pokazala namestnica ravnatela Ildiko D. Treiber. Tetica Ema Vogrinčič nam je pa sploj lejpe rauže pokazala redti, dekličine pa stariške so malo leko vösprobali tau delo, mi drügi smo pa šli k Lujzeki Hanžeki. Škoda, ka nam je Lali več nej mogo pokazati pletenje košarov, pokazo nam je pa tisti košar, steri je prej zazrankoma ške puni bijo z grbanji. Drüdji den zadvečerek smo pa šli se kaupat v terme v Monošter. Gnes je zadnjen den tabora v Porabji, zadvečerek si bola po-draubnoma poglednemo domanjo ves Števanovce, lončarski muzej na Verici, potistim pa do leko jahali na konjaj pa si poglednejo noje (strucc) v Ritkarovci tü.« • Ka bau za programa zadnjiva dva dneva? »Avtobus sam doma nej daubo, etak pride po nas iz Murske Sobote. Demo v Pečarovce, gde do mlajši z obadva tabora vküper delali, potistim pa demo na izlet na Goričko, na konci se pa pelamo s čolni po Möjri do Ižakovec, mislim, ka se od toga dja bojim najbola. Večer si pa nalaužimo velki ogenj pa ocenimo vküper živlenje tabora. V nedelo mo meli zaklüček tabora, na razstavi mi tü vö postavimo posaude, ka so delali naši mlajši.« • Ka delate s tejmi posaudami, okraski, ka napravite z mlajši? »Vsakši, ka napravi, enga-dva falata dá na razstavo, drügo pa leko odnesé domau.« • Tabor organizirati nej mala briga. Letos vam je šča vekša briga, ka ste v dosti mestaj. Gde, ka mate? »Spimo v internati v Monoštri, zajtrk, obed pa večerdjo tü taum mamo, djöjžino mamo töj v Števanovci, delamo pa na števanovskoj šauli.« • Kak pa odkec si spravo vcuj valaun pejnaze? »Natečaje smo napisali. Moram se zavaliti v Sloveniji Uradi za Slovence zvöjn rosaga, ka so nas lepau pomagali s pejnazi pa Javnomi skladi v Budimpeš ti tü.« • Ignac Čeh, školnik puconske šaule, kak ste prišli v porabski lončarski tabor? »Pripeljalo me je sem v Porabje poznanstvo z Lacijem Kovačem, s katerim sva se prvič srečala na puconski šoli. Vsako leto je pripeljal nekaj udeležencev iz števanovske šole na naš tabor. Videl sem, da je zadovoljen. Zdaj sva že takšna prijatelja, kot bi bila skoraj brata, kar pomeni, da je meni veselje prihajati sem in sem zelo vesel, da še lahko sodelujem pri taboru. Jaz sem sicer puconski tabor dal mladim, zdaj sem pa samo vzgojitelj tu in prav uživam, ko sem lahko med mladimi in tudi med manj mladimi. V Puconcih smo začeli pred leti s taborom Življenje na podeželju. Zadnja leta smo se odločili, da bomo probali tradicijo naših krajev obdržati, in od takrat je tabor namenjen samo lončarstvu.« • Vi prej dosta mate pri tejm, ka je Laci Kovač začno tau delo pa ka že tretjo leto vküper spravo lončarski tabor v Porabji. Zakoj ste se spomnili na Porabje? »Ni problem sodelovati s tistimi, ki vse imajo. Človek je dober takrat, kadar pomaga tudi tistim, ki so mogoče za trenutek zadaj, ampak je ta nerazvitost teh naših krajev tudi na naši strani v Pomurju, včasih tudi prednost. Vsi ljudje, ki živijo tu, želijo z naravo tudi živeti in lončarstvo je od nekdaj dajalo sprostitev ljudem in istočasno tudi zaslužek, nekoč so lončarski izdelki služili tudi gospodinjstvu.« • Štefan Zelko, vi ste že korenjé pistili v Porabji, telko delate vküper s porabskimi mlajši. Po vašom briga lončarstvo porabske mlajše? »Ge mislim, ka so fejs dovzeti do toga dela, radi delajo. Vidim, ka nisterni majo rejsan prirojeno nika, bi leko nadaljevali. Pa mislim, ka de grato iz nji kakši lončar tü. Šteri gnauk zače delati s tau ilojcov, tau ga nikak vleče pa vsikdar bi rad nika več napravo. Gnes mogauče ma bole frajt za sklejce, drügo paut bi kaj pa višoga napravo. V glavnom ta ilojca je takši material, ka ji potegne.« • Lončarski krožek pa tabor nikak prisili mlajše na slovensko rejč tü. Kak vidite tau vi? »Tüj je dejansko tak, ka ge madžarsko ne vejm čisto nika, pa ge vse slovensko povejm. Moram povedati tak, razmejo že dostadosta. Mogauče tüdi, ka si včasik šteri ne vüpa kaj povedati, ka de dér kaj naaupek pravo. Deca eden od drügoga eške največ zapopadne, stariš ne more tak razložiti, kak si deca med seov znajo raztolmačiti.« • Kak se poznate (počutite) v tabori? »Ge sam zadovolen, mene veseli, ka malo idemo naprej tüdi na tauj strani. Tüdi že pomali pri nas v Prekmurji nede lončarov. Vseeno tau nikak nazaj zače vzgajati, mogauče de kaj gratalo s toga. Leko pa včasik šteroga gledaš, ka rejsan zna pri enom falati eno vöro sedeti, ka ga ščejo dodelati, kak se njim vidi, ka de dobro. Ka so vztrajni (kitartó), tau je pa najbola važno.« Klara Fodor Porabje, 10. julija 2008 7 NAŠA ZLATA RIBICA Letovanje porabskih otrok Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. Od 23. do 29. junija 2008 je po-igre in počitek. Urška Bačov tekal tabor na morju, ki smo V torek po zajtrku smo se spet nik zaradi dru se ga udeležili porabski učenci razdelili na dve skupini. Prva je ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. KÜJANJE Lidgé trno radi gejmo. Pa ribe ranč tak. Lidgé si zvekšoga svoje gesti küjamo. Pri ribaj pa je ranč ovak. Ribe sirouvo gesti gejo. Pa je v potoki od zlate ribice tö tak. Kak bi pa vövidlo, ka bi ribe küjale? Depa včasi ji je dun migalo, kak bi tou vövidlo. Zlato ribico so gnouk svejta skur sküjali. Ja, rejsan! Zgrabo jo je eden možakar, ka je trno lagvo čüo. Gda je eške mali pojbič biu, je strejlo s štükom. Vüje je preveč blüzi emo pa od tistoga dneva samo eške štük čüje, drugo pa bole lagvo. Tak, ka je nej čüda, ka je nej vpamet vzeu, kak njemi je škela zlata ribica želenje spuniti. Zlata ribica se je nej pa nej enjala drejti. -Nej eno, tri želenja ti spunim, samo me püsti nazaj v potok, -je raščala, un pa jo je že škeu na nikoj djasti. Na špajeti je že pisker biu, žir je že vrouči biu, zlata ribica pa že na slejdnjom. Samo eške malo je falilo pa bi se za njou lagvo skončalo. Za njou bi se rejsan lagvo skončalo, če bi nej boukše vüje od moža mejla njegva žena. Zlato ribico je čüla eške tam doli na poštiji, gda je vö iz baute stoupila. Kak vijer je priletejla domou, pa moža zgrabila za rokou. Ja, skur bi že noužic v zlato ribico bodno. Velko srečo je mejla. -Ti glüpa moška tikef! Vej pa tou je gé zlata ribica, tou je gé čalejrska ribica, -se njemi je žena drla nut v vüjo. -Una ti leko želenje vöspuni! Ne smejš jo na nikoj djasti! Ne smejš jo sküjati pa pogesti. Zdaj je možakari dun v vüje prišlo. Zdaj je vedo, kakšno ribo ma pred sebov. Zato sta jo z ženo brž nut v eden škaf, pun vode djala. Zlata ribica se je veselo začnola zaganjati es pa ta. Ja, žitek njoj je več nej biu pri kraji. -Na, zdaj nama spuniš želenje, -jo je pitala žena. -Gvüšno, ka vama spunim, -je veselo prajla zlata ribica. V škafi sta jo nesla k potoki. Prva, kak sta jo nazaj v vodou djala, sta povedala želenje. Pa gda sta jo v vodou pistila, je možakar tak zdrave vüje doubo, ka je leko čüo, kak pri sousedi müš škrable v zemenici. Mouž pa žena sta trno veseliva domou prišla. Pa sta kuman doma gora prišla, ka je v straji za žitek obečavala tri želenja. Zato sta se zatoga volo malo tukla po glavej. Depa vseeno sta veseliva bila, ka so vüje bile kak nekše fele radari. Če so ribe gdasvejta škele küjati, ji je vola po tejm minoula. Po toj nevouli zlate ribice so si nej nigdar več brodile od küjanja. -Sirouvo gesti je najboukše pa najbole zdravo, -je modrüvala stara mrena. -Gvüšno, zato pa smo tak bistre, čedne pa lejpe, -je prajla ribdja kralica. Zlata ribica pa je nej nika prajla. Samo plavala je gor pa doj po potoki. Kcuj si je brodila, ka bi bilou, če bi mogla tri želenja spuniti. Pa je samo strousila z glavou. Od toga je boukše nej broditi. Ka bi leko svojo čalejrsko mouč zgibila, če bi in dijaki z Gornjega Senika, iz Števanovec in Monoštra. Častna pokroviteljica našega letovanja je bila gospodična Urška Bačovnik, ki se je v Porabju mudila lani jeseni, v času skupnega zasedanja slovenske in madžarske vlade. V ponedeljek zjutraj ob šestih smo se odpravili izpred DOŠ Jožefa Košiča. Med potjo smo imeli manjši postanek v Tepanju, potem smo pa nadaljevali pot do Seče, do doma Burja, kjer smo imeli prenočišče. Prispeli smo okrog dvanajstih. Namestili smo se in šli na kosilo. Popoldne smo se pa sprehodili po bližnji okolici in imeli delavnico na OŠ Cirila Kosmača. Tukaj smo se razdelili na dve skušla na plažo, druga pa na testiranje plavanja, potem smo se zamenjali. Ob enih smo imeli kosilo, po katerem smo se odpravili na OŠ Cirila Kosmača, kjer je potekala jezikovna delavnica. Na delavnici smo se pripravili na ogled solin in Subaquatic. Po večerji smo imeli Gasilska slika z Urško Bačovnik voden ogled Pirana. V sredo dopoldan smo si ogledali Sečoveljske soline v spremstvu učiteljev šole. Dopoldan pa je potekal tako kot prejšnji dan. Zvečer so bile spet družabne igre. Veliko smo se igrali tudi na igrišču. V četrtek od osme do trinajste smo si ogledali Postojnsko jamo. Po kosilu smo uživali v morju. Zvečer smo se sprehajali po mestu. V petek dopoldan mogla priti v soboto, ampak nas je obiskala v četrtek in v petek zvečer. To nas je zelo razveselilo. V soboto pa je prišel gospod generalni konzul Drago Šiftar s soprogo, gospod Roman Gruden, delavci OŠ Cirila Kosmača, člani Vrtnice in še drugi. Njim smo poda rili dišavnice iz sivke (levendula), katere smo naredili zjutraj. Popoldan smo pa vsi skupaj šli na plažo. Tam smo se imeli zelo veselo. Ampak vsemu lepemu je enkrat konec. Tako je bilo tudi zdaj, zaradi tega smo se v nedeljo ob devetih poslovili in se odpravili domov. Okrog treh smo prispeli na Gornji Senik. Programi so nam bili všeč, ampak najbolj veselo je bilo kopanje v morju in to, da so se tisti, ki so hoteli, lahko vozili s čolnom. V taboru je bilo zelo dobro. Tudi naslednje leto bi se ga z veseljem udeležili. Tudi preko časopisa bi se v imenu udeležencev še enkrat rada zahvalila gospodični Urški Bačovnik za možnost, za organizacijo in darila, generalnemu konzulatu v Monoštru za pomoč pri organizaciji, članom Vrtnice za darila in prijaznost. Martina Zakoč preveč dosta želenja spunila. Ja, velko srečo je mejla tisti den, od steroga tadale ribe več ne brodijo od küjanja. no, potem pa obratno. Ob pol ži. V soboto dopoldan je bilo sedmih smo imeli večerjo. Po srečanje z ljudmi, ki so omo- Miki Roš večerji so nas čakale družabne gočili to letovanje. Gospodična pini. Prva je imela gledališko smo se peljali z Subaquaticom. dejavnost, druga pa slovenšči-Popoldan smo preživeli na pla- Porabje, 10. julija 2008 PETEK, 11.07.2008, I. SPORED TVS 7.00 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 HARMONIJE EVROPE: ITALIJA, 10.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 11.20 OSMI DAN, 11.50 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKH MEST, 12.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP: SEJEM EZOTERIKE LONDON, 13.30 BRIDKOSTI TROPSKEGA OTOKA, FRANC. KOPR. NAD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MEDVEDEK, RIS., 15.50 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.00 IZ POPOTNE TORBE: VLAK, 16.20 MAKS, DANSKA MLAD. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 SLIKE IZ SEČUANA: BOLŠJI TRG, 17.45 POZABLJENA MESTA IZ DAVNINE, ANG. DOK. SER., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 BLISK, TV NAD., 20.30 FESTIVAL VURBERK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB: MLADI ALKOHOLIKI, 0.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 11.07.1990, 0.35 POZABLJENA MESTA IZ DAVNINE, PON., 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.25 INFOKANAL PETEK, 11.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.10 ŠPORT ŠPAS, 12.40 SANJE O BOMBAJU, ŠVEDSKI FILM, 14.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 11.07.1990, 14.30 DOMA PRI ... JANU PLESTENJAKU, 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: JOŽE KLOBOVES, 20.00 ATLETIKA - ZLATA LIGA, 22.50 MAKEDONSKI BLUES, MAK. FILM, 0.25 HUFF, AM. NAD., 1.15 INFOKANAL * * * SOBOTA, 12.07.2008, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 13.40 ODRSKE LUČI, AM. FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 KRAJI IN LJUDJE, 17.35 NA VRTU, 17.55 POPOLNA DRUŽINA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 50 LET TELEVIZIJE: ŠOU BO ŠEL, 20.55 POLETNA POTEPANJA, 21.25 MALI OGLASI: NEVESTA, IZV. TV NAN., 22.05 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.40 I.KARLOVŠEK-A.TOMAŠIČ: KLAN, IZV. TV NAD., 23.40 DEADWOOD, AM. NAD., 0.30 PES UBIJALEC, AM. FILM, 1.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 12.07.1990, 2.20 DNEVNIK, 2.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.05 INFOKANAL SOBOTA, 12.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.40 SKOZI ČAS, 10.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 12.07.1990, 11.15 DOMA PRI ... JANU PLESTENJAKU, 12.00 AFNA FRIKI: TEHNOLOGIJA PROMETA, DOK. NAN., 12.55 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 13.50 50 LET TELEVIZIJE: DUNAJ – LJUBLJANA, 15.50 ALENKA GOLJEVŠČEK: DOPUST, IZV. TV IGRA, 17.05 KONCERT, 18.00 ČONGČING - NAJVEČJE MESTO NA SVETU, FRANC. DOK. ODD., 18.50 ROGER FEDERER, ŠPORTNI FILM, 19.15 OLIMPIJSKI MAGAZIN, 19.45 KRONIKA LENTA, 20.00 NEBESA LAHKO POČAKAJO, AM. FILM, 21.30 SLOVENSKI MAGAZIN – NOTRANJSKA, 21.55 SOBOTNO POPOLDNE, 0.10 ANNA PIHL, DANSKA NAD., 0.55 INFOKANAL * * * NEDELJA, 13.07.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, AVSTR. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 FESTIVAL VURBERK, 14.25 50 LET TELEVIZIJE, 15.20 HERCULE POIROT: PO POGREBU, ANG. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 50 LET TELEVIZIJE: TVARIETE, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZLATI AVSENIKOV ABONMA: POKLON SLAVKU AVSENIKU, 21.25 VEČERNI GOST: KLEMEN JELINČIČ BOETA, 22.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.50 MISERY, AM. FILM, 0.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 13.07.1990, 1.00 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.50 INFOKANAL NEDELJA, 13.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.20 SKOZI ČAS, 9.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 13.07.1990, 9.55 POLETNA POTEPANJA, 10.25 Z GLASBO IN S PLESOM ..., 11.20 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 12.20 MED VALOVI, 12.50 SLOVENSKI MAGAZIN – NOTRANJSKA, 13.50 NAŠE ESO - ŠTRBSKE PLESO, 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 18.05 PRAVI MOŠKI, AVSTR. FILM, 19.45 KRONIKA LENTA, 20.00 AZIJSKE POTI POD NEBOM, KOREJSKA DOK. SER., 20.50 PRI MAUPASSANTU: OČE HAUTOT IN NJEGOV SIN + TONAČ, FRANC. NAN., 21.50 POZDRAVLJEN, PEKING, 22.45 ŠTEVILKE, AM. NAD., 23.25 NA UTRIP SRCA, 1.35 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 14.07.2008, I. SPORED TVS 7.15 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 POZABLJENA MESTA IZ DAVNINE, ANG. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLNOČNI KLUB: DOPISNIŠKA DUŠA, 14.30 SLOVENCI PO SVETU: NOVA ZELANDIJA -DEŽELA VULKANOV IN GEJZIRJEV, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 16.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: RAČUNI, 16.20 BINE: SREČA, LUTK. NAN., 16.35 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE: SLOVO, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 DIVJA KITAJSKA, ANG. POLJ. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 DRAGI DOMEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZAKAJ DEMOKRACIJA? KRVAVE KARIKATURE - DANSKA, DOK. SER., 20.55 BRIDKOSTI TROPSKEGA OTOKA, FRANC. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PLATFORMA: BIENALE MLADIH, BARI 2008, 23.30 GLASBENI VEČER, 0.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 14.07.1990, 1.20 DIVJA KITAJSKA, PON., 2.10 DNEVNIK, 2.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 14.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.00 TEDENSKI IZBOR, 8.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 14.25 KOŠARKA, SLOVENIJA -KOREJA, 16.20 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.15 NOVA ZDRAVILA, DOK. ODD., 22.45 MARI, KATALONSKI TV FILM, 0.50 INFOKANAL * * * TOREK, 15.07.2008, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 NA POTEP PO SPOMINU, 9.50 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.10 DIVJA KITAJSKA, ANG. POLJ. SER., 12.00 VEČERNI GOST: KLEMEN JELINČIČ BOETA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ZAKAJ DEMOKRACIJA? KRVAVE KARIKATURE -DANSKA, DOK. SER., 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TROJČICE: ODISEJ, RIS., 16.05 NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK, 16.15 ZOJA KAJETO, RIS., 16.25 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, AVSTR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 ŽIVLJENJE NA PRODU, DOK. ODD., 18.00 MUZIKAJETO: AFRIKA, IGR.-IZOBR. SER., 18.35 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 KRTEK, RIS., 18.45 BINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 STRICI SO MI POVEDALI: RODOVNA SKUPNOST, TV NAD., 21.05 MOLITEV PRED PLOVBO, DOK. MESECA, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OSEM JUNIJSKIH DNI NA ROŠKI, DOK. ODD., 0.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 15.07.1990, 0.25 ŽIVLJENJE NA PRODU, PON., 0.55 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 INFOKANAL TOREK, 15.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.00 TEDENSKI IZBOR, 8.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 11.55 KOŠARKA, SLOVENIJA - KANADA, 13.50 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 16.55 SLOVENCI PO SVETU: MENDOZA V ARGENTINI, 17.25 MOSTOVI - HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES - REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 V DUHU GLASBENEGA IN PLESNEGA IZROČILA, 20.00 ZVOK, GLASB.-DOK. SER., 20.30 METRESE - SKRIVNA MOČ ŽENSK: KRALJEVA LJUBICA, NEMŠ. DOK. SER., 21.20 ZADNJI REZ, KAN. FILM, 22.55 50 LET TELEVIZIJE: TVARIETE, 0.05 INFOKANAL * * * SREDA, 16.07.2008, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.40 SLOVENSKI VODNI KROG: POLJANSKA SORA, DOK. NAN., 11.05 GLASBENA ŠALA(ŠOLA): NOTNI ZAPIS, 11.30 ŽIVLJENJE NA PRODU, DOK. ODD., 12.00 NA UTRIP SRCA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 NA VRTU, 13.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 14.00 MOLITEV PRED PLOVBO, DOK. MESECA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.40 STEBRI SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA: BORIS KRALJ, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BACEK JON, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 NESMRTNA LJUBEZEN, AM. FILM, 21.20 GLEDAMO NAPREJ, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 BREZ REZA -DR. ANDREJ BAJUK: STABILNOST FINANČNEGA SISTEMA, 23.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 16.07.1990, 0.00 STEBRI SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA: BORIS KRALJ, PON., 0.50 VZGOJA SRCA, FRANC. NAD., 1.45 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.45 INFOKANAL SREDA, 16.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.20 TEDENSKI IZBOR, 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, 20.00 TISOČ IN ENA NOČ: BERLINSKI FILHARMONIKI, 21.50 TONE PARTLJIČ: ČAJ ZA DVE, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA MARIBOR, 23.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA: IGOR LUMPERT Z GOSTI, 0.40 MORSKI SADEŽI, FRANC. FILM, 2.10 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 17.07.2008, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 STEBRI SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA, DOK. ODD., 11.40 SVETO IN SVET -KDO JE GOSPODAR ŽIVLJENJA? 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 STARI NOVI OBRAZI EVROPE: SLOVAŠKA, 13.40 STRICI SO MI POVEDALI, TV NAD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RIS., 16.10 DANA IN RAMADAN, DOK. FILM IZ JORDANIJE, 16.25 ENAJSTA ŠOLA: BORZA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 BENI IN FLORIJAN, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 BURMA, FRANC. DOK. ODD., 20.40 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 MOLLYJINA POT, NEMŠKI TV FILM, 1.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 17.07.1990, 1.20 DUHOVNI UTRIP, 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL ČETRTEK, 17.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.40 BREZ REZA, 13.10 BLISK, TV NAD., 13.40 AZIJSKE POTI POD NEBOM, KOR. DOK. SER., 15.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 17.07.1990, 16.00 GLEDAMO NAPREJ, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 MED VALOVI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES - REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 Z GLASBO IN S PLESOM ..., 20.05 ROP TRETJEGA RAJHA, SRBSKO-ČRNOG. FILM, 21.45 POD RUŠO, AM. NAD., 22.40 UGRIZ MALE RIBE, AM. FILM, 0.10 MEDNARODNI JAZZ FESTIVAL 1967, 0.50 INFOKANAL VABILO Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci in Slovenska manjšinska samouprava Andovci ter Razvojna agencija Slovenska pokrajina Vas vljudno vabijo na Slovenski dan pri Porabski domačiji v Andovcih, ki bo v soboto, 12. julija 2008. Program: 14.00 Pozdrav 14.10 Kulturni program Nastopa KUD Budinci Predaja priznanja „Za Andovce” 15.00 Pogostitev 16.00 Zabavni program Vanek z Murskega vala pa njegvi ati (Miki Roš) 17.00 Veselica Igral bo DUO Marjan & Tadeja 20.00 Piknik MEGHÍVÓ A Rába-vidéki Szlovén Kulturális és Turisztikai Egyesület, Orfalu Szlovén Kisebbségi Önkormányzata és a Szlovén Vidék Kht. tisztelettel meghívja Önt az orfalui Rába-vidéki Tájháznál rendezendő szlovén napra, melyre 2008. július 12-én kerül sor. Program: 14.00 Köszöntő 14.10 Kulturális program Fellépnek a budinci Kulturális és Művészeti Egyesület csoportjai Az „Orfaluért” díj átadása 15.00 Vendéglátás 16.00 Szórakoztató program 17.00 Bál. Zenél Marjan & Tadeja Duo 20.00 Piknik ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: tel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, porabje@mail.datanet.hu narodne in etnične manjšine na SWIFT koda: OTPVHUHB ISSN 1218-7062 Madžarskem.